Ali so elaborati za kmetijske investicije komplicirani?
Mnenje, ki odgovarja nikalno
Pogosto se govori, da zaliteva Jugoslo-. vanska investicijska banJta, ko gre za kmetijske iuvestioije, od prosilcev za po-sojilo zelo koniplicirane iuvesticijske ela-borate. To baje zavlačuje odobravauje ln-"vestieijskih posojil iu torej ovira investi-cijsko gruditev. Ali so te pripombe upra-vičene in kako naj bi poenostavili iuve-sticijske elaborate?
Nedavno je priše! v Jugoslovansko in-vesticijsko banko vodja računovodstva neke kmečke obdelovalne zadruge iz oko-lice Smedereva, ki namerava prositi za' posojilo za nakup traktorja. V banko ga je poslal neki usluž-benec ljudskega od-bora, ki je prevzel nalogo (seveda za ho-norar) izdelati mvesticijski eiabort. Vodja računovodstva je prišel v banko, da bi dobil podatke o dolgoročnih obveznostih zadruge do banke. Pozanhnali sjiio se, za-kaj elaborata ni napravil sam vodja raču-novodstva ali pa agronom v zadrugi. ^ zrok je bil —  elaborat je  kompliciran!
Poklicali smo vodjo računovodstva in mu dali obrazce za investicijski elaborat, ki pa je treba predložiti Jugoslovanski in-¦vesticijski banki. Ta elaborat se priloži prošnji za posojilo zaradi nakupa kmetij-ske opreme. Prelistavali smo obrazec za obrazcem in ga vprašali, ali bi jih bil spo-soben izpolniti. Bil je preseueien in je re-kel, da bi jih lahko. Enake podatke je že dal »projektantu« in dejansko. ne da bi zato vedel (!), napravil elaborat, ki ga bo >projektant« samo prepisal v predpisane obrazee in — prejel honorar.
Na nekem sestanku v banki, na katerem so bili navzoči tudi strokovnjaki Glavne 'zadružne zveze FLR] in Zveze kmetijsko gozdarskib zbornic FLRJ, se je razprav-ljalo <>¦ poenostavitvi investicijskib elabo-ratov za nakup živine. Ugotovilo se je, da jih bolj nt mogoče več poenostaviti. Naj navedemo zakaj:
Pri prošnji za posojilo do treb mili-jonov (kar zadoshije za nakup približno 30 plemenskih krav in podobno) je treba vložiti samo prošnjo s poda^tki o vrsti in rasi živine, o zagotovitvi nasitanitve in krme, o tem, kje bo kupljena in kakšen gospodarski učimeik priCakujemo. To — pa nič več!
Pri prošnji za posojilo za nakup živine večje vrednosti vložimo samo investdcijs-k« program, ki dejansko samo neikoliko bol.j podrobno navaja podatke. ki smo jili omcifili pri poenostavljenem investicij-skem elaboratu.
Ko prosimo za posojUo za zasaditev dol-soletnih nasadov v vrednosti do treh mi-lijonov, je treba prav tako vložiti tako imenovani poenostavljeni investicijski elaborat, to je, navesti je treba podatke o velikosti in vrsti nasada, o številu sa-dik na hektar, o boniteti in konfiffuraoiii zemliišča. o načinu saditve in srojitve ter TX>dobiM>. Tem^i dodamo še predračun. ko-liko bo nasad stwl. 'kaikor iudi jos.podarsko obrazložitev iz katere mora bi+i razvideti heiktarski dohodek od nasada v primer-jaTi z dohodkom od kuJhiT, kj smo jih pridek>Tali  im tem zemljiščn.
Ce gre za večje kom-plekse nasadov. so potrebni  isti, le  nekoliko   bolj   podrobni
podatki. Podatki o zeaiiljišču in podnebju morajo biti bolj sigurnt, podatki o 'ka-drili, o zagotovitvi dobrih sadidc, o nači-nu gojitve in o iakoriščauju pa bolj ob-delani itd. Investicijski program mora pregledati in odobriti pristojni organ.
Ko prosimo posojilo za melioracijske cbjekte in tfela v skupni predračunski vrednosti do treb milijonov din, za gospo-darska poslopja in objckte za vskladi-ščenje, dodelavo in predelavo kmetijskih pridelkov, katerih posainezna vrednost ne presega zneska treh mtlijonov din, vl-o-žimo poenostavljen investic-ijski elaborat, ki vsebuje samo:
tehnični opis gradbejiih del, v katerem je treba navesti sanjo: vrsto in dimenzije objekta hi material, iz katerega bo zgra-jen; uadalje speciftkacijo in predračun opreme, ki bo kupljena'; gradbeno sikico z merili m predračuuojn, koliko bodo dela stala, ter gospodarsko obrazložit.ev spo-s-t>biiosti investitorja. da bo iz dohodkov objekta vrnil  posojilo.
Za najem po&ojila za zgraditev večjib. objektov sta potrebna razen »nvesticij-skega programa tudi še idejni projekt gradbenih del in specifikacija opreme. ilazumljivo je, da je od velikosti objek-tov in njihovega namena odvisna tudi kompliciranost izdelave projektov. Pii kmetijskih gradbenih objektih: hlerih za živino, skladiščih. pitališčibin pletenili ko-ših za koruzo uienimo, da gre za najpre-prostejše objekte in samo nezatnteresi-ranost projektantov in nezainteresiranost drugih je vzrok. čia ni bilo do danes izde-lanih več tipskih proj&ktov, ki ne stanejo mnogo, in to za objekte, ki pTav tako ne bi mnogo s^ali. Ce gre za objekte, ki slu-žijo predslavo kmetijskili pridelkor, tedaj je razumljivo, da je treba posvetiti pro-jektiranju več pozornosti. Cc gre za ve-like melioracijiske objekte, tedaj nihče, ki se vsaj nekoliko razum« na gospodarnost investiranja v melioracijske sisteme, ne sme predlagati investiranfa, preden ne ugotovi realne vrednosti objektov. tehnič-ne možnosti izvedbe in gosipodarskega učinka investicij.
