Vsebina.
Stran
1. Sokol sem in Sokol ostanem!...............................................................97
2. Našemu dijaštvu. Ant. Gnidovec............................................................99
3. Naraščaj na VII. vsesokolskem	zletu v Pragi. 1. B-j. (Konec.) ...........................102
4. Mariborski zlet. Dr. J. B................................................................106
5. Koroška deca v Ljubljani. Dr.	F..........................................103
6. Sokolići z dežele. V telovadnici.	Iros. (Dalje prihodnjič.)..............................110
7. Snaga v živalstvu. Dr. S. B............................................................. 114
8^ Spomini na srbski umik v letu 1915.	J	Jeras......................................117
9. Plavanje. N. Marolt. (Dalje prihodnjič.).................................................119
10. Vaje z obročki za deklice. Fr. Ahčin.	(Dalje	prihodnjič.)...........................1'22
11. Glasnik.................................................................................124
12. Sokoliću. Junij Brut, ugl. Fr. Jordan...................................................128
Note za proste vaje. V pisarni Sokolskega Saveza SHS v Ljubljani (Narodni dom) se dobijo klavirski Izvlečki za Vidmarjeve proste vaje po-10 K, za Hofma-nove proste vaje po 7 K, za vaje s cvetnimi loki po 4 K in za vaje z dolgimi palicami v trojicah (moški naraščaj) po 4 K.
1	--- '	11	1	  —	"v-r	■	...
„Sokolič“ izhaja v mesečnih zvezkih ter stane vse leto 24 K, pol leta 12 Kf posamezna številka 2 K 50 Vifl-Na naročila brez istodobno vposlane naročnine se ne oziramo. Dopise je pošiljati na naslov: Uredništvo „ Sokolića" (Sokolski Savez SHS) v Ljubljani, Narodni dom.
Upravništvo je v „Učiteljski tiskarni", kamor je pošiljati tudi naročnino.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj v Ljubljani.
Tiska in zalaga Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
V Ljubljani, oktobra 1920,
Sokol sem in Sokol ostanem!
i.
okol sem in Sokol ostanem! Moja domovina hoče imeti Sokolov, da bo jaka in krepostna, pogumna in odločna, zavedna in ponosna vsa od severa do juga, od vzhoda do zahoda! Taka hoče in mora biti moja domovina danes 'n vekomaj!
2.
Ljubim svoje starše, ljubim svoje brate in sestre, ljubim svoje prijatelje, sosede in znance. Naš skupni dom je naša domovina. V tej domovini je dragoceni briser naš Korotan in naše Primorje. Ta prekrasna domovina je dom Sokolov, ki jo stražijo in dvigajo v lepoti in čednosti, v kreposti in sili!
3.
V	pesti sl’a, v srcu odločnost, v mislih domovina! Vsi, kar nas govori isti jeziK, smo bratje in pestre med seboj. Vsak od nas je del in član velike jugoslovenske rodovine. Sovražnikov se ne bojmo, njih števila ne glejmo! V naših dušah ni strahu! Sokoli smo in Sokoli ostanemo!
4.
Svojo domovino ljubim od vsega srca in z vsem ognjem svoje duše! Sokoli so se borili za njeno svobodo! Sokol junaški — naš kralj Peter I., Sokol ljubljeni — naš kraljevič prestolonaslednik Aleksander! Moja
domovina — Jugoslavija! Nje najzvestejši in najvdanejši sinovi in hčere smo Sokoli in Sokoliće!
5.
Sokol sem in Sokol ostanem! Moj narod hoče imeti Sokolov, da bo jak in kreposten, pogumen in odločen, zaveden in ponosen — da bo vedno pripravljen boriti se za krst častni in svobodo zlato! Moj narod, moj narod, ki je bil teptan in vklepan v verige sužnosti — ta moj ljubljeni narod hoče in mora biti narod Sokolov danes in vekomaj!
6.
Kakor se ptica sokol dviga v drznem poletu do zlatega solnca in ne pozna na svoji daljni poti niti meje niti zapreke — tako hrepeni moj narod Sokolov naprej in navzgor do popolnosti, do telesnih in duševnih vrlin, do vsega, kar je lepo in plemenito — do izvora vseh dobrin: do resnice in pravice!
7.
Ni kraja v vsej moji domovini, kjer bi ne bilo Sokolov. Razmnožili smo se in se razleteli vsepovsod od severa do juga, od vzhoda do zahoda! Moja domovina —dom Sokolov! Naš skupni dom, zatorej tudi moj dom! Kamor pridem, tam me sprejme 'in pozdravi brat Sokol ali sestra Sokolića! In kdor pride k meni — glej, stisnem mu bratsko roko! Moje srce je njegovo, njegovo srce je moje! Sokol sem in Sokol ostanem!
8.
Svoje telo krepim in utrjam, da ostanem čil in zdrav, sposoben za delo, jasnega duha, vedrih misll:, veselega srca. Svojo dušo napajam z lepoto, dobroto in resnico; od nje odganjam laž in potuho; vanjo ne dam kletvi in hinavščini, zahrbtnosti in sovraštvu! Stvarniku se bližam s plemenito dušo in se ne bojim nobene sodbe, ker je moja vest spokojna fti čista! Sokol sem in Sokol ostanem!	'
9.
£)a! Soikol sem in Sokol ostanem! Domovina hoče Sokolov, narod noče Sokolov! Ponosen sem, da stojim zvesto in neomajno v vrstah Jugoslovenskega Sokolstva. Ni moči na svetu, ki bi me mogla premotiti, da bi kdaj zatajil svojo ponosno sokolsko zavest! Sokol sem in Sokol ostanem.
10.
Kdor Slovenec — ta Sokol; kdor Jugoslovan — ta Sokol; kdor Slovan — ta Sokol! In ker sem Slovenec, Jugoslovan, Slovan — zato sem Sokol in zato Sokol ostanem! Danes in vekomaj!
ANT. GNIDOVEC:
Našemu dijaštvu.
jaštvo srednjih šol se je Sokolstvu po večini odtujila. Najde se le tu pa tam kak skromen sokolski delavec-dijak, ki sicer vrši svoje dolžnosti, toda do prepričanja, da je nujna potreba sokolsko delo razširiti med našo učečo se mladino, ni prišel nihče.
Kje je iskati vzroka za vse to? Predvsem v današnji dobi sami, potem v naši mladini in naposled v vsakem posamezniku.
Današnja doba je	epilog petletnega nasilja, divjaštva, uničevanja, je	prvi začetek razporedbe za
konsolidacijo človeške	družbe. Obrisi te nove slike
so še megleni, vse skupaj je le iskanje, temu podobno tudi izgledajo vse države zemeljske oble. Logično, đa smo tu zainteresirani vsi, da trpimo zaradi te neurejenosti vsi.
Tuda naše dijaštvo se ne razlikuje prav nič od ostale človeške družbe. Oni idealni mladeniški ponos, ona dovzetnost za vse dobro, ona čista navdušenost — vse to je izginilo. Dijaštvo živi po večini apatično življenje od danes do jutri. Životari, toda iz mej vsakdanjosti se ne dvigne. Še drugi faktor je, 'ki jemlje dijaku sijaj idealnosti; to so materialni užitki, predvsem alkohol in nikotin. Ce smo pozimi pogledali programe	zabavnih	prireditev, se je vsakdo	lahko sam prepričal, da ]e
naše	dijaštvo	odneslo prvenstvo. Ples in	zopet ples! Koliko prečutih
noči, koliko použitega alkohola, zjutraj težkih glav in bledih, izpitih obrazov!
„Kaj se nikdar, moj dragi, po prečuti, prepiti noči zjutraj ne domisliš, da si vso noč ugonabljal svojo življensko silo, zatiral svoje telo? Ti	ni bilo	nikdar žal razsipanega	denarja, izgubljenega časa?"
„Da“,	mi odgovoriš, „tega pa	ti ne veš, kak užitek, kako zabavo,
kako veselje sem imel vso noč. Mlad sem še in kdaj naj se zabavam, če ne sedaj ?“
„Povem ti, da te za prisiljeno zabavo prav nič ne zavidam, zakaj moje prepričanje in zavest, da vsem tem materialnostim kljubujem, mi je v večjo zabavo in zadoščenje kot vse tisto, kar ti smatraš za dobrine. Ti trdiš, da je uživanje razkošje, a jaz, da je odpovedovanje uživanju, sovraštvo do tega razkošja tudi — razkošje.44
Sploh pa svojega telesa z alkoholom in nikotinom uničevati ne smem in ne maram, zakaj Sokol sem in če bi to vršil, bi opravljal Sisifovo delo. Kar bi namreč pridobil pri vadbi telesa, bi izgubil pri vinu, nikotinu in v prečutih nočeh.
Zakaj	je telovadba dobra? S	telovadbo si pridobivamo zdravje in
silo,	v zdravem telesu pa je zdrav	duh. Pri sokolski telovadbi pa gojimo
tudi duševne kreposti: pogum, ponos, poslušnost, možatost, odkritosrč-
nost, samozavest. Telovadnica ni samo zavod za telesno vzgojo, ampak tudi šola človeških kreposti. Kar si pridobil s telovadbo, ohrani z nravnostjo in treznostjo!
