Poštnina plačana v gotovlnl Izhnja Tsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5'5ODin, zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Cena 1.50 Din Redakcija in npraTa: Celje, StrossiTtayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 47. Celje, petek 20. novembra 1936. Leto XVIII. Kmečki dolgovi Dolžnik, ki je denarnemu zavodu dolžen več kakor 25.000 Din, mora za- prositi pri sreskem sodišču za zniža- nje dolga do 31. decembra. V ta na- men mora vložiti posebno prošnjo, kateri mora priložiti še sledeče listi- ne: 1. potrdilo, da je kmet; 2. seznam vseh upnikov z navedbo višine in prav- ne osnove dolgov; 3. seznam in oz- načbo vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen pohištva) kakor tudi vseh dohodkov, pa naj iz- viraje odkoderkoii in iz česarkoli; 4. potrdilo obcinske uprave o številu hiš- nih članov in o površini zemljišča, ki ga daje ali jemlje v zakup; 5. potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine, tudi drobnice, ki jo iraa. Take dolžnike posebej opozarjamo na to, ker sieer izgube pravico do zmanjšanja dolga. Vsak kmet dolžnik si mora preskr- beti potrdilo, da je res kmet. To potr- dilo izdajajo občine. To novo potrdilo je potrebno, ker staro ne velja več. Novo potrdilo izda občina na čisto no- vem obrazcu. Ker bodo imele občine ' s tem mnogo dela, smejo ta potrdila občine izdajati v 14 dneh potem, ko je za tako potrdilo zaprošeno. Če občina v 14 dneh potrdila ni dala in ne pove- dala, da ga ne da, potem se lahko j prosilec pritoži na sresko načelstvo. ' Ce si kmet noče preskrbeti potrdi- la, potem ga lahko zahteva zanj tu- di zanimanec. Na predlog zanimanca, to je največkrat upnika, presodi izda- no potrdilo tudi sodišče in izda sklep o tem. Občina izdaja potrdila le tis- tim, za katere dobi od davčne uprave i podatke, da je obdavčeni dohodek iz- hajal pretežno iz kmetijstva. j Kdor gre po potrdilo, mora vedeti, koliko in komu je dolžan, kajti na po- trdilo mora občina zapisati izjavo kmeta, da je dolžan toliko in toliko temu in onemu. Zraven mora navesti imena vseh upnikov in zneske posa- meznili dolgov na dan 26. septembra 1936. Ce dolžnik ne ve natančno, koli- ko je komu dolžan, naj si dobi prej vse potrebne podatke. Ce je treba, naj gre vprašat, recimo, denarni zavod, kateremu je dolžan. Celjska posojilnica d. d. v Celju (Narodni dom) naznanja, da bo krila vse odpise kmečkih terjatev v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov iz rezerv. Za odpisati bo v ta namen okoli Din 1,400.000'— tako, da bo ostalo od rezerv po Din 8,468,901"— še vedno nadDin 7,900,000'— in ostala bo nedotak- Djena tudi vsa delniška glavnica po Din 8,000.000"—, ki jainči z rezervo skupaj t. j Din 15,000 OOO'— poieg ostalega premoženja zavoda, to so terjatve, kiše, posestva itd., za vse hranilne vloge zavoda. Vložniki Celjske posojilnice d. d,, bodisi ceotrale ali njemh podružnic v Mariboru in Soštanju, tedaj ne bodo nič prizadeti vsled likvidacije kmečkih dolgov. Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju Politični pregled p Nj. Vis. knez namestnik Pavle je prispel pred dnevi z Nj. Vis. kneginjo Olgo v London in je bil prisrčno spre- jet. Knez Pavle je gost vojvode Kent- skega in njegove soproge. Politiki pripi- sujejo obisku kneza Pavla glede na dogodke v Srednji Evropi poseben po- litičen pomen, čeprav velja obisk službeno za privatnega. Knez Pavle se je sesta! te dni z angleškim kraljem Edvardoi VIII., z angleškim zuna- njim ministrom Edenom in angleškim I ministrskim predsednikom Baldwinom. p Narodna skupšeina se bo sestala •« najbrž 10. decembra. Vlada je v smi- slu ustave predložila Narodni skup- ščini novi državni proračun za 1. 1937- I 38. Proračun bo takoj izročen finanč- nemu odboru Narodne skupščine. p Predlog državnega proračuna za 1. 1937-38., ki ga je predložil finančni minister Dušan Letica Narodni skup- ščini, znaša 10 milijard 949 milijonov Din, to je 635.5 mililjona Din več ka- kor letošnji državni proračun. Gosp. finančni minister je v svoji izjavi no- vinarjem upravičil povečanje proraču- ! na s tem, da je rekel, da so se v teku tega leta gospodarske prilike v naši državi v izvestni meri izboljšale. To morda odgovarja stanju v nekaterih pokrajinah, kjer so imeli izredno lo- gato in dobro letino, za Slovenijo pa tega ne moremo reči, saj je letina pri nas na celi črti bila hudo slaba. p Miklavževe volitve v posameznih občinah močno skrbijo »Slovenskega gospodarja«, ki pravi, da se mnogi zgražajo, zakaj jih je vlada razpisala baš na ta dan. Pripominja pa, da bo- do v nekaterih občinah izvolili Mi- klavža, v nekaterih pa parkeljna. — Parkeljna se boje, kakor znano, le ma- lopridni in hudobni otroci; ako imajo celo odrasli pred njim strah, mora biti njihova vcst že prav posebao z grehi obložena. p Borba za Madrid prinaša uspehe zdaj nacionalistom, zdaj pa vladnim četam, v splošnem pa imajo menda nacionalisti boljše izglede. Nacionalis- tično topništvo in letalstvo je povzro- čilo v Madridu že veliko razdejanje. V mestu divjajo tudi požari. V posa- meznih delih mesta se razvijajo izred- no ogorčene borbe. Italija in Nemčija sta v sredo priznali Francovo vlado v Burgosu. rLDunajska vremenska napoved za soboto 21. t. m.: Zaenkrat še ^retež- no oblačno, tu in tam malo snega, slana, severni in severovzhodni ve- trovi. Domače vesti d Kapelica sv. Srca Jezusovega. V neki župniji rogaške dekanije so bla- goslovili lani novo kapelico sv. Srca Jezusovega. Neki posestnik jo je po- stavil v svoji pobožnosti, da mu bo v tolažbo ,ob smrtni uri. Z vso slovcs- nostjo jo je