24 Žnidari č et al.: Navidezna resni čnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/  Pregledni znanstveni članek Matej Žnidari č, Dominik Škrinjar Navidezna resni čnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini Povzetek. Navidezna resni čnost je ra čunalniško ustvarjeno okolje, ki omogo ča interakcijo med uporabnikom in navideznimi elementi preko posebnih naprav. Ta interaktivnost lo či navidezno resni čnost od obi čajnih medijev, kot sta video in televizija. Navidezna resni čnost je uporabna na razli čnih podro čjih, vklju čno z informatiko, izobraževanjem, medicino, vojsko in vesoljsko znanostjo. Razvoj navidezne resni čnosti je tesno povezan z napredkom informacijske tehnologije, predvsem pa z zmogljivostjo ra čunalnikov, ki omogo čajo trirazsežne vmesnike. Obstaja ve č vrst navidezne resni čnosti, od neimerzivne, kjer uporabnik ni povsem vklju čen v navidezni svet, do popolne navidezne resni čnosti, kjer je prisotnost v navideznem svetu izrazita. Razširjena resni čnost povezuje navidezne in resni čne elemente, mešana resni čnost pa omogo ča interakcijo med obema svetovoma. Navidezna resni čnost se je izkazala kot u činkovita metoda rehabilitacije, zlasti pri bolnikih, ki se rehabilitirajo v doma čem okolju. Omogo ča nadzor nad zunanjimi dražljaji, prilagodljivost vaj ter beleženje napredka. Uporaba navidezne resni čnosti za rehabilitacijo zgornjih okon čin in hoje je obetavna, saj izboljšuje motori čne sposobnosti in pove čuje možganske aktivnosti. Pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi se navidezna resni čnost uporablja za ocenjevanje kognitivnih funkcij. Pri otrocih pa lahko navidezna resni čnost izboljša kognitivne, motori čne in socialne spretnosti ter kakovost življenja. Navidezna resni čnost je torej vsestransko orodje, ki lahko nadgradi rehabilitacijo bolnikov in izboljša njihovo kakovost življenja. Klju čne besede: navidezna resni čnost, rehabilitacija, kognitivne funkcije, nevrodegenerativne bolezni. Virtual Reality in Physical and Rehabilitation Medicine Abstract. Virtual reality is a computer-generated environment that allows the user to interact with virtual elements through special devices. This interactivity distinguishes virtual reality from conventional media such as video and television. It offers a wide range of applications, including IT, education, medicine, military, and space science. The development of virtual reality is closely linked to advances in information technology, in particular to powerful computers that enable three-dimensional interfaces. There are several types of virtual reality, ranging from non-immersive, where the user is not fully involved in the virtual world, to full virtual reality, where the presence in the virtual world is pronounced. Augmented reality integrates virtual and real elements, while mixed reality allows interaction between the two worlds. Virtual reality is proving to be an effective method of rehabilitation, especially for patients rehabilitating in a home environment. It allows control over external stimuli, flexibility of exercises and recording of progress. The use of virtual reality for upper limb and gait rehabilitation is promising as it improves motor skills and increases brain activity. For patients with neurodegenerative diseases, virtual reality is used to assess cognitive functions. In children, virtual reality can improve cognitive, motor and social skills, and quality of life. Virtual reality is therefore a versatile tool that can enhance patients' rehabilitation and improve their quality of life. Key words: virtual reality, rehabilitation, cognitive function, neurodegenerative diseases.  Infor Med Slov 2023; 28(1-2): 24-30 Institucije avtorjev / Authors' institutions: Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru. Kontaktna oseba / Contact person: Matej Žnidari č, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Taborska ulica 8, 2000 Maribor, Slovenija. E-pošta / E-mail: matej.znidaric97@gmail.com. Prispelo / Received: 2. 10. 2023. Sprejeto / Accepted: 28. 11. 2023. Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 25 © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ Uvod Pojem navidezne resni čnosti (NR) je prvi č predstavil Jaron Lanier konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. 1 Kot strokovnjak za informacijsko tehnologijo je ustvaril ra čunalniški model z uporabo grafi čnega vmesnika oziroma navideznega okolja, v katerem uporabnik s pomo čjo posebnih naprav sodeluje z grafi čnimi elementi tega okolja. 