Sokol pa ni samo telovadno društvo, ampak ima tudi svoje svetovno naziranje, svoj evangelij, ki mu je oče mojster Tyrš.
Življenje je boj za bitje in obstanek, v katerem podleže in pogine vse, kar ni zmožno nadaljnjega življenja in kar je celoti škodljivo. Vedna delavnost je temelj življenju. Nobena še tako sijajna minulost, ampak samo zdrava in delavna sedanjost jamči narodom bodočnost. Boj ta pa zahteva telesnih, nravstvenih in duševnih sil; nobena gmotna in sirova sila ne uniči narodov. Življenje naroda je kot solnčni žarek neuničljivo, •loker sloni na resnici, dobroti in napredku.
Naša glavna življenska naloga, piravi Tyrš v svojem članku „Naša naloga, smer in cilj“, ki ga je napisal 1. 1870 v Švioi, je: Iti naprej — vedno napredovati in dovrševati se!
Kamorkoli smo v čemerkoli dospeli, to naj nas ne zadržuje misliti in dalje preiskovati, če ne bi bilo vendar vse drugače in še bolje. V tem pogledu bodi geslo sokolsko: „Večno gibanje!“ ali če hočemo: „Večna nezadovoljnost!“ Kdor je v tem zmislu največji nezadovoljnež, seveda ne z obrekovanjem in sumničenjem ter z neplodno in neutemeljeno besedo, ampak z dejansko iznajdljivostjo in z nikdar nezadovoljivo svojo težnjo, tega smatramo na tem polju povsod za prvega brata, toda le tedaj, če zna -tudi svoje zmote brez obotavljanja priznati, če se zna izuma in napredka drugih ravno tako veseliti kot lastnega, če mu ni osebnost nič, a celota vse.
Ne za sebe, ne za majhno skupino ljudi, ne za posamezno politično strančico stremi naše delo, pač pa za celokupnost, za naš troedine narod, za našo državo, za človeško družbo sploh.
Kako in kje naj se to naše delo udejstvuje? Povsod! „Sokol" ni samo pridevek posameznika, ki naj predočuje, da je dotičnik, kadar n. pr. obleče rdečo srajco, kadar gre k seji itd., član sokolskega društva, ampak „Sokol“ je — osebek. V življenju nastopam kot delavec, uradnik, dijak, toda nikoli ne samo kot tak, ampak vedno kot član velike sokolske družine. Vse, karkoli delamo, imejno pred očmi naš vzvišeni program, vprašajmo se vedno, kaj je s sokolskega stališča prav, in to izvršujmo povsod brez ozira na levo in desno.
Sokolstvo ni idealna teorija, ono je živa realnost. Koliko se danes piše, govori, polemizira o novem družabnem redu, o enakosti itd. — stvari, ki so teoretično čedne in zavodljive, toda od te teorije k praKsi je silno velik in nesiguren korak. Čemu iskati, ko pa v resnici Že vse imamo, toda ne samo v medli teoriji, pač pa v našem čuvstvovanju, v vsem našem hotenju in delovanju. K idealu enakosti in bratske ljubezni, k pravemu pojmovanju človeka sotrpina drži pot samovzgoje, duševne in srčne kulture. To je oni program, ki si ga je napisalo na naš prapor naše Sokolstvo.
Boj proti egoizmu in praznemu besedičenju, boj za nravnost, odgoja k ljubezni in potom ljubezni k enakosti!
Kje je začetek našega dela, torišče naše šole in vzgoje? V naših delavnicah, v naših telovadnicah. Kdor ne pozna sokolske telovadnice, kdor se ne udeležuje sokolske vadbe telesa, ne pozna pravega sokolskega življenja, ne more pojmovati poštenosti sokolske vzgoje, čeprav je preštudiral vso sokolsko literaturo in se zanimal marljivo za sokolsko delo. Da, sokolska telovadnica — to so ona tla vzgoje, enakosti, bratstva, sile, vztrajnosti, nesebičnosti, poguma. Kdor jih pozna, bo priznal, komur je ta šola nepoznana, naj se pride učit, pilit in vadit, da .postane nekoč sam
—	učitelj. Naše dijaštvo je tu v prvi vrsti poklicano sodelovati z dušo, biti ognjišče sokolskega dela in sokolske vzgoje.
Težak je začetek. Toda predsodki, ki jih imaš, izginjajo kot megla, ako boš zahajal v sokolsko telovadnico.
Pojdi v sokolsko telovadnico in poglej tam telo sokolskega delavca. Če boš v duhu primerjal njega in sebe, te bo skoro gotovo malo sram, toda to mnenje ni pravo, zakaj dotičnik je bil pred prihodom v sokolsko telovadnico mogoče še slabši in ubomejši kot si sedaj ti.
Zdrav bi bil rad, kaj ne da? Katero telo podleže prej bolezni — silno ali slabo? Slabo odgovoriš! Tudi stremiš za tem, da bi imel lepo telo! Slabo in bolno telo ni krasno; tudi duh se razvija v zdravem telesu prej nego v bolnem. Klasično lepoto telesa si priboriš le v sokolski telovadnici z neutrudljivo, sistematično vadbo vsega telesa. Gojiš mogoče šport? Je lepo, toda s tem telo mogoče ubijaš, ker si se vrgel na eno-stranost in forsiranje te enostranosti. Med športniki dobiš težko krasno telo! Prisostvuj nogometu! Prepričaš se, da imajo noge igralcev skoro večji obseg kot njihove prsi. Klasični Grk bi se taki figuri smejal, kot so se smejali vsakomur, ki ni bil zadostno razvit in ni vadil svojega telesa. To bi bilo potrebno brezpogojno tudi pri nas. Mesto da bledolični mladeniči s cigareto v ustih posedajo cele popoldneve v zadušnih kavarnah in gostilnah, naj bi šli rajši vadit svoje telo in uspehom bi se v kratkem času čudili sami.
Nujnost telovadbe uvidevaš, čemu torej odlašaš? Nerodno ti Je, Ker si neokreten in slabič! Takih pomislekov mi ne poznamo! Ti prideš v krog sokolski, bratski „Ti“ te vabi, kako moreš imeti predsodke? Ne misli, da si ti sam neokreten, takih je mnogo in tvoj vaditelj to pač dobro ve, ker je bil nekoč on sam tak, kot si sedaj ti. Izgovor, da nimaš obleke, ne drži: Potrebuješ stare zakrpane hlače in navadne opanke m to je dovolj. Danes pač ne more vsakdo izdati ogromne vsote za telovadno obleko, toda to zopet ni vzrok, da ne bi telovadili.
Kdor ima voljo in energijo, premaga vse ovire. Ko pričneš, boš nekoliko uric precej truden in slab, toda raditega ne odnehaj. Drži se vztrajno, ne zamudi nriti ure, zakaj vztrajnost je ona sokolska čednost, ki rodi v Sokolstvu tako krasne sadove telesne kot tudi nravne vzgoje.
V	sokolski telovadnici je življenje! Telovadba poživi tvojo navdušenost in te nauči z mirnim in pogumnim pogledom gledati na življenje, ki se vanje odpravljaš na pot. V Sokolu dobiš odkritosrčnih prijateljev in marljivih vaditeljev, ki jim lahko zaupaš brez strahu svojo bol. Radi ti svetujejo in ti pomagajo pri trenutnih neuspehih ter te povzbudijo k nadaljnemu delu.
Tu se rodi ona duševna vez res demokratske vzgoje sokolske. To je ono resnično življenje sokolskega bratstva, ki je nesokolu neumljivo in ki ga pojmuje edino ta, kdor poseča pridno sokolsko telovadnico.
Ko boš vse to preživel, boš razumel, kaj je Sokolstvo, in spoznal boš, kako moraš ljubiti narod in človeštvo sploh. Kaj se pravi ljubiti narod? Ljubiti narod se pravi, ljubiti ljudi brez razlike, posebno pa trpeče ljudi: delavce, kmete 'itd., ker oni so jedro, oni so živitelji naroda, ljubi te ljudi, potem boš ljubil narod in človeštvo sploh!
Stopi v telovadnico, v našo delavnico! Delo Te čaka!
I. B-j.:
Naraščaj na VIL vsesokolskem zletu v Pragi.
(Konec.)
sdenje in delo sokolskega naraščaja, kakor smo ga videli prvi dan našega bivanja v Pragi, nam je silno ugajalo. Naravno, da smo že zaradi tega z velikim zanimanjem in z neutešljivo radovednostjo pričakovali javnega nastopa naraščajevega na telovadišču. 25. julij je bil določen za	ta nastop, to je bil prvi dan	vse-
sokolskega zleta.	Glavni nastopi naraščaja	so se
izvršili že 19., 20. in 21. julija, v tem času je imel namreč naraščaj svoj I. zlet. Ker pa takrat še niso bili v Pragi vsi tuji gostje in ker je hotel zletni odbor tudi tem pokazati uspehe telesne vzgoje češke mladine, zato je določil za prvi zletni dan še enkrat javno telovadbo naraščaja. Te dni pa je došlo v Prago že toliko vnanjih gostov, da ni bilo mogoče dovesti tudi številnega naraščaja iz vse* češke republike
—	saj so imele železnice dovolj posla s prevažanjem članstva — zato je nastopil	le	naraščaj velike Prage,	to je oni iz mesta samega	in	najbližje	okolice,	ki	je lahko prikorakal	peš na telovadišče.