prišel blagoslovit domači župnik. d Novoimenovana gasilska zveza v Beogradu je razrešila gasilsko zajed- nico v Ljubljani in odstavila mnogo naših odličnih gasilskih organizator- jev in dolgoletnih preizkušenih delav- cev na polju gasilstva. d Zmaga nacionalnih akadcmikov v Ljubljani. V soboto je bil na ljubljan- ski univerzi redni občni zbor Društva slušateljev juridične fakultete pod predsedstvom cand. iur. g. Milana Orožna iz Celja. Pri volitvi novega odbora je dobila nacionalna lista 135 glasov ter s tem predsednika društva in tri odbornike, »katoliška« lista pa je dobila 111 glasov in tri odbornike. Pri volitvah na lanskem občnem zbo- ru so dobili nacionalni akaderaiki 108, »katoliški« 104 in levičarski, ki so le- j tos odšli z občnega zbora, 46 glasov. i d Poziv kmečkira dolžnikom! Pod- pisana združenja denarnih zavodov v dravski banovini pozivajo v imenu vseh pri njih včlanjenih denarnih za- vodov vse kmečke dolžnike, ki misli- jo, da jim gre zaščita po uredbi o li- kvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. 9. 1936, da predlože čimprej svojim za- vodom-upnikom nova potrdila o tem, da so kmetje v smislu nove uredbe in pravilnika, ker sicer denarni zavodi ne morejo obračunati njihovih dolgov in jih izročiti Privilegirani agrarni banki. V zvezi s tem odklanjajo de- narni zavodi vsako odgovornost, če ne bodo mogli pravilno in pravočasno obračunati kmečkih dolgov zaradi po- manjkanja podatkov, katere jim mo- rajo nuditi občinska potrdila. — Dru- štvo bančnih zavodov v dravski ba- novini, Ljubljana. Zadružna zveza, Ljubljana. Zveza jugoslovenskih hra- nilnic, Ljubljana. Zveza slovenskih zadrug, Ljubljana. d Prepoved zahajanja v krčme. Sre- sko sodišče v Laškem je s sodbo z dne 23. oktobra 1936 kps 677-36 v smislu § 55 k. z. prepovedalo rudarju Her- manu Ivanu, roj. 30. 8. 1900 v Zalcu, stanujočemu v Lokah, občina Trbov- lje, zahajanje v krčme za dobo šestib. mesecev in sicer od 23. 10. 1936 do 23. 4. 1937. Vsakdo, ki ve za razglaše- no prepoved, pa kljub temu postreže tej osebi z opojilom, se kaznuje po § 268. kaz. zakonika, d Novi radijski naročniki, sporočite še danes Vaš naslov upravi »Našega vala«, Ljubljana, Knafljeva ul. 5, ki Vam dostavi brezplačno na ogled en izvod revije. «Naš val» prinaša poleg Odpraviie zobni kamen! Rešiie se skrbi! Vsako juiro — vsak večer vzemi SARGOV KALODONT V*OT/ ZObneiaOKAMA^ DOMAČl rZDELEK stalne programske priloge na 32 stra- neh in točnimi in pregledno urejenimi programi vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih še važne in pestro ilu-< strirane prispevke iz radijskega, gleda- liškega in filmskega sveta. Dalje ima vsaka številka »Našega vala« operno prilogo s točno — za radijske poslu- šalce prirejeno — vsebino oper, ki jih prenašajo domače in inozeraske od- dajne postaje. Posebna zanimivost pa je razprava dr. Waldemarja Wasielew- skega »Telepatija in jasnovidstvo«, ki jo prinaša »Naš val« v nadaljevanjih. Druge stalne rubrike v »Našem valu« so: Radijski kotiček s slikami važnej- ših radijskih sodelavcev, Izza kulis o- pere in drame s slikami iz naših gle- dališč, Kaj se izve iz filmskih atelje- jev s slikami iz filmskega sveta, Foto- kotiček, zabavni in literarni prispev- ki * * Celje m okolica c Ljubljana - Maribor - Celje. O po- sojilu Državne hipotekarne banke me- stnima občinama Ljubljani in Mari- boru smo čitali zadovoljiva poročila v časopisih že pred letom dni. Nismo pa še mogli do danes zabeležiti, da so bi- la posojjila žares tudi izplačana. Se- daj je na vrsti že tudi Celje, ki dobi, 8 milijonov posojila, kakor to razve- seljivo novost prinaša »Slovenec«. Ko bo posojilo v Celje dospelo, bomo po- ročali. c Brezposelni trkajo na vrata. Na! tem mestu smo že ponovno opozarjali na nevzdržne razmere, ki vladajo v našern mestu. Od jutra do večera ho- dijo od hiše do hiše stari in mladi, bolehni stari ljudje, krepki možje in deca, ter trkajo na vrata in prosijo milodarov. Med temi je nedvomno mnogo resnično potrebnih in za delo nesposobnih, mnogo pa je tudi onih nesrečnih žrtev današnje dobe, ki ne najdejo zaposlitve za preživljanje svo- jih družin. Gotovo so med temi redui- mi obiskovalci naših družin tudi taki delomržneži, ki jim ta vrsta svobodne- ga in modernega poklica več nese in bolj prija, kakor pa redno delo, ki bi donašalo dostojno preživljanje. V tem pogledu je nujno potrebna neka kon- trola in revizija, sicer se bo to zlo v zimskih mesecih razpaslo do neinogo- če mere. c Koncert CPD 1. decembra. Kakor smo že zadnjič poročali, bo CPD na svojem koncertu 1. decembra Lzvajalo 14 večinoma novejših umetnih in na- rodnih pesmi skladateljev Adamiča, Dolinarja, Jereba, Jobsta, Lajovica, Mirka, Rožanca in Savina, katerih no- bena še ni bila izvajana v Celju, ne-< katere pa bodo doživele na tem kon- certu celo krstno izvajanje. Poleg pev- skega zbora pa bodo nastopili tudi Strdn 2. »NOVA DOBA« Stev. 47. trije odlični mladi slovenski umetniki in sicer: ga. prof. Lidija Vedralova, koncertna pevka iz Ljubljane ter gg. prof. Taras Poljanec, violinski VlRu- oz in prof. dr. Roman Klasinc, febh- certni pianist, oba iz Maribora. O de- lih, ki jih bodo izvajali in o solistih samih pa prihodnjič. Program koncer- ta bo torej bogat, pester in zanimiv; zato prosimo cenjeno občinstvo, da bi ne odklanjalo vstopnic, ki jih ponuja- jo dame v nakup. c Umetniško akademijo bo priredila celjska »Soča« ob 30-letnici smrti pes- irika Simona Gregorčiča v soboto 28. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodne- ga doma. Na sporedu je slavnostni go- vor g. Franja Roša, nastop violinske- ga virtuoza g. ravn. Karla Sancina in koncertne pianistke ge. Mirce Sanci- nove, petje Celjskega pevskega dru- štva, govorni zbor pod vodstvom ge. Sadarjeve, dve recitaciji, poleg tega pa bo še pesnica gdč. Ruža Petelino- va rtecitirala Gregorčičevo »Soči«. c »Bele planine in deroče vode.« V soboto 21. t. m. ob 20.30 bo predaval v dvorani hotela Skoberne v Celju znani nemški novinar, sportni pisatelj in organizator ter prijatelj naše Pla- nice g. Karl Luther iz Monakovega o »Belih planinah in deročih vodah«. Predvajal bo tudi okrog 150 diapozi- tivov. Opozarjamo na to izredno zani- mivo predavanje, ki bo nudilo vsern poslušalcem prav poseben užitek. c Na Ljudskem vseučilišču v risal- nici meščanske šole bo predaval v po- nedeljek 23. 1. m. ob 20. g. prof. Leon Detela iz Maribora o razmnoževanju v naravi. Predavatelj je bil dolgoletni asistent na zagrebški in ljubljanski univerzi. Predavanje bo s skioptičnimi slikami. c Predavanje univ. prof. g. dr. Bo- risa Zarnika na Ljudskem vseučilišču je bilo izredno zanimivo. Predavatelj nas je seznanil z današnjim stanjem biološke znariofcti glede pomlajevanja in nam z vzornimi slikami razkril marsikaj, kar nam je bilo po zgolj ča- sopisnih poročilih neumljivo. Predava- telja je številno občinstvo živahno a- klamiralo. c Proces zaradi komunistične pro- pagande se je pricel davi ob osmih rta okrožnem sodišču v Celju. Obto- ženčev je šest. Senatu predsedujo predsednik okrožnega sodišča g. dr. Vidovič. Razpravo so opoldne preki- nili in se je ob 15. nadaljevala. Ob času našega poročila razprava še tra- ja. Naznanilo otvoritve specialno damskega f rlzerskega salona »PAVLA« V CELJU KOVAŠKA ULICA 1 (nasproti modistinje MartiniGianz) Sal6n je nov in moderno opremljen ter ddgovarja sedanjirn potrebam. Cenjerrim darnam se priporočata Josip in Pavla Miiller c Tecaj za vzgojo otroka v šolski in predšolski dobi je otvorilo Ljudsko vseučilišče v Celju. Predavanja z raz- govori so vsak četrtek ob 20. v preda- valnici Ljudskega vseučilišča na me- ščanski šoli. Vodi jih prof. dr. Franjo Zgeč. Prvo predavanje je bilo sinoči. Na tečaj so vabljeni vsi, ki se zani- majo za vzgojo lastnih otrok ali za vzgojo aploh. c Obsodba zaradi igranja glasbenih koraadov v gostilni. Centralna zadruga jugoslovenskih avtorjev je tožila go- stilničarja g. Andreja Vodopivca v Za- grebu zaradi prestopka zakona o za- ščiti avtorskega prava v smislu § 19, ker je dal 22. junija v svoji gostilni igrati Tijardovičevo »Sjor Bepo moj«, Frajtov »Cep« in Ivanovicijeve »Du- navske valove«. Tožbo so potrdile tu- di priče. Ker g. Vodopivec ni imel pri- dobljene pravice do izvajanja teh ko- madov, ga je sodišče obsodilo na 1000 Din denarne kazni in na plačilo 596 Din sodnih stroškov. Autorcentrala ima pravico, da poleg tega še zahteva po civilni poti odškodnino. — V zvezi s to obsodbo svetujemo gostilničarjem, društvom in drugim prirediteljem v celjskem in konjiškem srezu in slove- njebiatriškem sodnem okraju, da si pravočasno preskrbijo dovoljenje za izvajarije glasbenih koniadbv pri po- . slovalnici v Celju, Cesta na grad 2. c Sahbvska tfeknia Ceije:Ptiij io : 6. Celjski Šahovski kliib je igral v soboto zvečelr v vrtni dvorani hotela »Evro- pe« svojo prvo, od Slovenske šahovske zveze predpisano prvenstveno tekmo s ptujskim šahovskim klubom. Tckraa, ki jo je spretno vodil g. Branko Kos- mač iz Celja, se je končala 4:4 v prld Celjanom, ki so bili na vseh štirih prvih deskah zmagoviti v boljšem ča- su. V nedeljo dopoldne je bfla v istih prostorih in pod istim vodstvom re- vanžna tekma, v kateri so zrnagali Celjani v razmerju 6:2. Izmed Celja- nov so bili uspešni gg. inž. Pipuš, Fajs, Cijan, Krulc. Grašer in Kocmur, iz- med PtujČanov pa gg. prof. Gabrov- šek in Levačič. Celjani so premagali močni in v vseh medmestnih tekmah zmagoviti ptujski šahovski klub v raz- merju 10:6. c Iz zdravniške službe. Sekundarni zdravnik celjske bolnice, specialist za kirurgijo g. dr. Stane Strnad je pre- meščen v Slovenjgradec in imenovan za vršilca dolžnosti šefa kirurgičnega odelka v tamkajšnji bolmci. Celjska bolnica izgubi ž njim mladega, simpa- tičnega in izredno ljubeznivega zdrav- nika. — Gosp. dr. Slavko Perko, se- kundarij v javni bolnici v Celju, je napredoval v VIII. položajno skupino. c Sv. Miklavž pride v soboto 5. de- cembra ob pol štirih popoldne v veli- ko dvorano Narodnega doma. Njegov spre.fem bo letos izredno veličasten. Pridite k sprejemu! c Dramatično društvo v Celju bo uprizorilo za sprejem Miklavža otro- ško igrico v soboto 5. decembra ob polštirih popoldne v Narodnem domu. Miklavževa darila v veliki izbiri ter po zelo nizkih cenah nudi veletrgovina Ivan Ravnikar-Celje c Uporaba ognjestalnega jeuskega stekla na plinskem štedilniku. Pod tem naslovom priredi mestna plinarna v Celju skupno s tv. Jui. Weinerja našl., Kralja Petra c 12, za celjske go Spodinje jn njih pomočnice v kinu »Metropol« dve zvočni filmski preda- vanji in sicer v tbrek 24. t. m. ob 14. in 16. Kot cvod bo zabaval in pouče- valobiskovalke filrn »Moderna kuhinja«, nato bo predavateljtca demonstrirala uporabnost stekla v gospodinjstu. Seve- da ne pride v poštev navadno steklo, temveč moderno ognjestalno jensko steklo, ki vzdrži vsako še tako hudo izpremembo temperature in je do go- tove mere celo neobčutljivo proti udar- cem. To ga usposablja za uporabo namesto emajliranega ali aluminijastega posodja. Gospodinje v kulturnih evrop- skih! državah so že pred nekaj leti spoznale velike prednostj steklenega pbsodja, zlasti njega veliko ekonomi- čnost, ker gotovih jedi ni treba pred