2 Prav ta možnost interakcije je tista, ki NR razlikuje od videa in televizije. Zaradi tega je lahko NR koristno orodje v informatiki, izobraževanju, medicini, rehabilitaciji, vojski, vesoljski znanosti in drugod. 3,4 Razvoj NR je tesno povezan s tehnološkim napredkom, predvsem pa z razvojem zmogljivih ra čunalnikov, ki so zmožni podpirati potrebe naprednih trirazsežnih grafi čnih vmesnikov. Naprave, ki omogo čajo vidno, slušno, hapti čno in vonjalno interakcijo med osebo in NR, lahko poustvarijo navidezno resni čnost, kot da bi ta bila del resničnega sveta. Na podlagi uporabnikovega dejanja (govor, gibanje ipd.) lahko ra čunalnik spreminja navidezno grafi čno okolje, s čimer ustvari iluzijo uporabnikove interakcije in posredovanja v navideznem resni čnem okolju. 5 S i s t e m N R j e sestavljen iz (a) zunanjih komponent (vidne, slušne in hapti čne), ki uporabnika povežejo z navideznim okoljem, (b) notranjih komponent (sledilniki, rokavice, krmilna palica, eksoskeleti, miška), ki sledijo položaju in gibanju uporabnika, (c) grafi čnega sistema, ki ustvari navidezno okolje, ter ( č) programske opreme in (d) podatkovne zbirke, ki se uporabljata za oblikovanje modelov oziroma objektov v navideznem okolju. 6 Vrste NR Ra čunalniško ustvarjeni svetovi omogo čajo digitalne izkušnje, ki jih imenujemo NR. Glede na intenzivnost in kakovost občutkov, ki jih sproži ra čunalniško ustvarjeni svet, lahko razlikujemo ve č glavnih vrst navidezne resni čnosti. 7 Neimerzivna NR To je najpogostejša vrsta NR, s katero se sre čujemo pri delu z osebnimi ra čunalniki, tabli čnimi ra čunalniki, pametnimi telefoni, televizorji ali drugimi elektronskimi napravami. Ker je navidezni svet prikazan na ra čunalniških monitorjih ali velikih televizijskih zaslonih, interakcija pa poteka s pomo čjo vhodnih naprav, kot so tipkovnice, miške ali krmilniki, oseba nima ob čutka, da je prisotna v navideznem svetu. Namesto tega lahko oseba hkrati doživlja tako resni čni svet, npr. fizi čno okolico v sobi, kot tudi vsebino navideznega sveta, npr. položaj avatarja v ra čunalniški igri. 8 Popolna navidezna resni čnost V tej vrsti navidezne resni čnosti ima oseba ob čutek prisotnosti v navideznem svetu. Oseba vstopi v navidezni svet s pomo čjo specializirane strojne opreme, kot so naglavni zaslon, podatkovne rokavice oziroma navidezna soba. Namen te dodatne opreme je odpraviti čutni tok informacij iz resni čnega sveta in ga nadomestiti z ra čunalniško ustvarjenim svetom. S tem se ohranja iluzija, da je navidezni svet dejanski resni čni svet. S senzorji, pritrjenimi na obleko, je mogo če spremljati gibanje osebe, z elektroencefalografijo (EEG) pa je mogo če spremljati možgansko aktivnost. 9 Razširjena resni čnost Zna čilnost razširjene resni čnosti je, da so nekatere sestavine navideznega sveta povezane z realnim svetom. Oseba doživlja ra čunalniško ustvarjene zaznavne informacije, ki so prekrite s fizi čnimi predmeti, ki se nahajajo v resni čnem okolju. Elektronske naprave, opremljene s fotoaparati, kot so pametni telefoni in tabli čni ra čunalniki, trenutno omogo čajo zajemanje posnetkov resni čnega sveta, ki jih je mogo če izboljšati z animacijami ali drugimi digitalnimi informacijami, izbranimi iz aplikacij NR. 10 Prakti čen na čin za razširitev resni čnosti je preko vizualnega sistema z uporabo prostoro čnih nosljivih naprav, kot so pametna o čala. V razširjeni resni čnosti lahko uporabnik vidi sestavine navideznega sveta, vendar z njimi ne more komunicirati. 11,12 Mešana resni čnost Mešana resni čnost je oblika razširjene resni čnosti, pri kateri lahko resni čni in navidezni elementi medsebojno vplivajo drug na drugega, s čimer se uporabniku omogo či interakcija z resni čnimi in navideznimi objekti. 13 Nadaljnji razvoj digitalnih tehnologij bo lahko omogo čil celo projekcijo tridimenzionalnih hologramov v realnem prostoru in po potrebi interakcijo uporabnika s projiciranimi digitalnimi krmilniki. 14 Uporaba NR v rehabilitaciji NR ima pomemben potencial v rehabilitaciji, še posebej kot dopolnilna metoda za hitrejšo rehabilitacijo bolnikov na domu. 15 NR omogo ča popoln nadzor nad dražljaji in njihovo doslednostjo, možnost spreminjanja dražljajev od preprostih do bolj zapletenih, zagotavlja enostavno ocenjevanje in beleženje bolnikovega napredka. 16,17 Hkrati lahko NR bolnikom nudi individualizirano zdravljenje in rehabilitacijo glede na diagnozo in potrebe ter vpliva na bolnikovo motivacijo. 