Kakor je razvidmo. za najem posojila niso potrebni komplicirani investicijski elaborati, temvee nasprotno preprosti. Brez investici jskih programov, samo s po-enostavljenimi elaboraii lahko neko kme-tijsko posestvo dobi ined letom posojilo na primer:
• za 30 krav v vrednosrti 5.000.000 din
za veo hlevov za živino v posamezni rrednosti fvzemimo v tem primeru za dva hleva po 15 krav) 6,000.000 din;
za več pitališč (na primer za dVe po 500 pitancev)   6.000.000 din;
za več kotišč za svinje (ne pnLmer dve po 20 svinj) 4.800.000 din;
za več pletenih kozolcev za koruzo (na primer dva po 20 vagonov)   6,000.000 din.
Ali je potrebno naštevati še ovčarnike ^iHves+icije približno po 8.000 din naovco), koliiice za spravilo kmetijskih strojeT (približno 8.000 din na kvadratni meter), skladižča za zrnato krmo (približno 15.000
din na tono) ? Temu je traba dodati še dolg&letue nasade do treh luili.jonov din, vso živino iz lastne proizvoduje, za ka-tero ni treba vložiti nobenega elaborata, tcraveč sarno obračun razltke, in končno vso kmetij^co mehani-zacijo v nponiejeni vredlnosti
Skratka kuiefcijsika orgauizacija lahjso ob močno poeinostavljeDib 'investiujskih elaboratiii dabi posojula v višini 10, 50, ce-lo 100 milijonov din na le^o, če take investicije poir«bu.je. Za večino drugiJl inveštacij zadostujejo saino podrobneje obdelani guruji   poenostavljeni   elaborati.
Za objekte za predelavo kmetijskih pridelkov in za melioracijske otbjekie mo-rajo biti elaborati bolj podrobjtto obdelani. Da pa se razumemo, ludi tu ne gre ¦ za »koiupliciraue elaborate«, temveč za kom-placirane investicije, ki terjajo daljše ia bolj podrobno študiranje, proučevanje in projektiranje,
¦Zdi se pa, da vodi to pojasnjevanje ne samo do skJepa, da banka ne terja *koin-pliciranih« elaboratov, temveč da bi bilo prav potrebiio. da zahleva pouiobnejše elaborate, posebno ko gre za melioracije, pri njih pa posebno tedaj, ko gre za po-cirobno prekopno omreije in konicisacije. NLnSnja smo, da je to treba storiti tz raz-loga, ki ga inuogi navajajo kot arguuieat, da je treba elaborat poenostaviti: sred-stva, ki so uamenjena za kmetijs,ke mve-sticije, se slabo izkorišča.jo. Veliavni predpisi (ki jim v tem pogledu ne delajno očistkov) predpisujejo, da je mo.goče grad-bene <>bjekte graditi sajno na temelju re-vidiranih in odobrenih glavnih projektov. Banka zaman odobri posojila na podJagi idejnih projektov, ker se posojila nc upo-rabijo. ker mine od* trenutka odobritve pasojila pa "do začetka graditve veliko časa, mnogo več, kakor je potrebno. Za to dobo so sredstva rezervirana iii čakajo neiskori^ena. Ce pa bi posojila odobra-vali na temelju glavnih projektov. bi se labko lotili realizacije takoj p« odobritvi posojila in investiranie bi bilo mnogo bolj učinkovito. Razumlrivo je. da ne bi prešli k temu s-istemu takoj in da bi bilo potrebno razpravljati o številnih v[Jxaša-njih.
Izdelava elaboiatov, kt jili banka zahte» ra za rečinakmetifskib invesHcij. ni koni-plicirana. Nasprotno trdijo tisti, ki so za. interesirani, da vlarfa tako mnenje. in ti-sti', ki niso poučeni, kakšni so elaborati. Ce pa to ni točno — bi biio dobro, da enkrat zvemo, v čem so komplirirpni ela-borat«, ki jih. zahtevn banka. kadar gre za kmetij?ke investicije, da bi banko Da to opozorili.
VpTašanje zase so veljavni predpisi o sesfavljanju investieijskih programov. Uveljavljeni so hili kot splošni prcdpis-i in so večinoma tiTilafrojeni projektiranju in-dustrijskih objekinv. Banka je po svori strani večkrat o>x>zarjaia. da je te pred-pise težavno prilasroievati za kmetijske investicije in da bi jih bik) potrebno po-drobneje obdelati. V tem primeru bi biio bolj jasno. kaj mora obsegati investicijski proprvam za določeno vrsto investicii. tako cla se investitorj« ne bi trudili zbrati tudt tiste podaike, ki za neko vrsto investicij niso potrebni (in ki jih banka tudi ne zahteva). Da spet ue bi bilo nespora-7.umov. to se ne nanaša na poenostav-liene investicijske elaborate in na naiktip kmetijsike opi-eipp. ker zanje ni treba vla-gati investicijskih prosramov, ko prosimo za posojilo.
Dragoš Stanković