serviranjem prekladati, temveč se ne- sejo na mizo kar v steklu ter poire- bujerno tako namesto dveh posod le efio. Seveda pride praktičnost in snaž- nost jrnskega stekla predvsern do ve- Ijave pri istočasni uporabi plina kot ^orilnega sredstva, brez katerega si moderne kuhinje ne moremb vi^č pfedstavljati. Še nebrbj drugih pred- riosti in možnosti uporabe fenskega stekla bodo izvedele gospodinje pri pfedavatiju, ki ga nikakor ne smejo zamuditi. Vstop je prost, Se več, vsaka sedežna Stevilka je obenem srečka, kajti pb vsakem predavanju bodo z žrebanjem razdelili med obiskovalke 3est nagrad in sicer daruje v ta na- men tv. Jul. Weinerja nasl. tri posode iz jenskega stekla, mestna plinarna pa prispeva po 12, 8 in 5 m3 brezplač- nega plina. Oglejte si zadevno izložbo gornje tvrdke. Ker bo naval na to za- nimivo predavanje gotovo zelo velik, $j rezervirajte pravočasno prostore in sicer do torka opoldne v prodajnem lokalu tv. Jul. Weinerja nasl., Kralja Petra c. 12, pol ure pred pričetkom vsakega predavahja pa pri blagajni kina. c FilatelistiČho drbstvo »Celeja« v Celjii je imelo v tbrek 17. t. m. zvecer ljiedhi bbčni zbor, ki so se ga udeležili vsi člani, pa tudi mnogo gostov in prijateljev filateiije. V novi odbor so bili izvoljeni sledeči ^g.: predsedhik drž. dipl. dehtist E. B. Hbppe, t|bd- predsednik Fraric Krajhc, tajtiik Ft*a- njo Lapornik, tajnikov namestnik Al- fonz Kožel, blaga^jnik Simon Očko, blagajnikov namestnik Rudolf Rojnik, pregledovalca računov Edvard Paidasch in Rudolf Krajnc, predsednik menjal- nega odseka Egon Javnik. c V proslavo Zcdiiijenja bo priredi- lo Sokolsko društvo v Celju v ponede- ljek 30. t. m. ob 20. v Mestnem gle- dališču telovadno akademijo. Spored bo objavljen pozneje. c Lutkovni odsek Sokolskega dru- štva v Colju bo uprizoril v nedeljo 22. t. m. ob 10. in 14. v Sokolskem domu v Gaberju pravljično lutkovno igrico v 4 dejanjih »Jaka kot baron«. Star- ši, privedite svojo deco! c Društvo »Dijaški dom« v Celju bo imelo v petek 27. t. m. ob 18. v klubovi sobi Celjskega doma svoj redni letni občni zbor z dnevnim re- dom, navedenem v pravilih. c Starokatoliška služba božja bo v nedeljo 22. t. m. izjemno ob 8. c Ljubijanska sekcija Jugosloven- skega kirurškega društva in OUZD v Celju bosta imela sestanek v soboto 21. t. m. ob 17. v Zdravstvenem domu v Čelju v prostorih šolske poliklinike s sledečim sporedom: Dr. Steinfelser: O tehniki operacije strume. Dr. Str- nad: Referat o poškodbah. Dr. Bre- gant: O diferencialni diagnostiki tre- bušnih obolenj. Dr. Pehani: O splavih in ekstrauterini graviditeti. Dr. Der- ganc: O osteosintezi. c Ga. Alojzija Bernardijcva f. V ponedeljek popoldne je umrla v Go- sposki ulici 7 v starosti 57 let znana hotelirka in posestnica ga. Alojzija Bcrnardijeva, roj. Leonova, vdova po lani 1. avgusta umrlem hotelirju g. Dragu Bernardiju. Pokojna je bila od- ločno narodna žena, skrbna gospodi- nja in velika dobrotnica revežev. Med prebivalstvom je uživala splošen ugled, kar je pokazala tudi številna udelež- ba pri pogrebu. Ge. Bernardijevi bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! c Smrtna nesreča v Storah. Ko so v nedeljo okrog pol 10. dopoldne premi- kali na postaji v Storah tovorni vlak štev. 561., je zavirac in železniški zva- ničnik Ivanovič iz Maribora sklopil dva vagona. Pri tem pa mu je spodrs- nilo. Padel je na tračnico tako ne- srečno, da je zadel z glavo na rob iračnice, pri eemer mu je počila senč- nica. Ivanovič je na mestu izdihnil. c Tragična smrt v gozdu. Dnc 12. t. ra. okrog 14. sta 56-letni dninar Jože Pesjak in neki hlapec žagala drevje v gozdu pri Levcu. Poleg sta bila tudi oskrbnik velepošestnice ge. Šribarjeve iz Drešinje vasi in Pesja- kova 28-letna hči Marija. Ko sta Pes- jak in hlapec razžagala drevo, ki je ležalo na pobočju, se je odžagani del drevcsa zvalil na Pesjaka ter mu zdro- bil prshi koš in preklal lobanjo. Pes- jak je takoj izdihnil. Zapušča devet otrok. , c Zaradi raajhric tatvine sta ubila starčka. V sredo 14. oktobra zvečer sta prišla 25-letni posestnikov sin Jo- že Lovrcnčak in 28-letni posestnikov sin Janež Horvat, oba iz Koretnega pri Smarju pri Jelšah, k posestniku Antonu Planinšku v Koretnem. V hišo je kmalu stopil tudi 60-letni Jurij Kampuš, ki je bil pri Planinškovih na dnini. Horvat je pokazal Kampušu svojo obleko in mu očital tatvino te obleke.' Kampuš je soptembra ukradel Horvatu ih njegovi materi suknjo, srajiSb in irioške spodnje hlače v vred- iibšti 2d6 Din. Ko je Horvat povedal Kampušu, da je ukradene stvari našel pri Kampuševi priležnici, je Kampuš umolknil. Nato sta ga Lovrenčak in Horvat zgrabila in spraVila iz hiše. Pred hišo je Horvat vrgel Kampuša ha tla in ga zaČel suvati s škornji, LbvrehČak pa jie ria Horvatbv pbziv pobral hrastov kol in petkrat tidaril na tleh ležečega Kampuša. Lovrenčak in Horvat sta Kampuša težko poško- dovala po glavi, mu zlomila desno ro- ko ter lahko poškodovala levo roko in levo nogo. Kampuša so pozneje prenesli v Planinškov hlev, kjer je ponoči izdihnil zaradi pretresa in o- Kino METROPOL Celje ,„„,., Movember 20. 21. 22. 23. Najnovejši tednik ^ c a r s t v u lutk (Die Puppenfee) Z virtuoznostjo insceniran balet, ki simbolično prikazuje usodo male komtcse. V gl. vlogah: Adele Sandroefc, M»gd» Schneidar Paul Horblger, Wolf Albach-Retty November 24-. 