# Sveti Toma` Akvinski je brez dvoma eden najveèjih filozofov, kar jih je kdajkoli `ive- lo (po mojem preprièanju je on najveèji), vsaj zaradi osmih razlogov: resnice, zdrave pameti, praktiènosti, jasnosti, globine, pravovernosti, srednjeveškosti in modernosti. Prviè in najbolj preprosto, Toma` je go- voril resnico – kar je enostaven, a obenem sta- romoden smisel filozofije, ki je danes tako pogosto zabrisan ali pozabljen. Naslednji na- vedek bi moral biti vklesan na podboje vrat vseh oddelkov za filozofijo po svetu: “Štu- dij filozofije ni študij tega, kaj so ljudje menili, paè pa tega, kaj je resnica.” 2. Descartes je dejal, da je ena stvar, ki se jo je o filozofiji nauèil na univerzi in se mu je za vedno vtisnila v spomin, to, da si ni mo- goèe zamisliti tako èudnega in neverjetnega nauka, ki ga `e ne bi resno pouèeval en ali drugi filozof. Kar je veljalo leta 1637, velja danes še trikrat bolj. Sveti Toma` pa je bil mojster zdrave pameti. Imel je neobièajno spretnost, da je izmed sto napaènih rešitev ven potegnil oèitno pravilno. To velja še po- sebej za etiko, ki je resnièni test vsakega fi- lozofa. Nekateri veliki filozofi, kot Descartes, Hegel in Heidegger, sploh niso imeli filozof- ske etike. Drugi, kot na primer Hobbes, Hume, Kant in Nietzsche, pa so imeli eti- ke, ki jih preprosto ni mogoèe `iveti. Sveti Toma` pa je v etiki tako praktièen, jasen in razumen, kot je bil Aristotel, Konfucij ali pa kateri vaših stricev. 3. Sveti Toma` je bil mojster metafizike in strokovne terminologije; ob tem pa je bil tako praktièen èlovek, da je med svojim umi- ranjem razpravljal o treh stvareh: komentarju ‘Visoke pesmi’, razpravi o akvaduktih in o &1 5 9  skledi slanika. Obièajni ljudje, pape`i in kralji so mu pisali s prošnjo za nasvet in vedno do- bili jasen in moder odgovor. Nikogar ne poz- nam, ki bi po svetem Pavlu zdru`eval takšno polnost teoretiène in praktiène modrosti. 4. Tisti, ki strastno ljubijo resnico, obi- èajno ljubijo tudi enostavnost in jasno ob- liko, da bi èim veè ljudi imelo korist od Re- snice, te dragocene stvari. Pater Norris Clar- ke2 iz Fordham University, duh, ki je naj- bolj podoben Akvinskemu izmed vseh, kar jih poznam med sedaj `iveèimi, je dejal, da obstajajo tri vrste filozofov: tisti, ki se sprva zdijo razumljivi, potem pa ko jih bereš na- prej, postajajo bolj in bolj nejasni; tisti, ki se sprva zdijo nejasni, potem pa ob vsakem branju postajajo razumljivejši in razumlji- vejši (sveti Toma` je prvovrsten primer te vrste), in tisti filozofi, ki se sprva zdijo ne- jasni in ostanejo nejasni tudi po kasnejših veèkratnih branjih. Cilj svetega Toma`a je bila jasnina in ne toplina. V njegovi Summi skoraj ni mogo- èe najti kaj osebnega; je brez retorike, brez sklicevanja na iracionalno; niè razen jasnosti. 5. In globina – noben filozof po svetem Toma`u ni nikdar tako uspešno zdru`il dva temeljna ideala filozofskega pisanja: jasnost in globino. Evropska kontinentalna filozofija je v tem stoletju iskala in vèasih našla glo- bino s tem, ko se je osredotoèila na resniè- no temeljne teme, toda za ceno jasnosti. An- gleška filozofija je iskala in pogosto našla ja- snost, toda za ceno globine, s tem ko se je bolj osredotoèila na drugorazredna lingvistiè- na vprašanja kot pa na tista, ki se tièejo pov- preènega èloveka: o Bogu, èloveku, `ivljenju, smrti, dobrem in zlem. 9          6. Šesti razlog za velièino svetega Toma`a je pomemben samo za katolièane, moral pa bi biti pomemben za vse katolièane: glede na Cerkvi lastno uèiteljsko avtoriteto (in biti ka- tolièan pomeni verovati v to), je sveti Toma` glavni teološki Doktor (Uèitelj) Cerkve. Med razpravami tridentinskega koncila so Sum- mo postavili na visok oltar, na drugo mesto samo za Svetim pismom. Pape` Leon XIII. je v Aeterni Patris (1879) vse katoliške uèitelje spodbudil, da “obnovijo zlato modrost sve- tega Toma`a ... in da naj jasno poka`ejo nje- no zanesljivost in odliènost nad vsemi dru- gimi nauki”. Celo nekatolièani morajo iti k svetemu Toma`u, da bi razumeli katoliško teologijo in filozofijo. Nikdar namreè ni mogoèe ra- zumeti filozofije le s strani kritikov in opo- nentov. Na štirih kolid`ih in univerzah ni- sem nikdar poslušal dobrih predavanj o ka- teremkoli filozofu (vkljuèno o tistih filozo- fih, s katerimi se ne strinjam) od kritika, in nikdar slabih predavanj s strani njegovega privr`enca. 