18,19 26 Žnidari č et al.: Navidezna resni čnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ Vse ve č tehnologij NR dopolnjujejo igralni koncepti, pri katerih se uporabljajo razli čni elementi, dinamika in mehanika. 20 Tako je na primer mogo če navidezna okolja predstaviti na zaslonih ali prikazati skozi o čala za NR, ki jih dopolnjujejo hkratne zvo čne predstavitve, kar se mo čno približa kompleksnosti vsakdanjega sveta. 21 V kombinaciji s trirazsežno analizo gibanja imajo tehnologije NR velik potencial za rehabilitacijo funkcionalnosti zgornjih okon čin. 22 Zasnova sistemov je pogosto podobna; ena ali ve č oblik senzorske tehnologije beleži uporabnikove gibe, ki so predstavljeni na interaktivni na čin. Hkrati je strokovnjakom omogo čeno, da spremljajo uspešnost bolnikovega rehabilitacijskega programa. 23 U činkovitost NR pri nevrorehabilitaciji je dobro raziskana pri osebah s cerebralno paralizo in po možganski kapi. 24 Kljub obetavnim u činkom pri rehabilitaciji pa se NR v praksi še vedno ne uporablja rutinsko. Poleg tega je njena u činkovitost pri rehabilitaciji zgornjih okon čin izven nevroloških motenj še ne dovolj raziskana. Bolniki z nevrološkimi boleznimi lahko trpijo zaradi motenj v delovanju zgornjih okon čin, vendar obstajajo razlike v ciljih zdravljenja, ki jih je potrebno upoštevati. 25 Na podro čju gibalne rehabilitacije je NR razmeroma cenovno dostopna. S pomo čjo NR lahko bolniki u činkovito izvajajo vaje, terapevti pa lahko lažje vrednotijo u činkovitost rehabilitacijskega programa. 26 Uspešnost rehabilitacije s pomo čjo NR se je izkazala pri bolnikih po možganski kapi in poškodbah možganov, pri ortopedski rehabilitaciji bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, pri vajah za ravnotežje in pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti 27,28 . Rehabilitacija nevroloških bolnikov z uporabo NR Poškodba možganov je življenje ogrožajo če zdravstveno stanje, ki negativno vpliva na delovanje možganov. 29 Dva glavna vzroka poškodbe možganov sta mehanska poškodba, ki je najpogostejša vrsta poškodbe možganov pri mlajših odraslih (do 45 let), in žilni dogodki (možganska kap), ki so pogostejši pri starejših odraslih (nad 45 let). 30 Travmatska poškodba možganov in možganska kap povzro čita kognitivne, nevrološke in psihološke okvare, ki jih je mogo če delno odpraviti z nevrorehabilitacijo. 31,32 Najpogostejše vrste invalidnosti zaradi poškodbe možganov so: paraliza ali oslabljen motori čni nadzor; senzori čne motnje, vklju čno z bole čino; kognitivne motnje, vklju čno z motenim razumevanjem ali uporabo jezika (afazija) ter oslabljenim mišljenjem in spominom; in čustvene motnje, vklju čno z ob čutki strahu, tesnobe, razo čaranja ali žalosti. Vklju čitev NR v proces rehabilitacije obeta boljše funkcionalne rezultate, vklju čno z obnovo poškodovanega živ čnega tkiva in nadomestitvijo vseh funkcionalnih sprememb, ki so posledica poškodbe. 33 NR zagotavlja varno in nadzorovano okolje za izvajanje u činkovitih rehabilitacijskih dejavnosti, ki spodbujajo u čenje motori čnih spretnosti. Terapevtski u činek NR je mogo če preprosto združiti z ra čunalniško podprto filmsko analizo motori čnih deficitov po možganskih poškodbah. 34 To omogo ča zanesljivo dokumentiranje stopnje motori čne prizadetosti pri bolnikih z možgansko poškodbo, ki se udeležujejo rehabilitacijske terapije. 35 Ker so navidezna okolja zelo interaktivna, lahko u činkovito aktivirajo vidne, vestibularne in proprioceptivne sisteme. 36 Glavni terapevtski u činek NR na motori čno aktivnost zgornjih okon čin je pove čanje aktivnega obsega gibanja (angl. active range of motion – AROM) rame, komolca in zapestja. 37,38 Z magnetno resonanco z morfometrijo na osnovi vokslov so ugotovili znatno pove čanje sive snovi v petih možganskih obmo čjih: repu hipokampusa, levem kaudatnem jedru, rostralnem cingulatnem obmo čju, globini osrednjega sulkusa in vidni skorji. Poleg tega so bili volumni sive snovi motori čnega, premotori čnega in dodatnega motori čnega korteksa pozitivno povezani z mo čjo in AROM, izmerjenimi pri motori čnih testih. Zanimivo je, da so posnetki pokazali znatno pove čan EEG (na kar kažejo mo čni valovi beta) v frontopolarnem obmo čju 2 in frontalnem obmo čju 4 ter pove čano možgansko aktivnost (na kar kažejo višje povpre čne frekvence valov) v frontopolarnem obmo čju 1 in frontalnem obmo čju 3 v skupini za trening zgornjih okon čin z uporabo NR. 39 Najpomembnejša zna čilnost rehabilitacije z NR je, da izboljša motori čno funkcijo zgornjih okon čin ter s tem vsakodnevne dejavnosti bolnikov z možgansko poškodbo. 