25« 26. Najnovejši Foxov tednik Abeceda Ijubezni Komedij», ki je posncta po poznnni Ne- stroyevi veseli igri. To duhovito in zabavno delo se odigrava na Dunaju. V gl. vlogah : Luise Ullrich, Paul Hfirbiger Lee Pary, Theo Li^gen Malineje : v petek 20. novembra ob 16. v soboto 21. novembra ob 16. v nedeljo 22. nov. ob 1015 in 14. Režija Harry Piel Z&leznl dentoni in predigra: Trl mačkice trpnjenja možganov. Okrožno sodišče je obsodilo Lovrenčaka na 3 leta, Horvata pa na 1 leto 10 mesecev ro- bije. c Godbeno društvo poštiiih name- ščencev v Celju je imelo v soboto zve- čer v gornjih prostorih Narodnega do- ma svojo prvo prireditev, ki je lepo uspela. Društveni tamburaški zbor je pod vodstvom g. Cepuša skladno in u- činkovito izvajal več koncertnih točk in je bil deležen živahnih aplavzov. Sledila je izredno animirana in prisrč- na zabava s plesom ob igranju tambii- raškega zbora in jazz tria. Prireditev je bila dobro obiskana in je potekla v splošno zadovoljstvo udeležcnoiev. c Sv. Miklavž bo prišel letos na dom. Starši, ki reflektirajo na to, naj to javijo štiri dni prej v gasilskem domu v CeJju. c Prepreči^n zločin v celjski jetniš- nici. V preiskovaJnem zaporu okrbž- nega sodišča v Celju sedi zaradi vlo- mov in tatvin v gornjegrajskem srezu znani nasilnož Ivan Besenšek, ki je v nedeljo skoval zločinski načrt, da po- hegne iz jetnišnice. Ko sta jetniška paznika Cepin in Bole v nedoljo okrog 17.30 pregledovala celice, je Bezenšek v svoji celici odlomil nogo 7. mize in se prhpravil. Cim sta paztiika odprla vrata njegove celice, je Bczenšek na- valil z mizno nogo nanju in zakričal: »Smrt mora biti nocoj!« Bil je kakor pobesnel. Paznika sta mu v borbi na življenje in smrt končno iztrgala miz- no nogo iz rok. Bezenšek pa kljub temu ni odnehal, tako da sta paznika potrebovala skoraj 20 minut, predno sta ga obvladala in spravila nazaj v celico, kjer sedaj čaka na zasluženo kazen. c Žetev smrti. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v soboto znana snažilka čevljev pred kolodvorom v Celju, 77-letna mestna reva Antonija Knglerjcva, danes pa je umrl na Bre- gu 27 v visoki starosti 85 let železni- čar v p. Jakob Grad. V celjski bolnici so umrli: v nedeljo o62-letni dninar Rok Jesih iz Poredja pri Humu ob Sotli, 39-letna žena rudniškega kova- ča Ana Lapornikova iz Št. Lenarta nad Laškim in 4-letna zidarjeva hčer- ka Stanka Gaberškova z Ostrožnega, v ponedeljek pa je umrl 45-letni po- sestnik Karl Sadek iz Zeč pri Konji- cah. N. p. v m.! c Razglas »Probude«, društva jugo- slovenskih umetnikov, industrijcev In trgovcev v Ljubljani, je objavljen na uradni deski mestnega poglavarstva. Z njim se javnost opozarja na otvoritev tečajev, katerih namen je gojiti in propagirati pristno slovensko narodno umetnost, ki izvira iz tradicij, življe- nja, običajev in miselnosti našega na- roda ih ki odgovarja čustvovanju in pojmovanju umetnosti in stremlje- njem naše narodne sredine ter je svojstvena našim krajem in njihovemu ozračju. c Žrtvc napadalcev. Ko se je 56- letni brezposelni delavec Jakob Pelko s Kristanvrha pri Sv. Petru na Med- vedovem selu vračal iz Derviš domov, sta ga hapadla posestnik Miha Belej s Kristanvrha in njegov sin, pri čemer mu je eden zlomil levo roko. V nede- Ijo zvečer je hlapec Jurij K. iz Celja Štev. 47. »NOVA DOBA« Stran 3. pred neko gostilno na Krekovi cesti v prepiru napadel 30-letnega posestni- kovega sina Pavla Zoreta iz Stopnika pri St. Juriju ob Taboru in ga zabo- del z nožem trikrat v glavo. Istega ve- čera je posestnik Štefan Borko iz Landeka pri Vojniku v prepiru zabo- del 26-iletnega poscstnikovega sina Leopolda Klinca nan njegovem domu v Landeku z nožem v levo stran prsi in v levo roko. Poškodovance so oddali v celjsko bolnico. c Kronika nesreč. Dne 13. t. m. o- krog 11. dopoldne jte pri podiranju drevja padlo drevo na 26-letnega dni- narja Ivana Zagožena iz Smartnega ob Dreti in mu zlomilo hrbtenico. Ko je gnala dninarica Marija Tanjškova od Sv. Lovrenca pod Prožinom v ne- deljo dopoldne koze na pašo, jo je na neki brvi sunila koza. Tan.iškova je padla 7, brvi v potok in si zlomila til- nik. V Strmcu pri Sv. Krištofu nad Laškim si je 8-letna rudarjeva hčerka Ljudmila Nagličeva doma pri padcu s peči zlomila levo roko, na Brezju pri Mozirju pa si je 63-letna brezposelna kuharica Frančiška Kosova doma pri padcu zlomila desno roko. V Paridolu pri Slivnici je padla 4 mesece stara kočarjeva hčerka Amalija Gradičeva na zakurjen štedilnik in se opekla po vsem telesu. Pri padcu s kolesa si je 19-letni mjesarski pomočnik Ivan Re- mic iz Nazarja v ponedeljek zlomil desno nogo, 30-letna žena občinskega tajnika Pavla Fuginova iz St. Petra v Savinjski dplini pa si je v torek zvečer na isti način tudi zlomila des- no nogo. V Trnovcu pri št. Juriju ob juž. žel. si je 10-letna hčerka pekov- skega mojstra Marta Ocvirkova pri padcu zlomila levo roko, 54-letni že- lezničar Anton Zupanc iz Pleš pri Zi- danem mostu pa si je pri delu zlomil desno roko. Na Lednikovi žagi je cir- kularka v sredo zgrabila žagarja Franca Špegla iz Paroža pri Dobrni za levo roko ih mu odrezala tri prste. Ponesrečenci 3e zdravijo v celjski bol- nici. /* Blasnikova Velika Pratika za leto 1937. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj pri- ljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena ene- mu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Vclike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937., ki velja samo 2 Din 50 par. Ta je razširjena zlasti na Stajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. c Svilcni in krep papir, umetno list- je in cvetje priporoča v veliki izbiri knjigarna in veletrgovina s papirjem K. GORICAR vdv., Celje, Kr. Pe- tra cesta 7—9. c Nočno lekarniško shižbo ima od 21. do 27. t. m. kr. dvorna lekarna »Pri Mariji pomagaj«. c Gasilska in reševalna četa Celjc. Od 22. do 28. t. m. ima službo III. vod, inspekcijo poveljnik g. Košir. c Kino Union. Petek 20. t. m. ob 20.30: »Slab konec — dober začetek« in dve predigri. — V petek 20. in so- boto 21. t. m. ob 18.30 ter v nedeljo ob 10. in 14. ruski velefilm »Pastir Kostja«. — Sobota 21., nedelja 22., ponedeljek 23. t. m.: »Ljubi me ved- no!