7. Sveti Toma` je bil odloèilen za sred- nji vek. Bolj kot kdorkoli drug je on izpol- nil bistvo srednjeveškega programa poroke med vero in razumom, med razodetjem in filozofijo, med svetopisemsko in klasièno de- dišèino. S tem, ko je to storil, je obdr`al in- telektualno dušo srednjeveške civilizacije sku- paj še za naslednje stoletje, èeprav ji je `e v njegovem stoletju grozilo, da bo razpadla, tako kot ladja izmuèena od moènih valov lo- èitev, ki so jo povzroèila predvsem ponov- no odkritje Aristotelovih del in posledièna polarizacija reakcij; na eni strani strašno is- kanje herezij s strani tradicionalistov in na drugi strani modnih kompromisov moder- nistov. Akvinski stoji kot blešèeè primer al- ternative tako fundamentalistom kot tudi li- beralcem njegovih in katerihkoli dni. Morda se ne strinjate, da je sveti Toma` najpomembnejši filozof v zgodovini, gotovo pa je najpomembnejši filozof celih dva ti- soè let med Aristotelom in Descartesom. On najbolje predstavlja srednjeveško misel, sred- nji vek pa je oèe in izvor vseh divergentnih tokov v modernem svetu, podobno kot otro- ci ene mame odidejo vsak svojo pot na vse strani. Ne samo, da je sveti Toma` predstavljal enotnost vsebin, ki so se kasneje loèile, paè pa tudi enotnost vsebin, ki so obstajale lo- èene `e pred njim. Z branjem svetega Toma- `a med drugim sreèate tudi Talesa, Parme- nida, Heraklita, Sokrata, Platona, Aristotela, Plotina, Proklosa, Justina, Klementa, Avgu- ština, Boetija, Dionizija, Anzelma, Abelar- da, Alberta, Maimonidesa in Aviceno. Za en be`en trenutek se je zdelo, da je takšna zdru- `itev mogoèa. Naš razdrobljen svet pa odt- lej moli “odpusti nam naše sinteze”. 8. Nenazadnje je sveti Toma` danes po- memben za nas natanko zaradi tega, kar nam primanjkuje. Nadèasovne resnice resda vselej `ivijo èasovno, toda doloèeni èasi še posebej pogrešajo doloèene vidike resnice. In vide- ti je, da prav naš èas resnièno pogreša sedem tomistiènih sintez: 1. vere in razuma, 2. sve- topisemske in klasiène, judovsko-kršèanske in grško-rimske dedišèine, 3. idealov jasnosti in globine, 4. zdrave pameti in strokovne pre- tanjenosti, 5. teorije in prakse, 6. umevanja, intuitivnega uvida in zahtevne natanène lo- giènosti, 7. sintezo med enim in mnogim, med kozmièno enostjo ‘velike slike’ in skrbno izbranimi podrobnostmi. Menim, da lahko brez tveganja presodimo, da v celotni zgo- dovini èloveške misli nikomur ni uspelo bolje kakor svetemu Toma`u, da bi uresnièil ne le eno, marveè vseh teh sedem porok, ki so tako bistvenega pomena za èlovekovo duhov- no zdravje in sreèo. Zaradi nekega razloga se mnogo ljudi zdi tako ogro`enih od svetega Toma`a, da ne- prestano oznaèujejo vsako obèudovanje To- ma`a, njegovo uporabo ali uèenje kot hlap- 9     # èevstvo, neoriginalnost in diktatorstvo – ne- kaj, èesar ne poènejo z nobenim drugim mi- slecem. Seveda sv. Toma` ne more biti alfa in omega našega mišljenja. Toma` ne more biti konec, lahko pa je zaèetek, podobno kot Sokrat. Seveda moramo iti preko njega in ne hlapèevsko svoje misli prilagoditi njegovi. Vendar pa za našo miselno stavbo ne obstaja noben boljši temelj od Toma`evega. & '&* * Peter Kreeft (r. 1939) je profesor filozofije na Boston College in King’s College v New Yorku. Sam se je v katolištvo spreobrnil iz kalvinizma. Svoje prispevke redno objavlja v vrsti kršèanskih 9    publikacij. Je zelo iskan govornik na konferencah, napisal pa je tudi prek 45 knjig, najveè s podroèja kršèanske apologetike. Med najbolj znanimi deli so Handbook of Christian Apologetics, Summa of the Summa, Socratic Logic, Christianity for Modern Pagans, Fundamentals of the Faith in druge. Veè o njem in o njegovem delu (npr. avdio posnetke njegovih predavanj) je mogoèe najti na strani http://www.peterkreeft.com/ . Nekaj prevodov njegove misli je bilo objavljenih tudi v reviji Tretji dan letnik 2007 in 2008 (op. prev.). 1. P. Kreeft: ‘On St. Thomas’. Uvodno poglavje uvoda v delu: P. Kreeft, Summa of the Summa. The essential Philosophical Passages of st. Thomas Aquinas’ Summa Theologica. Edited and Explained for Beginners, San Francisco, Ignatius Press, 1990, 11–14. 2. Pater Norris W. Clarke, DJ velja v anglosaškem prostoru za enega pomembnejših tomistov 20. stoletja. Umrl je pred kratkim: 10. junija 2008, star 93 let (op. prev.). Evgenija Jarc: Pot v gozd, olje na platnu, 100x100 cm, 2006.