22 Poškodbe možganov, ki prizadenejo podro čja motori čne skorje, lahko povzro čijo motnje pri hoji, vzdrževanju in prilagajanju ravnotežja ali nadzoru drže. 40,41 Ker delovna obremenitev spodnjih okon čin med hojo vklju čuje tudi podporo telesne teže osebe, so pri rehabilitaciji hoje v veliko pomo č robotske naprave, ki omogo čajo manjšo delovno silo in daljšo vadbo z ve čjo intenzivnostjo v primerjavi s tradicionalnim zdravljenjem. 42 Lokomat je ena od takih robotskih naprav, opremljenih z elektronskim krmiljenjem, ki omogo ča povezavo z zaslonom NR, na katerem avatar zagotavlja vidne povratne informacije o bolnikovih gibih. 43 Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 27 © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ Ugotovili so, da je vklju čitev povratnih informacij NR bistveno izboljšala bolnikovo razpoloženje, zaznavanje telesnega po čutja, globalne kognitivne funkcije, izvršilne funkcije (kot so vztrajnost, na črtovanje in razvrš čanje), kognitivno prožnost in selektivno pozornost; vse to je pozitivno vplivalo na kakovost bolnikovega življenja. 44 Intervencije na podro čju hoje in ravnotežja lahko vklju čujejo tudi gibljivo platformo z vgrajeno tekalno stezo, ki jo udeleženci uporabljajo za interakcijo z navideznim okoljem. Projekcija sinhroniziranih okolij NR na 180-stopinjskem cilindri čnem zaslonu omogo ča udeležencem, da se sprehajajo in gibljejo v privla čnem in zanimivem okolju, kar je posebej koristno za rehabilitacijo otrok. 45 Rehabilitacija bolnikov z nevrodegenerativnimi boleznimi s pomo čjo NR Pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi je bila NR uporabljena kot orodje za ocenjevanje kognitivnih in izvršilnih funkcij. Bolniki so pokazali sposobnost u čenja novih vzorcev gibanja, vendar v po časnejšem tempu in z ve č težavami kot kontrolna skupina. 46 Le peš čica študij je preu čevala uporabo NR za preu čevanje hoje pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi. Študije so preu čevale trening hoje in zmogljivosti z uporabo NR. Preu čevali so vpliv opti čnih in egocentri čnih koordinat na navigacijo med hojo pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. V raziskavi je sodelovalo 31 bolnikov in 18 zdravih posameznikov. Raziskovalci so z zaslonom, nameš čenim na bolnikovo glavo, projicirali navidezno okolje, sestavljeno iz navideznega hodnika, ki ga sestavljata dve stranski steni iz belih naklju čnih to čk na črnem ozadju, črnih tal in stropa brez teksture. Udeleženci so hodili po tleh s hitrostjo 0,8 m/s, medtem ko so opazovali navidezni prizor s spremenljivimi opti čnimi flomastri hitrosti. Rezultati so pokazali, da je parietalno posredovano zaznavanje vizualnih komponent prostora, vklju čno z zaznavanjem hitrosti opti čnih gibov, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo prizadeto. 47 Te ugotovitve so v skladu s prejšnjimi študijami, ki so poro čale o oslabljenih orientacijskih sposobnostih pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. 48,49 Rehabilitacija otrok s pomo čjo NR Izsledki raziskav so pokazali prednosti NR pri rehabilitaciji otrok in mladostnikov v smislu u čenja in vadbe novih spretnosti, izboljšanja kognitivnih funkcij, krepitve socialne vklju čenosti in izboljšanja kakovosti življenja. Kot v primeru slepih otrok, lahko navidezno okolje predstavlja vir slušnih in/ali taktilnih dražljajev, preko katerih se otrok u či in pridobiva nove spretnosti. Pri otrocih z motnjami v avtisti čnem spektru lahko NR omeji število dražljajev in otroke spodbudi, da se osredoto čijo na dolo čeno nalogo. Poleg tega se lahko NR uporabi kot koristno in motivacijsko orodje, ki pomaga otrokom z u čnimi težavami. 