Že dopoldne so se pojavljale po mestu skupine naraščaja pod nadzorstvom vaditeljev, ki so se pomikali proti Letni, tako se namreč imenuje velikanski prostor, kjer je bilo postavljeno sokolsko telovadišče. —
Vsaka skupina je imela svojo zastavo, spredaj pa je korakal vaditelj-naraščajnik s trobko črez ramo. Večina teh je bila oprtana z nahrbtniki, v katerih so nosili telovadno obleko in hrano za ta dan. Nekatere skupine so imele tudi svoje trobentače.
Popoldne so se premikale ogromne množice ljudstva proti Letni. Vozovi električne železnice, natrpani z občinstvom, so sledili drug drugemu brez presledka, videti jih je bilo kakor brezkončen vlak, poleg teh pa so dirjale zopet nepregledne vrste avtomobilov. Ta velikanski val se je zibal v eno smer — vse je hitelo na Letno. № bilo -potrebno izpraševati kod vodi pot na zletišče, pridruži se množici in gotovo ne zgrešiš poti.
Telovadlišče na Letni je ogromna lesena stavba. Štiri visoke tribune obdajajo telovadišče, fesi ima prostora za 11.000 telovadcev, od vseh štirih strani. Za tribunami vodi na severni in južni strani široka cesta, ob strani te pa so postavjene velike prodajalne za jedi in pifjače ter za razno blago, na vzhodni in zahodni strani tribun pa so postavljene velikanske oblačilnice za naraščaj, za člane in članice. Telovadišče ima samo dva vhoda, vzlic temu je tudi tu vladal popolen red brez gneče in navala. Severna tribuna, ki je najlepša, ima zgoraj lože za goste, v sredini pa ložo za predsednika republike T. O. Masaryka, poleg te pa lože za poslance raznih držav, ki imajo v Pragi svoje zastopnike. Vrhu te tribune je tudi prostor za načelnika, brata Jindro — tako imenujejo češki Sokoli svojega načelnika dr. Vanička — in prostori za kazatelje prostih vaj. Na sredi južne tribune je ogromna kupola, odprta proti telovadišču, tu je nastanjena močna godba. Ta tribuna je določena za člane in članice v kroju.
Vedno bolj in bolj se polnijo tnibune z občinstvom. Godba zaigra narodno himno, občinstvo stoje posluša in se ozira proti predsednikovi loži, kjer stoji prvi preziident češke republike g. Masaryk. Mogočen Na zdar! pretrese vse telovadišče. 70 tisoč gledalcev je zbranih, ko točno ob treh zadoni tromba z načelnikove tribune in oznani začetek telovadbe.
Iz vzhodnih vrat prikoraka 5120 dečkov v starosti od 8 do 14 let v dvajseterostopih, razdeljeni v štiri oddelke. V sredi telovadišča zavije vsaka četa proti glavni tribuni, razdeli se v deseterostope, ti zavijejo proti južni tribuni, nato se zopet razdele v peterostope in zavijejo nazaj proti glavni tribuni ter obstoje na svojih prostorih. Na načelnikovo znamenje odskočijo vrste v prosti razstop z odročenjem, tresk! zadoni po telovadišču in ogromno telovadišče je napolnjeno z rdečimi srajcami, vsi pa natančno kriti in vravnani na vse strani. Občinstvo burno pozdravlja najmlajše Sokole. Vrsti se vaja za vajo. Velika množica se giblje in ziblje enakomerno semintja, vsak trenutek se izpremeni slika in se menjajo barve. Krasen pogled, kakor bi lahek veter gibal široko makovo polje. Proste vaje dečkov so uspele brezhibno, skladnost in kritje sta bili izvrstni. Dečki odkorakajo iz telovadišča, iz nasprotne strani pa
prihajajo deklice in ženski naraščaj, razdeljene v oddelke po župah, ter se postavijo po vsem telovadišču. Vsak oddelek izvaja svoje vaje. Tu vidiš proste vaje, vaje s praporci, s palicami, s kiji, z malo in veliko žogo, z obroči, z loki, tam izvajajo rajialne vaje podobne plesom, tek, skoke, razne igre itd. Oko ti bega od oddelka do oddelka, čudiš se točnosti in lepoti izvedbe, a pregledati vsega ne moreš, preveč je tega.
Podobno so nastopili dečki in moški naraščaj. Pri teh je bila še večja raznoličnost nego pri ženskem naraščaju. Vidimo proste vaje, vaje s palicami, z lesenimi puškami, redovne vaje, tek, borenje, plezanje, najrazličnejše igre, raznoterosti itd. Tik pred glavno tribuno so postavljeni najmlajši rdečesrajčniki, ki igrajo pushbal. Ogromno žogo, ki je večja od njih, dvigajo z malimi rokami 'n jo skušajo prevaliti na svoje nasprotnike. Kadar jim pade žoga na tla, priskoči voditelj, da jim pomaga dvigniti žogo, ne zaradi teže, pač pa zaradi obsežnosti. Po končani telovadbi zapuste vsi oddelki telovadišče v teku. Vse hiti proti izhodu, nihče noče biti zadnji!, tudi mali igralci pushbala v najveqji naglici vale svojo-žogo proti izhodu.
Med tem že zopet korakajo iz nasprotne strani deklice, ki se s podobnim nastopom kakor prej dečki postavijo v prosti razstop k prost:m vajam. Tudi deklice so izvršile svojo nalogo izvrstno. Oblečene so bile v svetlorjave obleke, obrobljene z rdečim trakom, bile so brez nogav;c v črnih čevljih, na glavi pa so imele dalmatinske čepice.
Za deklicami je nastopil moški naraščaj. Samo kratke platnene hlače so pokru vale rjava, od solnca ožgana telesa. Težke proste vaje, ki so jih izvajali, so jim šle gladko in brezhibno izpod rok. Veselje je bilo gledati ta čvrsti mladi rod.
Končno je nastopilo še 2680 ženskega naraščaja s prostimi vajami. Lep nastop in težke ritmične proste vaje niso zaostajale za drugimi točkami vzporeda.
Po tej telovadbi je bila izvedena izletna scena: Stavba sohe Svobode. 6000 članov, članic in obojnega naraščaja je sodelovalo pri tej krasni in slikoviti sceni, ki je kazala s kakimi napori in težavami sii je vzpostavili češki narod svojo narodno svobodo. Velike skupine v narodnih nošah, predstavljajoč Češko, Moravsko in Šlezijo; Sokolstvo in legijonarji so vsak po svoji moči pripomogli do ustanovitve lastne in samostojne države. Krasen je b:l prizor, ko je zaradi vojne že skoraj obupano češko mater dvignil naraščaj s svojo pesmijo zopet k novi sili in ji dal nove moči za nadaljno delo. — Strel iz topa je ob 8. uri zvečer naznanil konec današnje prfreditve.
Kakor rečeno je opravil naraščaj svoje glavno delo v dneh od 19. do 21. julija .V nedeljo, dne 20. julija so bile zjutraj skušnje za javni nastop. Ob 10. uri pa se je vršil obhod naraščaja po mestu. 28 tisoč mladih Sokolov in Sokolić je lodkorakalo v deseterostopih iz Letne po največjih praških ulicah in zopet nazaj na zletišče. Zastopani so bili tudi najoddaljenejši kraji iz Slovaške in celo iz Tešinskega ozemlja. Občin-
stvo je veselo pozdravljalo to živahno mladino, cvet naroda. Konec sprevoda je pokvaril dež, kar pa ni motilo navdušene mladine. Zal, da se sprevoda niso mogli udeležiti vsi naraščajniki, ker niso imeli vsi predpisanega kroja. Večina naraščaja je ostala kar čez opoldne na telovadišču. Popoldne je bil prvi javni nastop, pri katerem je telovadilo 9500 dečkov in 10.000 deklic. Med vso prireditvijo je deževalo, kar pa ni motilo niti naraščajnikov niti gledalcev, iki jih je bilo zbranih do 100.000. Vse vaje in rajalni nastopi so bili izvedeni prav dobro. Drugi dan so bile tekme naraščajnikov v igrah, in sicer od pol 8. ure zjutraj do 3. ure popoldne, nakar se je vršil zopet telovadni nastop kakor prvi dan. Prejšnjo nedeljo, dne 13. julija, pa so nastopili s sličnimi vajami učenci in učenke prašičih srednjih šol. Tudi ti so izvršili svojo nalogo v popolno zadovoljstvo občinstva in učiteljstva.
Prvi zlet češkega sokolskega naraščaja je uspel nad vse pričakovanje dobro. Nastopiti prvo leto po vojni s tako množico, ni bilo lahko delo. Nevarnost je bila velika, da bo zlet naraščaja vsled pomanjkanja stanovanj in hrane ter vsled prevoznih nedostatkov sploh nemogoč. Toda vztrajnost in pogum sta premagala vse težkoče in zapreke. Češko Sokolstvo zre danes s ponosom nazaj na svoje zletne dneve, zakaj doslej še ni pokazala noben narod tolriko števila mladine pri telesnih vajah m to v prvem letu po svetovni vojni. Kdor je videl te disciplinirane množice češke mladme, njih samozavest in pogum, ta je rad priznal, da je bodočnost češkemu narodu in Sokolstvu zagotovljena. Naroda, ki ima tako mladino, ni mogoče uničiti in zgodovina ,f>r'hodniih let bo morala priznati, da ima prav češko Sokolstvo mogočno zaslugo pri vzgoj'i mladine in naroda sploh. In kakor nam je češko Sokolstvo v vseh ozirih za zgled, tako nam bodi tudi glede sokolskega naraščaja, zato — posnemajmo ga!