« Izredno lep film. V glavnih vlo- gah slovita sopranistka Grace Moore in tenorist Mihael Bartlctt, ki pojeta pesmi ter arije iz oper »La Boheme«, »Rigoletto« itd. Predigra: zvočni ted- nik. — Torek 24., sreda 25., četrtek 26. t. m.: »Mfcsto Anatol«. Velefilm z Balkana. Vstajenje in pogin mesta. V glavnih vlogah Gustav Frohlich, Brigita Horney, Fric Kam^rs, Rose Stradner, Harry Liedtke. Glasba: V. Gronostay. Predigri: zvočni tednik in kulturni film. Store »Gospod senator«. V soboto 14, t. m zvečer je uprizorilo Sokolsko društvo Štore-Teharje v Sokolskem domu ve- seloigro v 3 dejanjih »Gospod senator« \n jo v nedeljo popoldne poncvilo. Obakrat je bi!a igra na višku, razen nekaterih manjših vlog, ki so bile za- sedene po igralcih začetnikih. Sicer so pa tudi oni pokazali voljo, veselje in smisel za dramatiko, tako, da lahko pri prihodnji predstavi pričakujemo od njih res nekaj dobresa, posebno če bo še v naprej režiral br. Herman, ki ima mnogo smisla za vzgajanje mladega rtaraščaja. Pri obeh predstavah so bili posetniki zelo zadovoljni s podanimi vlogama br. Hermana, ki je obenem tudi igro režiral in br. Perka, ki je s svojo igro mnogokrat žel prav lep •jDlavzf posebno na koncu II. dejanja. Želeli bi, da bi nam Sokolsko društvo pogosteje nudilo take predstave. pri katerih naj sodelujejo tudi ostali sta- rejSi bratje in sestre, kakor nekdaj. Proslava zedinjenja. Dne 1. decembra ob 16. bo proslava dneva zedinjenja, katere se mora udeležiti vse članstvo, naraščaj in deca obvezno. Miklavževanje. Dne 5. decembra bo 15. Miklavževanie za deco in na- raščaj, ob 20. pa za odrasle, ki se bodo lahko po obdaritvi razveselili ob zvokih društvene sokolske godbe. Prlstojnim člnlteljem priporočamo, da poskrbe, da se očistijo obcestni ka- nali od poštnega poslopja do gostilne Adrinek, ker si mora vsako, ki gre mimo teh gnoinih kanalov, zavarovati s/oj nos z žepnim robcem. Žaupniški tečaj. Od 7. decembra (ialje dnevno bo v Sokolskem domu v Štorah 14 dni zaupniški tečaj za de- lavstvo, ki ga bo priredila II. rudarska skupina. Odstop Sokolskega doma nroti novrnitvi rež'jskih stroSkov je med Štorovčani zelo prijetno odjeknil. ^torski Sokolski dom res služi vsem brez stanovske razlike in je na raz- polago vsem, ki hrepene po vsesplošni n tudi strokovni izobrazbi. »Vesela božja pot«, Ljubljanska drama je uprizorila 13. t. m. zvečer v celjskem gledališču Hamikovo-Rosseg- gerjevo veseloigro »Veselo božjo pot«, s katero je gostovala v Celiu že v lanski sezoni. Ker je bila predstava /.opet za abonma, so bili oni gleda- liški abonenti, ki so bili že lani abo- nirani, upravičeno nejevoljni, saj so rnorali v enem letu dvakrat gledati isto igro, ki poleg; vsega tudi nima posebne umetniške kvalitete. V dobri režiji prof. Šesta, a skromni inscena- ciji so se predvsem uveljavili gg. Ce- sar, Stupica in Kralj ter gdč. Boltar- leva in ge. Nablocka in P. Juvanova. Ne verno, zakaj se je sedanja gleda- liška uprava odločila za ponovitev te i^re, ki menda ne spada prav v s^- danji celjski gledaliSki ambient. Iz Škofje vasi pri Celju. Svoječasno so časopisi poročali, da je pri nas zmagala pri občinskih volitvah lista JRZ. Izvoljeni odborniki pa smo sedaj morali izjaviti na seji, kateri stranki pripadamo. Izreklo se nas je 8 za JRZ, ttimsko katoliški župnik gosp. Ivan Vinodolac blagoslavlja skupno s pravoslavnim svečenikom temcljni Hamen za Sokolski dom v Jagodini 1936. 8 za JNS, 7 za socialistično stranko, 1 pa ,je neopredeljen. — Ostali smo torej kakor smo bili, vsak je dobil svoje ter smo vsi zadovoljni in se prav ' maljo zmenimo za časopisna poročila i in prerekanja, ker nas čaka mnogo i težkih vprašanj za občinsko gospodar- J stvo in za zaposlitev ogromnega šte- vila brezposelnih Ijudi, ki trkajo na občinska vrata. Gledališče MESTNO GLEDALIŠCE V CELJIJ Repertoar: ; ! Torek 24. novembra ob 20.: »Konje- niška patrola«. Gostovanje ljubljan- [ ske drame. Abonma. ! Langerjevo »Konjeniško patrolo«, dramo iz življenja čcškoslovaških le- gionarjev, ki je doživela tudi v Ljub- Ijani velik uspeh, bo uprizorila ljub- ljanska drama v torek 24. t. m. ob 20. v- Mestnem gledališču v Celju. Opozar- jamo, da bo tokrat gostovanje v to- rek in ne v petek. Predstava je za abonma. Glasovi iz obcinstva IVralomarnost voznikov »napreduje« od meseca do meseca. Tudi v okolici Celja se je močno razpasla kazniva navada, da vozniki med vožnjo spijo na vozovih in prepuščajo konje samim scbi. Cesto se tudi zgodi, da se vra- čajo otroci iz šole, pa privozita po oz- ki cesti od obeh strani dva voza. O- troci se morajo umakniti v jarek ali pa za živo mejo, da se izognejo ne- sreči. Vozniki tudi radi vozijo po oni strani ceste, ki je namenjena pešcem. S tem kvarijo pot, ki se nato polago- ma izenači s cesto. Pristojne činitelje prosimo, da posvetijo tem nedostat- kom vso pozornost, da bo končno na cestah zavladal red, ki je predpogoj varnosti prometa. Sokolstvo Župnc strelske tekme. V nedeljo 8. t. m. so bile na vojaškem strelišču v Celju prve župnc strelske tekme. Pri- čele so se ob 9. in so se ob 14. zopet nadaljevale. Dasi se še le malo časa goji v župnih edinicah streljanje, se je k tekmi priglasilo iz 10 edinic 30 članov in 19 naraščajnikov. Ni bilo