50 Pri otrocih s telesno prizadetostjo lahko NR izboljša zaznavno-motori čne in kognitivno-prostorske spretnosti ter spodbuja otrokov ob čutek neodvisnosti, samozavesti in osebni nadzor. S pomo čjo NR se lahko otroci s telesno prizadetostjo u čijo samostojne uporabe motoriziranega invalidskega vozi čka v razli čnih okoliš činah (ovire, kot so stopnice, robniki, vrata, ki jih je težko odpreti, predmeti, ki jih je težko dose či, ter neustrezna pri čakovanja in pripombe iz okolja). Pri hospitaliziranih otrocih lahko NR nadomesti komunikacijo z družino in jim pomaga pri lažjem spoprijemanju z boleznijo. U činki NR pri otrocih se trenutno preu čujejo v rehabilitacijskih programih, ki temeljijo na uporabi široko dostopnih igralnih konzol, npr. Nintendo in Wii. 51,52 Raziskave na podro čju NR v fizikalni in rehabilitacijski medicini v Sloveniji Uporaba NR, zlasti v sklopu nevrorehabilitacije, predstavlja klju čno podro čje znotraj fizikalne in rehabilitacijske medicine, ki se osredoto ča na obnovo funkcij pri osebah z nevrološkimi motnjami s pomo čjo NR. V Sloveniji je to podro čje v zadnjih letih deležno ve čje pozornosti, saj se raziskovalci in klini čni strokovnjaki osredoto čajo na razvoj in uvedbo inovativnih terapevtskih pristopov. V tem kontekstu je ena izmed nedavnih raziskav preu čevala u činek ra čunalniške igre »10 kock« pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo na njihovo spretnost in koordinacijo roke. Sodelovalo je 28 bolnikov, ki so v treh tednih izvajali deset obravnav v navideznem okolju. Rezultati raziskave so pokazali rahlo, a opazno izboljšanje funkcije roke, kar kaže na potencial vaje v navideznem okolju kot koristnega dopolnila rehabilitacijskih obravnav za bolnike s Parkinsonovo boleznijo. 53 V sistemati čnem pregledu literature iz leta 2022, ki se je osredoto čil na u činkovitost vadbe z navidezno resni čnostjo pri pacientih po možganski kapi, so 28 Žnidari č et al.: Navidezna resni čnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ analizirali 11 sistemati čnih pregledov, ki so se osredoto čali na vadbo za ravnotežje, vadbo za zgornji ud ter vadbo hoje z uporabo te tehnologije. Ugotovili so, da je vadba z navidezno resni čnostjo izboljšala ravnotežje pri pacientih v kroni čni fazi po možganski kapi, prav tako pa je bila u činkovita pri izboljšanju premi čnosti in/ali hitrosti hoje. Za zgornji ud so pokazali, da je vadba z navidezno resni čnostjo presegla standardne terapevtske pristope, vendar le, če je bilo pri vadbi upoštevanih vsaj osem na čel nevrorehabilitacije. Sklepajo, da lahko uporaba navidezne resni čnosti predstavlja u činkovito orodje pri izboljšanju gibalnih sposobnosti po možganski kapi, če je pristop prilagojen pacientovim specifi čnim terapevtskim ciljem in potrebam. Pomembno je tudi postopno stopnjevanje vadbe glede na napredek posameznika. 54 V Sloveniji so razvili tudi inovativen sistem za spremljanje pozornosti pacientov med rehabilitacijo hoje po možganski kapi s pomo čjo videonadzora. Ta sistem zaznava obrazne poteze pacienta ter sledi njegovi pozornosti do vizualnih povratnih informacij. Rezultati raziskave poudarjajo izvedljivost takšnega spremljanja pozornosti in njegovo vrednost pri ocenjevanju pacientovega sodelovanja pri rehabilitacijski terapiji. Raziskava ponuja vpogled v uporabo nevsiljivega videonadzora za spremljanje pozornosti pacientov med rehabilitacijskim procesom ter odpira možnosti za dolgoro čno opazovanje vpliva vidnih povratnih informacij na napredek rehabilitacije. Ta sistem lahko obogati druge merilnike uspešnosti nevro-ra čunalniških vmesnikov pri terapevtskih vajah, kot so podobnost motori čnih vzorcev, kineti čni in kinemati čni profili ter možganski vzorci. 55 Raziskava, izvedena na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije So ča (URI So ča), ki je trenutno vodilna inštitucija s podro čja uporabe NR pri nevrorehabilitaciji bolnikov v Sloveniji, se je osredoto čala na uvedbo hapti čnih tal, ki omogo čajo interakcijo in diagnostiko s specifi čnimi nalogami za vadbo ravnotežja. Sistem, ki združuje podporno stojko in navidezno okolje, je bil preizkušen na pacientih po možganski kapi, pri čemer so trki v hapti čna tla povzro čili premike, na podlagi katerih so ocenjevali posturalne odzive. Rezultati študije so pokazali, da je sistem hapti čnih tal stabilen in zmožen generirati posturalne perturbacije pri frekvenci do 1,1 Hz, kar omogo ča oceno odzivov pacientov. Primerjava odzivov pacienta po možganski kapi med vadbo z normativom zdravih posameznikov je razkrila opazne odstopanja, zlasti pri premikih v dolo čenih smereh. Ta sistem omogo ča spremljanje in ocenjevanje specifi čnih odzivov pacientov na vaje ravnotežja v razli čnih smereh. Oblikovan je z namenom prepoznavanja motenj ravnotežja med terapevtsko vadbo in omogo ča spremljanje napredka rehabilitacije izven specializiranih klini čnih okolij, npr. v doma čem okolju pacienta. 