Najhujša staršem bolečina, če sram jih mora biti sina.
Pitje in kajenje, krajša ti življenje.
DR. J. B.
Mariborski zlet.
aživelo je po domovini jugoslovanski in srca sokolska
J /	so začutila velik praznik. Praznik, ki je prišel za sto-
/	letji teme in suženstva in ki je bil solnčen in poln
upanja. Praznik, s kaiterim je jugoslovensko Sokolstvo praznovalo svoje ujedinjenje, na katerem je brat od Soče segel v roke bratu od balkanskih planin ч	s trdno prisego večne zvestobe. Jugoslovensko So-
P	kolstvo je praznovalo svojo Veliko nedeljo, jugo-
41	slovenski; narod pa je bil svečenik, ki je sokolski ideji
JL.	daroval daritev udanosti in pomoči.
Trume sokolske so se zgrinjale v Maribor. Od ,	vseh strani so prihajale, da strnjene pokažejo svetu
veličino svoje moči. Z žalnimi trakovi na zastavah so prišli, v znamenje zbrani domovini, da tam ob morski obali sedi in plaka naš narod in čaka, da pripluje ladja in ga odpelje v od njegove duše izvoljeno domovino. Od daljnega juga so prispeli zbranemu narodu povedat, da je sokolsko seme ljubezni pognalo v silno drevo, ki druži v svoji senci brate Srbe in Hrvate, ki jih je ščuvala na medsebojni boj še do včeraj javna in tajna sila protidržavnih in protinarodnih izdajalcev. Povedat so prišli, da je njih ljubezen do naroda močnejša kakor zlobna sila temnih moči, ki hoče prepad — ujedinjene velike domovine. Prišli so bratje onostran Drine, utrujeni in izmučeni še od boja za našo svobodo, da živo pričajo o dejstvu, da je sokolska misel objela tudi njihove doline in gore — ki so dosedaj za obrambo naše kulture odmevale v jeku vojskinih topov. Od težkega dela v tovarnah so prišl?, da pokažejo, da sokolska misel ni mrtva, da je ona živa sila, ki jim pomaga vzdigovati kladivo in bodri njih duše, da vztrajajo v boju, ki je sokolski boj, za socijalno pravico v svetu, za ljubezen med ljudmi. Sokoli od naših njiv in travnikov, iz skromnih vasi, so prileteli na sokolski praznik z živo vero v srcu v vse ozdravljajočo moč Sokolstva. Faijtiček ob potoku je pustil ležati gladke kamenčke, zaikaj vzdignila ga je skrivnostna, nezavestna sila in ga je kakor po oblakih pripeljala v Maribor, da potolaži starčka v njegovi utrujeni starosti, da trud njegov ni bil zamanj, da je tu drevo bodočnosti, za katero je sejal seme. Beloikrilo dekletce je sredi rožnatih poljan trgalo cvetko za cvetko, da z njimi v mladostnem razkošju obmetava nebo, pa začulo je klic sokolske domovine in šlo ie s toplo ljubeznijo na sokolski dan tako, kakor gre mati nasproti izgubljenemu svojemu srnu. Sokoli od vseh čistih vrhov naše lepe domovine so prihiteli in v daljih jatah so spremljali vlake, ki jim ni bilo konca, tja na breg zelene Drave, ki šepeta kakor v svarilo in bodrilo o našem tisočletnem trpljenju.
Zatemnile so nebo sokolske vrste, toliko jih je bilo, in korak njih pohoda je odmeval kakor klic iz neba tja gori preko Drave in je opomi-
njal: Vzeli smo, kar je naše, svarimo Vas, zakaj glejte polne ceste so nas in naše glave so pokonci...
Plakala je Drava od Beljaka do Osjeka, ko je gledala tiha in žalostna umiranje naroda dolgih let, 'ki je hotel za svojo deco svojo domačo besedo, pa so ga zato tujci v verige uklenili in po cestah vlačili kaikor vlači pes rastrgano cunjo. V našo severno mejo tam gori oh Dravi se je zaganjala nemška moč in pritiskala na naš slovanski živelj s takim nasi-siljem in brezobzirnostjo, da je ljudstvo klonilo glave. — Čakalo je na \ eeno Pravičnost, da pride in maščuje tisočletne krivice. V tem narem obupnem narodnem boju je bila v Maribom ladja poveljnikova, o.l tam je izhajala tolažba nad ljudske vrste, tja so se zatekali naši obmejni bori telj-i, kadar je bil nasprotnikov udarec premočan.
Jugoslavensko Sokolstvo si je izbralo Maribor, da tam pokaže svojo in narodovo hvaležnost za vztrajnost v boju za naše varstvo, ki nam ga je dajala severna meja. Na bojnem polju so je zbrala armada, da čaje poročilo o zmagi in da zavriska na zdravje in veliko bodočnost poveljnikovo.
Mesto je sprejelo hvaležni narod z vso močjo svojega srca. Ulice polne veselo razpoloženega ljudstva, hiše okrašene z zelenjem in zastavami, most čez Dravo je preprežen z raznobarvnimi okrasi. Na oknih so slike naših sokolskih mož. Skozi mesto se čuje korak prihajajočih sokolskih čet. Godbe igrajo in vodijo sokolski narod tja ven iz mesta na telovadni prostor, ki je pravi Olimp in ki naj pokaže uspeh sokolskega dela.
Dopoldan se je vršila glavna telovadna skušnja, kjer je prvič nastopilo jugoslavensko Sokolstvo z enotnimi prostimi vajami pod enotnim poveljstvom Savesnega načelnika br. St. Vidmarja. Skušnji je na tribunah prisostvovalo ogromno ljudstva iz okolice in cele širne domovine.
—	Po glavni skušnji se je Sokolstva razvrstilo v sprevod, na čelu s sokolsko konjenico. Potem pa so sledile posamezne župe, burno pozdravljene od občinstva. Sprevod se je strnil na glavnem trgu v mani-festacijsko zborovanje, kjer so narod pozdravili zastopniki vlade in vojaštva. Ženstvo pa je pripelo trakove na prapor mariborskega Sokola v spomin na najpomembnejši praznik jugoslovenskega Sokolstva.
Popoldne se je vršila na Teznu javna telovadba, ki je trajala v noč. 1200 članov je izvajalo proste vaje: osvobojenja in ujedinjenja, 1000 Sokolić je valovalo po taktu godbe v težkih praških vajah. Zadoneli so glasovi „Napreja“, telovadci so pokazali, da razumejo pomen besedila in glasbe, enako člani in članice pri izvajanju „Jugoslavije1*. Prenapolnjeno je bilo prostorno telovadišče, ko so obilne vrste nastopile na najrazličnejšem orodju z lepimi dovršenimi vajami. Tudi naraščaj je pokazal uspehe neumornega dela med letom. Vsled prekratkega časa niso prišli najmlajši do telovadbe, pač pa je 600 moškega naraščaja nastopilo z vajami z dolgimi palicami, ženski naraščaj pa s cvetnimi loki. Izvedba obeh je bila dobra, četa iz Krapine pa je pokazala, kako naj se uspešno
vrši telovadba naraščaja po naših telovadnicah, da bo v prid razvajajočemu se telesu. Burno pohvalo so želi naši telovadci od zavednega občinstva, ki je do zadnjega prostora napolnilo obsežne tribune okoli telovadišča.
Vlaki so odrdrali iz Maribora proti jugu in vozili na svoje domove г novimi silami napolnjena sokolska srca.
DR. F.