pri- čakovati posebnih uspehov, vendar je župa tako z udeležbo kakor s tekmami samimi zadovoljna. Clani so se udele- žili iz društc-v Hrastnik 3, Rimske to- plice 4, Trbovlje 1, Zagorje 2, Celje 7, Griže 3, Gomilsko 2, Zidanimost 4, Dol pri Hrastnikku 1, Soštanj 3. Po doseženih točkah je doscgla I. mesto vrsta Cclje, II. Šoštanj, III. Griže. Po- samezniki so sc uvrstili sledeče: I. mesto Dečman Rudolf, Celjo in Gregl Lado, Zagorje II. Jurhar Ludvik, Gri- že, III. Karba Drago, Soštanj, IV. Ko- dela Slavko, Celje, V. Razpotnik Sreč- ko, Židahi most, Hameršek Emil, 1)61 pri Hrastniku, Vedernjak Maks, Rim- ske toplice. Naraščaj se je udeležil iz društev Celje 15, Griže 3, Rimske to- plice 1. Dosegli so I. mesto Lakner Edo, II. Miloševič Romi( III. Berk Ivah, IV. Jenko Rado, V. Vučko Franc in VI. Klepej Ivan, vsi iz Celja. S pomoč- jo župnega prednjaka je Veštnb in skrbno vodil tekme brat poročnik Tkalčec. Tudi on se je udeležil tekme in dosegel sicer največ točk, toda kot vodnik pri končnem rezultatu ni upo- števan. Zupni strelski tečaj meseca av- gusta t. 1. in ncdeljske župne tekme sta dobri vzpodbudi za razvoj strelske- ga pouka v celjski sokolski župi. Zbor prosvetarjev celjskc sokolske župo bo v ncdeljo 22. t. m. ob pol 10. dopoldne v zborovalnici Celjske poso- jilnice v I. nadstropju Narodnega do- ma v Celju. Savezni tečaj /a vrhunske telovad- Ue se bo pričel 24. novembra v Beo- gradu. Iz celjske sokolske župe je sprejota sestra Marjuči Križmaničeva iz Gornjega grada. Sport t Olimp:Korotan. Na Olimpovem ig- rišču v Gaberju se bo pričela v nede- ljo 22. t. m. ob 14.30 podsavezna pr- venstvena tekma med celjskim Olim- pom in SK Korotanom iz Kranja. Ker je Korotanovo moštvo eno najmoč- nejših v ljubljanski skupini, bo moral Olimp napeti vsc sile ter igrati vse- skozi smiselno in požrtvovalno, io bo hotel doseči časten rezultat. Sodil bo g. Reinprecht iz Celja. t Prvenstvo LNP. V Ijubljanski sku- pini so bile odigrane v nedeljo sledeče podsavezne tekme: Olimp:Slovan 4:4 (3:3), Hermea-.Amater 2:1 (2:0), Ko- rotan:Reka 3:3 (1:3). Ker je bila pred tedni odigrana tekma Korotan:Olimpr Ako si hočete dolgo časa ohra- niti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot ..navadno". Perilo je treba pravilno nego- vati s Schichtovim Radionom. 5 tem si boste prihranili tudi mnogo težkega deia. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba )e zelo (preprosta: II Raztopite Radion v mrzli vodi. {2. Ko raztopinazavre, lcuhajte najmanj 15 minut. &. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa Vot novojn bo vedjrio^snež- nobelo. Schichtov RADION ^_PO. i NA N E ^^^^^^ j ^ Stran 4. »NOVA DOBA« Stev. 47. v kateri je bil Korotan zmagal s 4:1, sedaj verificirana s 3:0 za Olimp, ker je Korotan nastopil z neverificiranim igralcem, je pridobil celjski Olimp dve točki in je napredoval z zadnjega na prvo mesto na tabeli z 8 točkami in razliko golov 10:9. V mariborski sku- pini bi bila morala biti v nedeljo v Celju zadnja tekma v prvem kolu in sicer med celjskimi Atletiki in ISSK Mariborom. Ker pa so Atletiki odpo- vedali tekmo, je dobil Maribor tekmo 3:0 par forfait. Podsavez je razvelja- vil tekmo Maribor:SK Celje, v kateri je Maribor zmagal z 2:1. Tekma je razveljavljena na protest SK Celja, ker je sodnik s svojimi nepravilnimi odločitvami vplival na končni izid tekme. Sedaj je SK Celje na drugem mestu na tabeli. — m —: Ceijski dijak v začetku tega stoletja (Spomini ob 25-letnici mature) (Dalje) Vsakdo, meščan kakor okoličan, je vedel za slovenske trgovine: manufak- tura Karol Vanič, ure in zlatnina Raf- ko Salmič, papirnica Dragotin Hribar, specerija Anton Kolenc in Franc Peč- nik, moka in železnina Peter Majdič, galanterija Peter Kostič, ključavničar- stvo Ivan Rebek, čevljarstvo Martin Kolšek, krojaštvo Hočevar in Zabuko- šek, pekarija Vošnjak itd. Za slovenske gostilne smo imeli re- stavracijo Narodni dom, hotel Beli vol, Grenadirja v Polulah, Samca na Lož- nici in Piška v Cretu. Namesto v ka- varni so se zbirali Slovenci v restav- raciji Narodnega doma. To je bila torej gospodarska geografija za celjske Slo- vence v tistih časih. Da smo bili tudi slovenski dijaki tukaj povsod kakor doma, je razumljivo. Vedeli smo pač, da je slovenska vsa duhovščina z opatom Ogradijem na čelu, a videli je nismo pri nikakih na- stopih ali prireditvah. — Vse zaupanje pa smo imeli v oba slovenska zdravni- ka dr. Schwaba, o katerem smo že prvošolci vedeli, da komponira najlep- §e slovenske pesmi, ter dr. Sukljeta, čigar ordinacijo v Narodnem domu je prevzel po njegovi smrti dr. Janko Sernec. Pri teh zdravnikih slovenski študent sploh ni nikdar vprašal za ra- čun. Komaj »hvala lepa«, pa je bilo o- pravljeno. Včasih je kdo dobil še de- nar za zdravila v lekarni. Iz tega čisto slovenskega in tako ne- kako točno omejenega sveta smo pre- stopili na nemško gimnazijo tam pri župni cerkvi. To, česar smo se navzeli v nižjih razredih, nam je ostalo sveto tudi pozneje. V vsakem razredu smo tvorili Slovenci skupino za se, ki se je sprehajala in pogovarjala vedno le za se. Samo če je šlo za kako šolsko za- devo ali za prijateljsko pomoč pri ust- nem izpraševanju ali pri nalogi, tedaj seveda smo se dogovorili tudi z nem- škimi tovariši. Ni treba o značaju na- šega človeka še posebej omenjati, da smo govorili mi z Nemci nemški, oni pa z nami nikoli slovenski. Ti naši nem- žki tovariši so bili večinoma najdenčki, pobrani iz vse Avstrije, nastanjeni v nemškem Studentenheimu, da bi na tak umeten način imeli večino Nemci nad Slovenci na celjski gimnaziji, a se jim ni posrečilo. Leta 