56 Prihodnost uporabe NR v Sloveniji obeta nadaljnji razvoj. URI So ča in drugi raziskovalni centri napovedujejo širjenje uporabe NR v nevrorehabilitaciji, predvsem pri prilagajanju terapevtskih programov potrebam in ciljem pacientov. Pri čakuje se, da bodo nadaljnje raziskave in razvoj tehnologije NR omogo čili še naprednejše terapevtske pristope ter integracijo teh inovativnih rešitev v klini čno prakso. S tem se bo omogo čila personalizirana, bolj u činkovita ter dostopna rehabilitacija pacientov z nevrološkimi motnjami, kar bo pomembno vplivalo na izboljšanje njihove kakovosti življenja. Zaklju ček NR v rehabilitaciji postaja pomembno orodje, saj omogo ča individualizirano in u činkovito terapijo za razli čne skupine bolnikov. Uporaba NR v nevrorehabilitaciji bolnikov po poškodbah možganov, zlasti možganski kapi, kaže obetavne rezultate. Bolniki lahko s pomo čjo te tehnologije izvajajo vaje, ki izboljšujejo motori čne funkcije zgornjih okon čin, kar prispeva k boljši funkcionalnosti in kakovosti življenja. NR prav tako omogo ča ocenjevanje kognitivnih funkcij in izvršilnih sposobnosti pri bolnikih z nevrodegenerativnimi boleznimi. Poleg tega se je NR izkazala za koristno pri rehabilitaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vklju čno z otroki s telesno prizadetostjo, avtizmom in u čnimi težavami. NR lahko spodbudi razvoj razli čnih spretnosti ter izboljša socialno vklju čenost in samozavest otrok. Tudi hospitaliziranim otrokom lahko NR pomaga pri soo čanju s stresom in osamitvijo. Kljub obetavnim rezultatom se uporaba NR v rehabilitaciji še vedno ne izvaja rutinsko in zahteva nadaljnje raziskave ter razvoj tehnologije. V prihodnosti bi lahko NR postala nepogrešljivo orodje v rehabilitaciji, ki bo prineslo izboljšanje kakovosti življenja in funkcionalnih rezultatov za številne bolnike. Reference 1. Lanier J: Virtual reality: the promise of the future. Interact Learn Int 1992; 8(4): 275-279. Informatica Medica Slovenica; 2023; 28(1-2) 29 © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 2. Blanchard C, Burgess S, Harvill Y, et al.: Reality built for two: a virtual reality tool. In: Proceedings of the 1990 symposium on Interactive 3D graphics. New York 1990: Association for Computing Machinery; 35-36. 3. Wexelblat A (ed.): Virtual reality: applications and explorations. Boston 2014: Academic Press. 4. Satava RM, Jones S: Medical applications of virtual realityIn: Hettinger LJ, Haas MW (eds.)Virtual and adaptive environments: applications, implications, and human performance issues. New York 2003: CRC Press; 325-343. 5. Anthes C, García-Hernández RJ, Wiedemann M, Kranzlmüller D : State of the art of virtual reality technology. 2016 IEEE Aerospace Conference. Big Sky, MT, USA 2016: IEEE; 1-19. https://doi.org/10.1109/AERO.2016.7500674 6. Halarnkar P, Shah S, Shah H, Hardik S, Anuj S: A review on virtual reality. IJCSI 2012; 9(6): 325-330. 7. Bamodu O, Ye XM: Virtual reality and virtual reality system components. Adv Mat Res 2013; 765-767: 1169- 1172. https://doi.org/10.4028/www.scientific.net/amr.765- 767.1169 8. Freina L, Ott M: A literature review on immersive virtual reality in education: state of the art and perspectives. In: The international scientific conference elearning and software for education. Bucharest 2015, 133- 141. https://doi.org/10.12753/2066-026X-15-020 9. Alqahtani AS, Daghestani LF, Ibrahim LF: Environments and system types of virtual reality technology in STEM: a survey. Int J Adv Comput Sci App 2017; 8(6). http://dx.doi.org/10.14569/IJACSA.2017.080610 10. Berryman DR: Augmented reality: a review. Med Ref Ser Q 2012; 31(2): 212-218. https://doi.org/10.1080/02763869.2012.670604 11. Carmigniani J, Furht B: Augmented reality: an overview. In: Furht B (ed.) Handbook of augmented reality New York 2011: Springer; 3-46. https://doi.org/10.1007/978-1-4614-0064-6_1 12. Billinghurst M, Clark A, Lee G: A survey of augmented reality. Found Trends HumComput Interact 2015; 8(2-3): 73-272. https://doi.org/10.1561/1100000049 13. Benford S, Giannachi G: Performing mixed reality. Cambridge 2011: MIT press. 