Koroška deca v Ljubljani.
o dolgih stoletjih germanskega suženjstva se je končno velik del našega naroda otresel tega jarma ter postal svoboden. Dolga in težka je bila pot do te osvoboditve. Z lastno močjo in požrtvovalnostjo smo se otresali državnih in izvendržavn:h germanizatorjev, treba je bilo boja za vsako posamezno vas, za vsako osebo. Priznati moramo, da leži v tem delu nakopičenega ogromnega narodnega dela in marsikateri osiveli narodni delavec zre lahko s ponosom na končano delo. Slovenski narod je žrtvoval za to ogromne denarne vsote in ta narodni davek je bilo veliko breme za vse sloje našega naroda, ki ga je pa prenašal z zavestjo, da si zida sam bodočnost in da mu vsak vinar prinese bližje ono toli zaželjeno svobodo. Slovenci smo bili v tem oziru potrpežljiv, dober in zaupljiv narod, predvsem pa neutrudljiv v iskanju novih upov na boljšo bodočnost. Zavedali smo se, da moramo v prvi vrsti sami nekaj storiti za boljšo bodočnost. Iskali smo tudi zaslombe povsod, kjer se nam je pokazala rešilna bilka. Navduševali smo se za vseslovanstvo — staro in novo — brez globjega razmotrrvanja, pač samo radi tega, ker smo pričakovali od tam rešitve; bili smo navdušeni Jugoslovani, ker smo vedeli, da smo en narod s Hrvati in Srbi; napisali smo o tem cele knjižnice, a vse je ostalo pri besedah, prišli nismo niti tako daleč, da bi začeli spoznavati literaturo, zgodovino itd. bratskih plemen. Navduševali smo se za Francoze, Angleže, Amerikance in Wil-sona, ker smo slišali nekje, da so naši prijatelji, ustanavljali smo razne zbiiževalne organizacije z lepimi uvodnimi besedami, ostali smo pa brez programa — pri plesih in zabavah. V takem položaju nas je dohitel prevrat in ustanovitev naše države in potem določitev mej naši novi državi. Slovenci smo bili zopet nad vse razočarani in ogorčeni, zakaj rezali so nam pri živem telesu naše ude ter nas vrgli v svet kot slabega invalida. Odtrgali so nam našo najlepšo Primorsko in pogotjno tudi našo zibelj — zeleni Korotan. V tem trenutku smo izprevideli, da je bilo uni-
čeno vse ono naše dolgoletno drobno delo. V času uresničenj naših sanj je triumfiral nad nami italijanski iredentizem s svojini ogromnim drobnim delom in širokim in velikim narodnim programom in znani „Drang nach Siiden“ oholega germanizma. Malodušnost v vrstah našega naroda je še bolj vzrastla ter povzročila mnogo nezadovoljnosti. Plebiscit na našem delu Koroške in s tem zopetna zmaga ob tla vrženega germanizma je bil hud udarec za nas, ki nas je iztreznil in nam pokazal, da se ne smemo zanašati na nikogar. Še enkrat je vzplamtel tu boj za našo posest s kletim sovražnikom — brezobziren in trd. V tem boju smo pa doživeli nekaj jasnih in lepih trenutkov, ki so nas povzdignili čez one naše nizkotne domače boje. Med te svetle trenutke štejemo tudi poset koroške dece v Ljubljani, dne 28. septembra t. 1.
Ko se je zvedelo za prihod koroške mladine v L jubljano, se je takoj začelo s pripravami in dostojen sprejem milih gostov. Poudarjati moramo zlasti veliko požrtvovalnost vseh slojev v Ljubljani, ki so v nekaj dneh žrtvovati velike svote, da se je mogel sprejem1 izvršiti tako kakor se je. Nekoliko pred 12. uro je pr:spel v Ljubljano vlak s Korošci —^ nešteto slovenskih zastav je vihralo iz vlaka in krasen je bil pogled na to pisano polje naših malčkov. Na kolodvoru so sprejeli Korošce zastopniki vseh društev z zastavami in z dvema godbama. Takoj po prihodu so se razvrstili vsi v vrste — bilo. jih je nad 2000 — ter so odkorakali v mesto. Sprejem po mestu je bil veličasten. Po vseh ulicah je h'la razvrščena šolska mladina in na tisoče in tisoče ostalega občinstva, ki je z velikanskim navdušenjem pozdravljalo koroško mladino in ostale. Pred vseučiliščem so pozdravili zbrane Korošce podžupan mesta Ljubljane in zastopniki mladine, nakar so odšli gostje v posameznih skupinah k obedu. Po obedu so igrali v gledališču na čast gostom „Pepelko“. Z velikanskim navdušenjem so sledili malt in stari lepi igri in vzlic veliki gneči in vročini so vztrajali do konca igre. Po gledališki predstavi je priredil Sokolski Savez pred Narodnim domom njim na čast javno telovadbo, ki jo je posetilo tudi mnogo domačega občinstva. Z veliko pozornostjo so sledili krasni telovadbi, ki je uspela nad vse dobro. Po telovadbi je Sokolski Savez na vrtu Narodnega doma pogostil Korošce, revnejši pa so bili obdarovani tudi z lepimi darili. Škoda, da je to prireditev oviralo slabo vreme in da se ni mogel vzpored popolnoma izvršiti.
Okoli 8. ure je bilo dano znamenje za odhod. Z godbo na čelu so odšli Korošci na pot, občinstvo jih je zopet navdušeno pozdravljalo. Marsikateri se je poslovil s solzami v očeh od bele Ljubljane. Vsa prireditev je imela prisrčen značaj in ostane gotovo slehernemu v dobrem spominu.
IROS:
Sokolići z dežele.
V	telovadnici.
(Dalje.)
/Vaditelj žirovskega deškega naraščaja me je povabil, / / naj pridem v sobota popoldne v telovadnico. Cas / sem dmel in šel sem. Stisnil sem se k stebru na galeriji. Krog mene se je gnetlo več drobnih in debelejših glav. Bili so mali Sokoliči in Sokoličice, ki so pestovali svoje bratce in sestrice. Morali so jih' varovati, ker so matere žćle po poliju, očetje pa doma služli kruh s čevljarstvom. Ti mali paglavci so se upirali na prste in se stezali čez pre-zidek, ker so hoteli videti telovadce — Sokoliče. Nekaj jih je stalo na podstavljenih polenih, nekaj na zaboju, drugi so se vrstili na stolu. Ko so se nagledali tisti štirje, ki so stali na stolu, so se umaknili in gledalo je brž novih pet po telovadnici. Poslušali so časih čisto tiho, potem so malo poše-petali, le kak mogočnež se je upal govoriti na glas. Prav lepo bi bilo, če se ne bi oglašali nezadovoljni malčki, ki so jih pestovali. Ko so pričeli kaliti mir, tudi vaditelj ni moge lbiti več tiho. Rezko je ukazal: „Male otroke ven! Tu je prostor za telovadce, ne pa za vpijače!" Po stopnicah so završala krila — taka kot jih nosijo sedaj otroci v bližini fronte. Pestunje, ki so imele nemirne otroke, so odšle, drugi pa, ki so si bili svesti, da niso neredu nič krivi, so ostali.
Vaditeljeva beseda Se genila tudi mene. Obrnil sem se v telovadnico. Videla se je skoro prazna, čeprav je stalo notri 16 Sokoličev. Red v telovadnici je bil čisto drug, kot pred par meseci, ko jih je vaditelj moral spoditi iz nje. To je bilo takrat, ko je Bahačev Dušan vzel doma ključe, pa odprl dom brez vaditelja. Ker jih je tista neprevidnost izpa-metovala, je bilo življenje v telovadnici danes čisto drugo, kot oni dan. Vsak je telovadil na vsojem orodju, prav kjer se mu je zazdelo. Vse pa brez prepira. Ni bil še nastop. Ta ali oni se je zagnal na krogih, šel na bradljo, potem na drog, od tod na kozo, plezat po vrvi in njegovo mesto so zavzemali drugi. To vse pa je bilo zato, ker je bil vaditelj poleg njih.
Ura je bila tri. Vaditelj je čakal še 10 nrnut, ker je vedel, da vse hiše res nimajo uravnane ure po stolpni uri, ki je v lepem vremenu za-kasnevala po četrt ure na dan, ob grdem pa ravno toliko prehitevala. Med tem časom so prišli lahko vsi na svoje najpriljubljenejše orodje. Tupatam so se še odprla vrata. Prihajali so poredkoma. Vaditelj j© poveljeval: „Pozor!“ — Bosonožci so završali in zamolklo zatopotali ter obstali kot pribiti na svojem mestu. Pri drogu in krogih se je čulo še: top — top, poskakovali so raz orodje in se zabili 'kot klini v tla. Samo
krogi so še nihali sem in tja počas:, kot ura v stolpu. Par trenutkov je bilo popolnoma tiho. Na novo povelje so se uvrstili. Stalo jih je 23. Odšteli so se sami. Vaditelj je dognal, da jih manjka 11. Vprašal jih je po tem in onem, če ga je kdo videl. Nobenih pojasnil ni bilo. Zato je pričel.
„Kdo je manjkal zadnjič ?“
Devet jih je stopilo tri korake iz vrste. „Kije si bil?“ — Prosim opravičite, seno sem tlačil. — „Pa ti?“ — Prosim — sem pomagal vola k mesarju gnat. — „In ti?“ — Nisem imel časa. — „Kaj si delal?“ — Orali smo. — „Se ne znaš dostojno opravičiti? Neotesanec ne more biti Sokolič!“
Joža je povesil glavo. Surov ni bil, a pozabil je na to, kaj je naročil vaditelj, ki je doma iz iste vasi kot on. „Tebe že delj časa ni bilo. Kje si hodil ?“ — Noga me je bolela — opravičite — prosim opravičite. —
Drugi so se malo posmejali zmedenim besedam. — Kaj si sš redil?“ — Zbodel sem se. — „Pazi kod hodiš!"
Tako je zaslišaval vseh devet, ki so imeli verjetne pa tudi neverjetne izgovore. Pričel je z redno telovadbo.
