USPEŠNO DELO BIROJA ZA POSPEŠEVANJE PROIZVODNJE
Boljše izkoriščanje surovin  v "Bosanki"
Tovarua zatičnih plošč »Bosaiika« v Bla-žajii pri Sarajevu je sorazmerno mlado podjetje, katerega kolektiv ni imel veli-kih delovnih izkušenj. Zato je bila v za-četku 1. 1956 sprejeta zamisel, da usta-novijo biro za orgaaizacijo in za pospe-ševanje proizvodnje, z obema rokaina. Biro se je najprej uikvarjal z ugotavlja-Bjem aaalitičnih podatkov iz proizvod-nje, nato z izdelavo plaina, ki je razdeljen aa mesečni, tromesečni, polletnt in letni plan. Izdelali so ajialize, ki so dale odgo-vot na v^prašaiije, kako se izpolnjuje plan po fizačnejn in finančnem obsegu, nadalje, kffko se izkorišča jo surorine in kakšna je deknma stoižLnost. Aualize 90 tudi pore-dale, kaj je problem vsakega obrata.
5trokoynjaki iz biroja za organizacijo in pospeševanje paroizTodnje so mnenja, da je jzboljšaino izkoriečanje surovin Bjihov uajvečji nspeh. Bu'kovo Modorino, h. je osnovna suroviaa za izdelavo za-liodh plošč, so vse do lanskega leta iz-koriščali s 56 do 58 odstotki, medtem ko fflaša jugoslovansko ia bkrati tudi errop-sko povprečje 40 do 4>2 odstotkor. jBo-6anka< je danes z 48 odstotki v izkorišča-nja surovin daJeč presegla to raven in je nedTomno v Jugoslaviji na prvem mestu. Praktično pomeni to, da za letno proiz-Todnjo te tovarne, ki znaša 10.000 kubič-iih metrov zatičnih plošč, ne potrebuje več 25, temveč približno 20 tisoč kubtkov bukove hlodovine. En kubit hlodovine pa stane 12 do 14 tisoč din.
Drugi uspeh. so dosegli pri stabilLzaciji določenega tipa leptla, ker so s svojimi laboratorijskimi poskusi prišli do mnogo boljšega razmerja med posanieznimi su-rorinajni za njegovo izdelavo, kar je prar tako dalo ugoden finančni učinek. Biro je t tesnem sodelovanju z laboratorijem uporabil mnogo cenejša sredstva za impregniranje in vezanje pri izdelovanju lesonitaih plošč. Penolna smola je na pri-mer zelo draga. potrebovali pa so jo pre-cejšnje  količine,   z   laboratorijskiini   raz-
iskavami pa so aašli cenejše sredstvo, ki je prav tako zagotovilo velike prihraiike. Trenutno se biro akvarja z raziskova-njem, kako bi rešil enega izmed težavnih problemov vseh podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo bukovine — s problemom konserviraoja bukovib. hlodov.
Vsesvoje ugotovitve sporoča biro uprav-nemu odboru, kjer so vedno navzoči vsi vodje obratov. Taki sestanki upravuega odbora, na katerih imajo najvažnejšo be-sedo zastopniki biroja za organizacijo in pospeševanje proazvodnje, so vsak mesec vsaj enkrat, rezultati dojedaujega dela pa so upravičili obstoj te mlade ustaoove. *                             I. Bodnaruk