14. Speicher M, Hall BD, Nebeling M: What is mixed reality? In: Proceedings of the 2019 CHI conference on human factors in computing systems. New York 2019: Association for Computing Machinery; 1-15. https://doi.org/10.1145/3290605.3300767 15. Howard MC: A meta-analysis and systematic literature review of virtual reality rehabilitation programs. Comput Human Behav 2017; 70: 317-327. https://doi.org/10.1016/j.chb.2017.01.013 16. Sveistrup H: Motor rehabilitation using virtual reality. J Neuroeng Rehabil 2004; 1: 1-8. https://doi.org/10.1186/1743-0003-1-10 17. Rizzo AS, Kim GJ: A SWOT analysis of the field of virtual reality rehabilitation and therapy. Presence 2005; 14(2): 119-146. https://doi.org/10.1162/1054746053967094 18. Schultheis MT, Rizzo AA: The application of virtual reality technology in rehabilitation. Rehabil Psychol 2001; 46(3): 296-311. https://doi.org/10.1037/0090-5550.46.3.296 19. Deutsch JE, Merians AS, Adamovich S, Poizner H, Burdea- GC : Development and application of virtual reality technology to improve hand use and gait of individuals post-stroke. Restor Neurol Neurosci 2004; 22(3-5): 371-386. 20. Tao G, Garrett B, Taverner T, Cordingley E, Sun C: Immersive virtual reality health games: a narrative review of game design. J Neuroeng Rehabil 2021; 18(31): 1-21. https://doi.org/10.1186/s12984-020-00801-3 21. Miller KJ, Adair BS, Pearce AJ, Said CM, Ozanne E, Morris MM.: Effectiveness and feasibility of virtual reality and gaming system use at home by older adults for enabling physical activity to improve health-related domains: a systematic review. Age Ageing 2014; 43(2): 188-195. https://doi.org/10.1093/ageing/aft194 22. Turolla A, Dam M, Ventura L, et al.: Virtual reality for the rehabilitation of the upper limb motor function after stroke: a prospective controlled trial. JNeuroeng Rehabil 2013; 10: 85. https://doi.org/10.1186/1743-0003-10-85 23. Lucca LF: Virtual reality and motor rehabilitation of the upper limb after stroke: a generation of progress? J Rehabil Med 2009; 41(12): 1003-1006. https://doi.org/10.2340/16501977-0405 24. Laver KE, Lange B, George S, Deutsch JE, Saposnik G, Crotty M: Virtual reality for stroke rehabilitation. Cochrane database of systematic reviews 2017; 11(11): CD008349. https://doi.org/10.1002/14651858.CD008349.pub4 25. Jack D, Boian R, Merians AS, et al.: Virtual reality- enhanced stroke rehabilitation. IEEE Trans Neural Syst Rehabil Eng 2001; 9(3): 308-318. https://doi.org/10.1109/7333.948460 26. Crosbie J, Lennon S, Basford J, McDonough SM.: Virtual reality in stroke rehabilitation: still more virtual than real. Disabil Rehabil 2007; 29(14): 1139-1146. https://doi.org/10.1080/09638280600960909 27. Dockx K, Bekkers EM, Van den Bergh V, et al.: Virtual reality for rehabilitation in Parkinson's disease. Cochrane Database of Systematic Reviews 2016; 12(12): CD010760. https://doi.org/10.1002/14651858.CD010760.pub2 28. Lei C, Sunzi K, Dai F, et al.: Effects of virtual reality rehabilitation training on gait and balance in patients with Parkinson's disease: a systematic review. PloS One 2019; 14(11): e0224819. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0224819 29. Goldstein K: The effect of brain damage on the personality. Psychiatry 1952; 15(3): 245-260. https://doi.org/10.1080/00332747.1952.11022878 30. Doyle KP, Simon RP, Stenzel-Poore MP: Mechanisms of ischemic brain damage. Neuropharmacology 2008; 55(3): 310-318. https://doi.org/10.1016/j.neuropharm.2008.01.005 30 Žnidari č et al.: Navidezna resni čnost v fizikalni in rehabilitacijski medicini © SDMI  http://ims.mf.uni-lj.si/ 31. Winstein C, Pohl P: Effects of unilateral brain damage on the control of goal-directed hand movements. Exp Brain Res 1995; 105(1): 163-174. https://doi.org/10.1007/BF00242191 32. Swinney D, Zurif E, Nicol J: The effects of focal brain damage on sentence processing: an examination of the neurological organization of a mental module. J Cogn Neurosci 1989; 1(1): 25-37. https://doi.org/10.1162/jocn.1989.1.1.25 33. Khoury S, Benavides R: Pain with traumatic brain injury and psychological disorders. Prog Neuropsychopharmacol Biol Psychiatry 2018; 87(B): 224- 233. https://doi.org/10.1016/j.pnpbp.2017.06.007 34. Tieri G, Morone G, Paolucci S, Iosa M: Virtual reality in cognitive and motor rehabilitation: facts, fiction and fallacies. Expert Rev Med Devices 2018; 15(2): 107-117. https://doi.org/10.1080/17434440.2018.1425613 35. Henderson A, Korner-Bitensky N, Levin M: Virtual reality in stroke rehabilitation: a systematic review of its effectiveness for upper limb motor recovery. Top Stroke Rehabil 2007; 14(2): 52-61. https://doi.org/10.1310/tsr1402-52 36. Levac DE, Huber ME, Sternad D: Learning and transfer of complex motor skills in virtual reality: a perspective review. J Neuroeng Rehabil 2019; 16(1): 121. https://doi.org/10.1186/s12984-019-0587-8 37. Powell MO, Elor A, Robbins