Kot navadno, so vežbali tudi danes najprej redovne vaje na mestu. Tu in tam je še kateri napačno stopil iz razvoja v četverored ali obratno. To pa zato, ker je bil vedno kdo vmes, ki je pred kratkem vstopil, vaditelj pa je hotel, da se tudi ta priuči ter zato vedno ponavljal. Realnim in starejšim je bilo to vežbanje že dolgočasno, a novincem je še vedno belilo glave. Če so skušali prav narediti, so bili pa prepozni. Vaditelj ni nehal, dokler ni šlo vsaj primeroma vsem dobro. Potem so vežbali iste vaje v pohodu. Ravno preko telovadnice je korakal razvoj, ko so se odprla vrata. Kristanov France je vstopil. „Nazad čelom!" Vrsti sta se vsuknili. „Vod — stoj! Napred čelom! Od-mor!“ — Kristan je stal v pozoru pred vaditeljem ter čakal, da je nehal poveljevati.
„Gospod vaditelj! Prosim oprostite zamudi. Vodo sem nesel že-njicam. Nisem mogel prej priti."
Vsi so težko čakali vaditeljeve besede. Ta pa je pokimal, kar je bilo znamenje, da je vse v redu. France je odkorakal za zadnji dvored.
Vaditelj jih je razdelil in pripravil za četverorede. Na povelje so se razmaknili k nastopu za proste vaje. Vadili so proste vaje za 1920. Nekaj jih. je bilo, ki jih še niso obvladali popolnoma, nekateri še prve niso zn ali dobro. Vaditelj je štel, popravljal posamezne gibe temu in onemu, druge opozarjal na pravilno odročenje, tretje na izpade, četrte na držo telesa tako počasi, da so mislili nekateri, da ne bo konca. Nato je štel polagoma in enakomerno. Še Sedejčkov Janez in Govekarjev Julče sta lila večkrat posvarjena radi površnosti, ker jima je bilo dolgočasno, ko sta vaje znala. Najbolj neroden je bil Grošljev Adolf. Precej debel deček je to in zavaljenega telesa, da bi mu sodil saj 10 let, čeprav jih še 8 nima. Kakor je drugače mehak, tako ima trd križ in levo roko težjo od desne. Tako pravi namreč Mrovcev Janez, ker Adolf levo vedno nižje drži v odročenju kot desno. Novinca Adolfa je vaditelj vedno ravnal.
- Ul -
Enkrat se je držal preveč naprej, drugič premalo v stran. Odnoženja v počepu ni mogel nikdar dobro izvesti, ker je bil predebel. Vaditelj ga je naganjal, naj drži roke mirno v boku, pa z desno ravno odnoži, a ni šlo. Kakor je holet nogo stegniti, je že sedel, ali pa se lovil z rokami, kot bi hotel sfrčati. Drugi te težave niso razumeli, zato so se mu smejali.
Spet so se odprla vrata. Vstopil je načelnik. Vaditelj poveljuje: ..Pozor!“ Vse stoji mirno. Nato pa zagrmi iz vseh grl naenkrat: „Zdra-vo!“ — „Zdravo!" reče načelnik, vaditelj pa „Odmor!“
Nekaj je povedal vaditelju in pozdravil Sokoliće.
Kmalu po odhodu načelnika je prišel Majnrkov Slavko. Pozdravil je, stopil k vaditelju in mu izročil pismo. Čakal je, dokler ga vaditelj ni prebral. Bilo je opravičilo, ki ga je napisala mama. „Dobro je!“ je rekel vaditelj ter mu odkazal prostor.
Zopet so bile na vrsti proste vaje. Za ponovljeno prvo je sledila druga ravno tako: spočetka počas;, dokler ni bil vsak gib saj primeren za nastop, potem v enakomernem taktu vsa vaja. Videlo se je, da jih je več, ki je ne obvladajo popolnoma. Malo čmeren je postal vaditeljev obraz. Po končani izvedbi pa je rekel: „Ti Joža, pa Tone, Adolf, France in ti Janez teh vaj doma niste ponovik'.“
Nekaj jih je zatrjevalo, da so jo, drugi so molčali.
„Kdor hoče znati, mora vaditi. Izstopite.11
Odšli so zadaj za največje, kjer so čakali na vaditelje — Sokoliče. Spet so zaškripala vrata. Kazalec je kazal že čez Уг4 uro.
„Petronov je prišel," se je čulo.
„Pozor je!“ Na vaditeljev opomin je spet vse onemelo.
Mirko je bil boječ, ker je prišel šele petič v telovadnico. Opravičil se ni. Ker do sedaj še ni nikoli zamudil, se mu ni bilo treba, zato tudi ni \ edel, da je to njegova dolžnost. Dolgo je iskal med četverostopi svojo dvojico. Kar ugleda Oblakovega Francka. Naglo jo mahne naravnost proti njemu.
„Mirko! Počakaš no malo, se bova kaj pomenila,“ je rekel vaditelj, ko je odpoveljeval „odmor“.
Mirko je počakal, obrnil se pa ni.
„Pridi bl(že!“
V	tla je gledal in se bližal vaditelju.
„Kod si hodil?“
Nobenega glasu.
„Le povej, kje si hodil. Jaz moram vse vedeti. — Kdaj si še! od doma?“
—	Ne vem, — ko smo pojužinali! —
„E — to je že dolgo.“
„Da, z Grošljevo Vido sta stala pri Račevi in kapče lovila,1* se je oglasil tožljivi Šubicev Rajko.
„Tiho! Nikogar izmed vas ne vprašujem. Sam bo povedal. — Si res lovil kapče ?“
Mirko je pokimal. Šlo mu je skoro na jok.
„Kedaj ste jedli? — Ali imate ženjice?“
Spet je pokimal Mirko. Vaditelj je vedel kako je v takem času po deželi s kosilom, zlasti, če je treba delo dokončati. Časih se zavleče kosilo na kmetih ob takih dneh tudi do Vil ure, ker pridejo ženjice opoldne pozno domov. Zato je menda temu primerno tudi vpraševal.
„Zakaj nisi šel takoj v telovadnico, ko so te poslali z doma?1
МЈгко je molčal.
„In opravičil se nisi. Zapomni si: vselej, ko zamudiš, se moraš zglasiti pri meni in reči: prosim, opravičite mi, ker —  ------------—“
Vaditelj je obstal namenoma. Jezikavi Dušan se je oglasil: „ker sem kapče lovil.11
Kakor je namenoma obstal, tako je namenoma preslišal Dušana.
„No, kako se boš opravičil?“
„Opravičite, — ker sem kapče lovil — .“ Tako je povedal, kot je slišal. Drugi so bruhnili v smeh in se kar stezali, da bi videli Mirka v obraz. *
„Da — prijatelj, to je vse res. Samo opravičiti ne morem, ker te ni ata poslal v Račevo kapče preganjat ampak v telovadnico telovadit.
—	Za danes naj bo, ker je prvič; glej, da bo tudi zadnjič, ker bo ata kmalu zvedel, kam hodiš k telovadbi. Si razumel?“
Mirko je prikimal in ščipal nohtove.
„Tja zadaj se vstopi za to-le vrsto.“
Odšel je poparjen, drugi so se smejali, ker. je šlo tudi vaditelju na smeh.
Ko je bil Mirko na svojem mestu, je vaditelj poveljeval „pozor“, kateremu je sledil takoj „odmor".
„Julče! Stopi iz vrste — pa Sedej! Julče! T.j vzemi tri, Sedej pa ona dva. Učita prvo polovico druge vaje. Drugi v četveroredu spopol-nite prazne prostore!“
Zgodilo se je.
Julče je vzel Adolfa, Mlinarja in Joža, Sedej pa Toneta in Franceta. Vežbali so vsak svoje: vaditelj drugo polovico tretje proste vaje, onadva drugo vajo tam za vrati.
(Dalje sledi)
\
DR. S. B.:	~	''•ii
^	Snaga v živalstvu
lovek bi se moral v marsikaterem pogledu ravnati po živalih in pametnikov izrek: „Pojdi	se učit modrosti
k mravlji,“ bi lahko raztegnili tudi	na snago. Poglej
k živalim in videl boš, da te mnoge	nadkriljujejo, kar
se tiče telesne snage :n snage v njih bivališčih. To dejstvo nam da misliti in nas privede do pravilnega sklepa, da je snaga za razvoj in obstoj posamezne živali'Potrebna in eden izmed pogojev za vzdržava-nje živalske vrste. V nravi ne vidimo ničesar, kar bi bilo odveč; vse je umerjeno in kar ni neobhodno potrebno, se opušča in izloča.
Ce je tedaj snaga za obstoj in razvoj živali potrebna, je gotovo potrebna tudi za neovirani razvoj človeškega telesa. Le čisto, snažno telo je zdravo in se more uspešno bojevati proti raznim zavratnim boleznim. Skoraj vsem našim boleznim	in njenim posledicam	je	vzrok nesnažnost ali bolje nesnaga, ki ž njo	prenašamo bole-
zenske kali v svoje telo.
Človek ima sredstev dovolj, da si snaži, umiva in pere telo ter da vzdržuje čistost v svojem stanovanju. Prav zanimivo je, kako ravnajo v tem pogledu živali, ki nimajo na razpolago ne svežega perla ne ščetke ne metlje ne mila in dostikrat niti ne potrebne vode. Prav posebno se moramo čuditi onim živalim, ki žive v podzemeljskih blatnih jamah ali celo v gnoju, v živalskih odpadkih in gnijočih snoveh, pa so vendar čiste in snažne, kakor bi jih ravnokar dobil iz čistilnice ali likalnice.