1902. je bil na višji gimnaziji 201 Nemec in 75 Slovencev, na spodnji gimnaziji 185 Slovencev, skupaj 260 Slovencev. V letu 1910-11 je bilo na nemški gimnaziji 222 Ncm- cev in 77 Slovencev, na spodnji gim- naziji 158 Slovencev, skupaj 235 Slo- vencev... O naših nemških profesorjih pa ni- mam, da bi se mogel pritoževati glede narodne nestrpnosti. Poznalo se je, da je na zavodu vladal ravnatelj Pioft, mož, osebnost, poštenjak. Res je, da so se pred njim tresli dijaki in profe- sorji, a zahteval je absoluten red in ga tudi dosegel. Kakor on, ao bili ne- pristranski naši profesorji: Ivanschek, Gangl, Winkler, dr. Eisner, Eichler, Duffek, vodja Studentenheima, skrat- ka vsi, ki smo jih imeli. Takole neko- liko nacionalizma bi bil rad uganjal graški buršak s slovenskim imenom — tudi pisal se je slovenski — dr. Maček. Pa mu ravnatelj Proft ni pustil v tem pogledu prav do zamaha. Na zavodu sta bila — kakor že ome- njeno — dva slovenska profesorja: prof. Kardinar in prof. Suhač. Bila sta ka- kor v pregnanstvu v službi naroda. Videli smo tudi študentje, kako sta bi- la pod stalnim nadzorstvom svojih nemških tovarišev, da bi se ne pribli- žala preveč slovenskim dijakom; vede- li pa smo tudi, da nam od teh ne bo prišla nikoli kaka neprilika, da nas bosta ravno ta ščitila v kaki nezgodi. Prof. Kardinar je bil bolj zaprt in je opravil svojo uro ter se ni z niko- mur spuščal v besede, saj mu je vča- sih kar ves razred stavil v verouku zapletena vprašanja, hoteč ga spraviti v zadrego ali pa ga premotiti, da bi ne izpraševal. V takih prilikah smo si bili seveda edini, brez razlike narodnosti. Prof. Suhač pa je imel slovenščino za Slovence ter v VII. in VIII. razre- du logiko in psihologijo skupno za Slovence in Nemce. Slovenci smo v svoji naivnosti zahtevali nekako, da bi »pritiskal« Nemce, nas pa pardoni- ral, in smo mu včasih zamerili, ko se to ni zgodilo; seveda smo mi tako za- htevo znali motivirati, češ mi imamo opravka še s slovenščino, ki je Nem- ci nimajo. Da se nemški profesorji na to ne ozirajo, smo razumevali. Da pa ni tega hotel uvideti sam strokovni učitelj, se nam ni zdelo pravično ... j (Dalje) Ali ste že poravnali f naročnino • Nalivna peresa 14-karfitna zlata Din 50*— 14-karatna zlata, veliko pero » 80*— s steklenim peresom Din 20 — in 25-— Pelikan nalivno pero » 125'— in 250 — Knjlgarna ln irgovina s paplrjem Franc LeslvotšeK Cel|e, GlavraH trg. 16 Drva za kurjavo suha bukova cepljena kakortudi obrezline od žage po najnižjih cenah dobavi tvrdka Ivan Srebotnjak iz Št. Petra v Sav. dol. Vinofoč Marija Hočevar Celje, Raxl«sgova ulica 8a se nadalje priporoča Franjo Dolžan - Celje Za kre5 jo 4 Telefon 245 kleparjtvo, vodovodne instalacije. sfrelovodne naprave Prevzema vta v zgoraj navedene stroke spadairf* dela in popravila — Cene zmerne — Pojtrežba tolrr li jolidna ZUEZNA TISKARNA V CEUU-Strossmayeii 'a 1 Najstarejše narodno podjetje te stroke v Celju priporoč;; Minam uradoin, p-idobitnim krogom, sokolskim, gasilskim in drugim društvoir, ter narodnemu občinstvu tiskovine vsch vrst in gnlirlnn vezavo knjig po zmernih cenah. Prakt jčns d a s d I a si lahko izberete v modni trgovini Gu»ti Vcačko Celje, Ki*aija Petra cesta 10 Žemperji — razno perilo — kravate — otroške oblekce itd. Velika izbira nogavic Če je reklamacija upravičena, se kupljena nogavica zamenja. Lepo veliko omaro za knjige (biblioteko) ngodno prodam. Ogled od 2. do 4. popoldne. Naslov v upravi lista. Svarilo! Svarim odločno, da ne nasedate nikomur, ki bi se v kateremkoli slučaju skliceval s svojim imenom na moje sorodstvo, ker nimam z nobenim Zemljičem pravnikakihr vez! Branko Zemljič, učitelj, Celje Stavblšča tik mesta Celja, v poljubni izmeri, naprodaj. Naslov v upravi lista. tfi&a z vrtom v Čretu obstoječa \z 2 sob, kuhinje in vrta, se odda snažni stranki. Marija Kramer, Celje, Gosposka ulica 3. TRGOVSKE POMGČNIKE, strokovno izo- bražene, agilne prodajalce sprejme železnina Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1. Modno krojaštvo Zvonko Crepinšek i e s e d a j v Celju, Kralja Petra cesta 28 ter se cenj. občinstvu priporoča. Točna postrežba. — Cene brez konkurence. Dobavirn ročno izdeiano obleko za enako ceno kot konfeLcioirano Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče mirna stranka za takoj. Pismene ponudbe na upravo lista pod §ifro »Reden plačnik«. Kupim h^anilne knjižice Ljudske po~ sojilnice v Celju za polno vrednost, plačljivo v mGsečnih obrokih. — Ponudbe na upravo lista pod »100«. V A J E N E C se sprejme v trgovino z mešanim blagom v Celju za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »St. 666«. Sreske zastopnike potrebujemo. Plača 1200 Din mesečno. Pri- ložite znamko za obvestilo. »N a r p r o s«, Beograd, Gospodara Vučiča 90. ZAHVALA Ker se nisem mogla zahvaliti osebno vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsetn, ki so spremili pokojnega Vladislava Cholr^mra k zadnjemu počitku na mestno pokopališče, izrekam tem potom Bog plačaj. Julijana Vogrinc, Celje—Cret PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (Elll prej JužnoStajerska hranSlntca Sprejema hranilne vlo- ga na knjižice in tekoči račun*lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamči Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI f NARODNI D0M | t- r Slavnica in rezerve nad \ Din 16,500 000"— | Rupu]etnpro- | dldja devize in ; V Izdaja averenje za j izvoz blaga [Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nndi za nje popolno var* nost in ngodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan Cetina. — Oba v Celju.