A, Kurniawan S, Teodorescu M: Predictive shoulder kinematics of rehabilitation exercises through immersive virtual reality. IEEE Access 2022; 10: 25621-25632. https://doi.org/10.1109/ACCESS.2022.3155179 38. Gumaa M, Rehan Youssef A: Is virtual reality effective in orthopedic rehabilitation? A systematic review and meta-analysis. Phys Ther 2019; 99(10): 1304-1325. https://doi.org/10.1093/ptj/pzz093 39. Keller J, Št ětká řová I, Macri V, et al.: Virtual reality- based treatment for regaining upper extremity function induces cortex grey matter changes in persons with acquired brain injury. J Neuroeng Rehabil 2020; 17(1): 127. https://doi.org/10.1186/s12984-020-00754-7 40. Kleim JA, Jones TA: Principles of experience- dependent neural plasticity: implications for rehabilitation after brain damage. J Speech Lang Hear Res 2008; 51(1): S225-S239. https://doi.org/10.1044/1092-4388(2008/018) 41. Lassen NA, Ingvar DH, Skinhøj E: Brain function and blood flow. Sci Am 1978; 239(4): 62-71. https://doi.org/10.1038/scientificamerican1078-62 42. Tefertiller C, Pharo B, Evans N, Winchester P: Efficacy of rehabilitation robotics for walking training in neurological disorders: a review. J Rehabil Res Dev 2011; 48(4): 387-416. https://doi.org/10.1682/jrrd.2010.04.0055 43. Lin J, Hu G, Ran J, Chen L, Zhang X, Zhang Y: Effects of bodyweight support and guidance force on muscle activation during Locomat walking in people with stroke: a cross-sectional study. J Neuroeng Rehabil 2020; 17(1): 1-9. https://doi.org/10.1186/s12984-020-0641-6 44. Karácsony T, Hansen JP, Iversen HK, Puthusserypady S: Brain computer interface for neuro-rehabilitation with deep learning classification and virtual reality feedback. In: Proceedings of the 10th Augmented Human International Conference 2019. New York 2019: Association for Computing Machinery; 1-8. https://doi.org/10.1145/3311823.3311864 45. Cameron CR, DiValentin LW, Manaktala R, et al.: Hand tracking and visualization in a virtual reality simulation. In: 2011 IEEE systems and information engineering design symposium. Charlottesville 2011: IEEE; 127-132. https://doi.org/10.1109/SIEDS.2011.5876867 46. Lasaponara S, Marson F, Doricchi F, Cavallo M: A scoping review of cognitive training in neurodegenerative diseases via computerized and virtual reality tools: what we know so far. Brain Sci 2021; 11(5): 528. https://doi.org/10.3390/brainsci11050528 47. Davidsdottir S, Wagenaar R, Young D, Cronin- Golomb A: Impact of optic flow perception and egocentric coordinates on veering in Parkinson's disease. Brain 2008; 131(11): 2882-2893. https://doi.org/10.1093/brain/awn237 48. Bowen FP, Hoehn MM, Yahr MD: Parkinsonism: alterations in spatial orientation as determined by a route-walking test. Neuropsychologia 1972; 10(3): 355- 361. https://doi.org/10.1016/0028-3932(72)90027-9 49. Regan D, Maxner C: Orientation-selective visual loss in patients with Parkinson's disease. Brain 1987; 110(2): 415-432. https://doi.org/10.1093/brain/110.2.415 50. Parsons TD, Rizzo AA, Rogers S, York P: Virtual reality in paediatric rehabilitation: a review. Dev Neurorehabil 2009; 12(4): 224-238. https://doi.org/10.1080/17518420902991719 51. Ravi D, Kumar N, Singhi P: Effectiveness of virtual reality rehabilitation for children and adolescents with cerebral palsy: an updated evidence-based systematic review. Physiotherapy 2017; 103(3): 245-258. https://doi.org/10.1016/j.physio.2016.08.004 52. Bashiri A, Ghazisaeedi M, Shahmoradi L: The opportunities of virtual reality in the rehabilitation of children with attention deficit hyperactivity disorder: a literature review. Korean J Pediatr 2017; 60(11): 337-343. https://doi.org/10.3345/kjp.2017.60.11.337 53. Krizmani č T, Vozel M, Dolinšek I, et al.: U činki vadbe na koordinacijo in spretnost roke v navideznem okolju pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Rehabilitacija 2017, 16(2), 38-42. 54. Puh U. U činkovitost vadbe z navidezno resni čnostjo pri pacientih po možganski kapi: pregled sistemati čnih pregledov literature. Rehabilitacija 2022; 21(1): 14-20. 55. Divjak M, Zeli č S, Holobar A. Video-based quantification of patient’s compliance during post- stroke virtual reality rehabilitation. J Altern Med Res 2017; 9(2): 147-152. 56. Krpi č A, Cikajlo I, Savanovi ć A, Matja či ć Z. A haptic floor for interaction and diagnostics with goal based tasks during virtual reality supported balance training Slov Med J 2014; 83(2): 127-136.