Res so tudi živali, ki jih nikakor ne moremo stavljati za zgled snaž-nsoti, toda to so le izjeme m pri večini je vzrok nesnažnosti ravno človek, ki je z udomačenjem predrugačil ali uničil mnogo koristnih naravnih lastnosti, samo da izrablja dotične živali v svoje sebične namene. Prosto živeča žival ni nikdar tako umazana, kakor je umazana n. pr. vdomačena goved po naših nečednih hlevih.
Kakor znano, delimo vse živalstvo v skupine, pričenši pri najbolj enostavnih, ter prihajamo od skupine do skupine do vedno bolj izpopolnjenih. V tem redu si hočemo ogledati, kakšne priprave in ureditve imajo živali za vzdrževanje snage, omenjajoč seveda le najbolj znane, da ne zaidemo pregloboko in do takih živali, ki jih mladi čitatelji niti po imenu ne poznate.
Najnižje živalice, torej enostanične p r a ž i va 1 i c e , dalje mnogi črvi in druge gole živalice izločajo od časa do časa sluzasto snov, ki pobere vso nesnago na telesu, se zbere v kapljico in odpade od telesa. Druge ravno tako enostavne živalice imajo po svojem telesu pretenke dlačice, ki se vedno gibljejo in s tem odganjajo vso nesnago, ki bi se vsedla nanje. Posebno pri m o č e 1 k a h in raznih m e h o v c i h ,
pa tuđi pri mnogih povodnjih črvih vid'mo take priprave. S svojimi dlačicami-migetalkami pa ne odrivajo samo tuje nesnage od sebe, ampak vodni tok, ki nastaja vsled rednega poigravanja dlačič, odnaša daleč proč tudi njih lastne iztrebke.
I g 1 o k o ž c i, posebno nekatere morske zvezde in morski ježki imajo po vsem svojem telesu posebne vrste nožič, ki jih imenujemo ščipce. Ščipci prijemajo kakor s trodelnimi kleščicami vso nesnago, ki je zašla med bodice, in jo podajajo drug drugemu, dokler je skrajni ob robu ne izpusti na dno vode. Tisti ježki, ki se jim izteka črevo na temenu, odpravljajo na enak način svoje iztrebke, ki bi sicer obtičali med bodicami. Tako vidimo, da so morske zvezde in ježki vedno čisti, dasi se nam zdi njih bodičasto telo na prvi pogled prav posebno pripravno za nasedanje nesnage. Če pa se nekateri ježki pokrivajo pred sovražniki s predmeti iz svojega obližja, jemljejo v to svrho vedno le izmit pesek in čiste kamenčke.
Pri mehkužcih, kamor spadajo polži in školjke, nastopa navadno dvojni način snaženja. Izloča se namreč sluzasta snov, ki pobere nesnago in razpade nato v manjše delce. Te delce odnese vodni curek, ki ga provzročajo mehkužci z migetalkami!, in pobere seboj tudi vse telesne iztrebke. Da sta lupini marsikatere školjke močno zamazani in večkrat pokriti z razno navlako, nas ne sme motiti, kajti v teh primerih rabi žival to v varstvene svrhe in dalje moramo tudi pomniti, da lupini že pravzaprav nista več del telesa, marveč le neob-čutni oklep, ki pokriva nežno in mehko žival.
Trdne oklepe, toda v bistvu drugačne, nahajamo tudi pri čl eno-n o ž c i h, torej pri rakih, pajkovcih, stonogah in žuželkah. Pri teh pa so trdni oklepi vedno osnaženi in očiščeni. Raki, n. pr. imajo navadno poseben par svojih prsnih nog odločen za to, da se z njim snažijo. Te noge so tako dolge, da doseže ž njimi rak tudi najskrajnejše dele svojega telesa. Na končnih členih imajo pripravne ščetke, deloma iz mehkih, deloma iz togih ščetin: ž njimi si ot:rajo vse svoje telo, posezajo celo v škržno duplino, od koder odstranjajo vso nesnago in urejajo zmedene skržne niti. Da celo to so opažali pri nekaterih vrstah rakov, da si drgajo v ustni duplini svoja grizala, prav tako kakor si osnaži — ali kakor naj si osnaži — človek svoje zobovje zjutraj in zvečer.
Muhe, mravlje, hrošče je že vsakdo opazoval'pri telesnem snaženju. Prvi par nog porabljajo, da si dobro osnažijo glavo, izbrišejo oči in ti-palnice; z zadnjim parom pa si osnažijo zadek in krila. Tudi metulji delajo tako; posebno naši podnevniki, n. pr. koprivarji, admiral, pogrebec itd., so mojstri v tem pogledu. Pri njih prvi par nog sploh ne rabi skoraj za nič drugega kakor za snaženje telesi. Nogi sta namreč prav kakor mehko omelo, ki ž njim briše metulj svoje nežno površje. Čebele in nekateri drugi kožokrilci imajo posebna česala na svojih nogah, skozi katera potezajo svoje tipalnice in noge. Podobno česalo imajo tudi mrav-
lje in ose. Prav zanimivo je opazovati te živalice, kadar se snažijor Postavljajo se na sprednja, potem na zadnja para nog, se krivijo in zvijajo, da dosežejo vsak delček svojega trupla in ga osnažijo kar najčistejše. Druge žuželke, ki nimajo za snaženje posebnih pniprav, se čistijo kar s svojimi grizali.
Tudi vretenčarji skrbe vestno za telesno snago. Vsak dan lahko opazujemo ptiče, kako si čistijo svoje perje in svojo kožo. S kremplji svojih prstov in s kljunom obdeljujejo kožo ter vsako pero posebej, urejajo zmršene kosmače in namažejo končno — če so povod-njaki — vse perje z maščobo iz posebne žleze. Celo posebne priprave nahajamo pri nekaterih ptičih, če ni pripraven njih kljun ali so kremplji neokretni. Tako ima n. pr. pelikan posebno kljukico koncem kljuna uprav za snaženje, divji petelin v 'ste svrhe na kremplju srednjega prsta češljaste zareze itd. Sesalci čistijo svojo dlako in kožo, kadar le morejo. Odrgnejo si kožo s kremplji prav v čisto, pomagajo si tudi z zobmi, posebno tam, kamor ne dosežejo z nogami, nato pa lepo poravnajo dlako z jezikom, ki je n. pr. pri mački hrapav kakor ostra krtača. Kakšni bi tudi bili sesalci-diakarii in ptiči-perniki, da si ne devajo v rea svoje dlake in svojega perja! Bili bi razmršeni in razkuštrani, kakor — žal — prevečkrat to vidimo pri mladih razogiavcih.
Tud/i kopanje je kaj priljubljeno pri živalih. Ptiče pa tudi sesalce pogostokrat vidimo, kako se perejo v vodi, kako šopirijo. perje in dlako, da pride voda prav do kože. Po zimi se večkrat valjajo po snegu, osobito če je droban in močnat. In radi se kopljejo tud; v pesku, ki je kaj pripravno sredstvo, da zdrgne s kože nesnago in morebitne zajedalce.
V	vodo gredo posebno rade one živali, ki si ne morejo čistiti kože sicer, torej s kremplji ali z zobmi. To so v prvi vrsti razni kopitarji. Znano je o konjih, zebrah, povodnjih konjih in slonih, da planejo kaj radi v vodo, se v nji valjajo in se ž njo polivajo.
Kakor za snago lastnega telesa skrbe navadno živali tudi za s n a go v svojih bivališčih, posebno vestno takrat, kadar imajo mladiče. Ptiči-goliči, ki morajo dalje časa ostati v gnezdu, se očedijo čez rob gnezda, da ostane ležišče lepo in čisto in brez neprijetnega duha. Lastavice odnašajo iztrebke svojih mladičev celo v kljunu daleč proč od gnezda, tako da navadno niti pod gnezdom ne najdeš odpadkov. Tudi zadružno živeče žuželke, kakor čebele in mravlje, čistijo svoja stano-vališča kar najskrbnejše; mravlje in termiti imajo posebne „posle“ za snaženje in čiščenje.
Iz povedanega posnemamo, da je skrb za snago utemeljena zahteva prirode. Čistost in snažnost sta orožje v boju za obstanek. Če hočeš v tem boju zmagati, primi za orožje; bodi snažen in čist in snažno in čisto naj bode tudi tvoje bivališče! Snaga je zdravje in Sokollč naj je zdrav! Zdravo!
«жжтажжшж.гж -iт.шгж%>
— ne —
J. JERAS:
Spomini na srbski umik v letu 1915.
|e vrstice Sem napisal po srbskem umiku na francoskih 1	tleh, kjer sem bil s tisoči srbskih beguncev v izgnanih	stvu. Francija, ki je bratsko sprejela od neizmernih
muk pri umiku čez Albanijo iznemogli srbski narod v svoje varstvo in zaščito, je dala tudi meni zavetišče.
Spomene posvečam vam, mladi bratje, tebi draga slovenska mladina in tebi lepa rodna gruda, ki si za Jf	večno svobodna in ujedinjena z brati po krvi in duši.
'Da, naš srbski brat je pokazal	v pretekli vojski
V	med vsemi narodi največjo ljubezen	do svobode. Do-
*	kazal je svetu, da more prestati največje muke in
doprinesti najdragocenejše žrtve za obrambo zemlje, ki mu je bila poverjena od pamtiveka in na kateri je hotel ostati neodvisen gospodar.
Zasledovan in kruto preganjan od brutalne sovražnikove sile, se je moral oddaljiti srbski brat v tem letu — s solzami v očeh od vsega, kar mu je bilo najdražjega, od svoje zemlje, ki jo je oboževal. Kruta usoda ga je vrgla v najhujši zimi v grozote divjih albanskih gora. Tisoče junakov spe	tam doli	— v tujih tleh večno spanje. Vsč so	bili junaki, ki so
hrabro	branili domovino pred sovražnikom, ki so dali	življenje za svo-
bodo svoje svete zemlje.
Albanija je za nas vse drugo Kosovo. Cela Jugoslavija, ujedinjena in svobodna, vstani in zapoj Te Deum onim junakom, ki jih krije mrzlo albansko kamenje.
Na mesto Niš, ki je biLo med vojsko druga prestolica Srbije, je padal v letu 1915. obilen jesenski dež. Žalost je vladala v mestu.
Na bližnjih nizkih hribih je grmelo. Dobro se je čulo grmenje sovražnih topov. Mnogoštevilen in vriskajoč peklenskega veselja, se je zaganjal sovražnik na onemoglega in oslabelega srbskega branilca domovine. Srbski junaki so padali... Čez njihova gigantska telesa si je odprla kruta sovražnikova sila pot. Ostanki naroda slavnega Kosova so začeli tu svoj križev pot na goro Kalvarijo...
Dolge kolone beguncev beže pred sovražnikom, primorane k umiku, in evo jih na poti v izgnanstvo!
Žalostni prizori se odigravajo pred mojimi očmi. Gledam mimoidoče, ki jih je zagnala strašna vojska iz mirnih bivališč v nepoznani svet, v bedo, v smrt... Uboge matere, ubogi otroci! Vaši možje in očetje’so dalii življenje za vas in za domovino. Toda zaman ! Preganjani na rodnih tleh, tavate sedaj zapuščeni po neznanih potih. Matere, strašno trpljenje, ki vam je bilo do sedaj prizanešeno, vas čaka! Neizmerna materinska ljubezen je vdahnila v vaša srca moč, da klubujete nadlogam, katerim ni imena... Zapustile ste sela in v njih vse; rešile ste vaš edini zaklad —
sad vaše ljubezni — vašo deco. Stiskate jih k sebi, da jih zavarujete pred dežjem in mrazom. Kako velike ste matere v ljubezni do otrok, kaKo močna so vaša srca!
Ledene kaplje pomešane s snežinkami padajo na zemljo. Tam sred? ceste se počasi pomika žena. Njen obraz je žalosten, lica so koščena in globoko vdrta, le njene velike oči so mirne in ponos seva v njih. — Utrujena, s, težkim in počasnim korakom stopa po globokem cestnem blatu. Na rokah drži dva otročička, ki sta dobro zavita in spita. Druga dva, večja, stopata poleg nje, krčevito se držita njenega krila in ihtita. — Deček, trinajstih let, koraka pred njimi; na hrbtu nosi težko vrečo živil. Njihove obleke so raztrgane in blatne. Mokri in trudni — a vendar stopajo dalje in dalje.
Odkod prihajate, kam greste? Uboga mati! Zakaj hodiš s svojimi malčki o tem strašnem vremenu po nepoznani poti? Mar ne veš, da sta cilj te poti beda in smrt!
Gledam jo v oči, ki mi odgovarjajo: „Vojska je; moj mož je mrtev, ostala sem sama. Bolgar se je približal moji hiši. Zbala sem se — ne za se, za svoje otroke, ki so mi v veliki nesreči moja ljubezen, moja tolažba in edino moje upanje. Bežim, ker je sovražnik krut. Ako hoče usoda, d^ umrem, naj umrem skupno s svojo deco — tam kjer moji bratje — a ne v robstvu."
Taka je bila srbska mati na trnjevi poti izgnanstva.
Vidim jo, ko se vsede na rob umazanega in mokrega uličnega hodnika, da se odpočije. Najmlajša dva položi poleg sebe na tla, ostali trije pa sedejo kraj nje. Razdeli jim skromno kosilce. Vkljub utrujenosti opazujejo ti mali junaki z otroško zvedavostjo mimoidoče sotrpine, ki so tudi na begu pred sovražnikom. Mladi junaki — tudi vaša slava bo večna!
*
Za mnogimi begunci prihajajo že redke kolone branilcev ljubljene zemlje. Iznemogli so od silnih naporov že tako, da jih je komaj spoznati. Vsi blatni korakajo počasi in s ključenimi telesi; v očeh se jim čita groza. Njihovi pogledi se ustavijo na onih, ki beže pred njimi — na ženah In otrokih. Tedaj se jim zasvetijo oči, in maščevanje seva iz njih. Hoteli bi, da se jim vrnejo moči, da se vržejo silni in jaki na sovražnika, da ga zdrobe v prah, da maščujejo srbski rod, pa da se vrnejo v svoje domove, vriskajoč od veselja in oznanjujoč domovini in vesoljstvu zmago in mir... Toda tišina vlada v vrstah vojakov. S svojimi telesi čuvajo žalostni narod pred sovražnikom — gredo na nove pozicije, da zmagajo dušmana... V tem prepričanju je živel ves srbski narod pri umiku — in ni se varal.
N. MAROLT:
Plavanje.
(Dalje)
Prehodne vaje na suhem.
o	druge polovice vaj na suhem pridemo po temeljiti izvežbi v prejšnjem odstavku popisanih gibov. Preiti moramo iz stoje v naprsno lego ter na ta način spraviti telesni položaj kar najbolj v sklad z onim, ki ga ima plavač v vodi. V to svrho nam je precej sredstev na razpolago. V telovadnici bomo s pridom uporabljali bradljo, vodoravno lestvo, konja vzdolž in krogotekove. lestvice, izven telovadnice nam bo pa dobro služila z odejo pogrnjena miza, klop ali stol. Zelo prikladen je tudi zgibljiv stol z navzkrižnimi nogami in sedežem iz močnega platna. (8. slika). Škoda, da imajo vsi navedeni predmeti to precej bistveno hibo, da se gib „dve“ (glej prejšnji odstavek, str.
931) z nogami ne more nikdar tako pravilno izvesti, kakor je treba, ker ne moremo nog dovolj skrčiti. Zato je najbolje, da telo pri teh vajah visi.
Iz 9. slike razvidimo, kako se da tak aparat konstruirati na bradlji; še enostavnejše je, če vzamemo močno rjuho ali širok pas, zvežemo vsak konec s trdno vrvico, ter njena konca pritrdimo v skupnem vozlu na drog ali vodoravno lestvo, doma pa na dobro pribito kljuko v stropu. Jasno pa je, da se mora te stvari pred vsako uporabo natančno pregledati, da se izognemo poškodbam. Lega bodi taka, da so ročni in nožni gibi po možnosti neovirani. Pas, rjuha ali klop torej ne sme segati preko srčne višine in ne preko kolkov. Roki in nogi sta iztegnjeni, dlani skupaj, prsti sklenjeni, palci zgoraj, glava pa naj tvori z ostalim trupom približno kot 90°.
Ležeč na tej pripravi izvajamo v oddelku: Vaje na suhem, popisane gibe, dokler ne gredo pravilno v tempu in ižvedbi.
Slika št. 8.
Slika št. 9.
Vaje v vodi.
V	zadnjem delu plavalne šole pride učenec prvič z mokrim elementom v dotiko. Bistveni predpogoj vsakemu uspehu je, da se človek že prej otrese strahu pred vodo. To se doseže z večkratnim kopanjem v mrzli vodi, s počepanjem pod vodno gladino in z odpiranjem oči pod vodo.	Ni	to	prav	nič	težkega,	treba	je samo nekoliko	trdne volje. Tudi
za oči	same	je	to	celo	zdravo, seveda mora biti voda	čista.
Plavalni učitelj ali zanesljiv prijatelj nam nudi pri prvih plavalnih lekcijah pomoč na dvojen način. S tem, da nam položi laket pod prsi, drugo roko pa na hrbet, približno dve dlani nad sedalom, dobi telo trdno podlago, slično oni pri predvajah na stolu ali pasu. (14. slika). Varnostni čut se ojači in je, ker taka pomoč običajno nič - ne stane — saj ni treba zato ni-kakega orodja — tudi najbolj v navadi. Druga vrsta pomoči pa je vrvica s pasom in drog. Drog bodi	okoli 3 m	dolg,	8
cm debel,	iz trdega	lesa	in
nekoliko prožen. Vrvica je prst debela, brez napake, spletena iz dobre konoplje in okolo 6 m dolga. Pritrjena je na drog 40—50 cm od njegovega Slika st. 14.	konca	s	takozvanim .mornar-
skim vozlom. Napravi se dve zanki (10. slika), položita se tesno drugo na drugo skozi odprtino se potegne drog in vozel močno zadrgne. (11. slika). Pas je tudi iz konoplje, ima širino 6 cm in je 1 m dolg. Na njegovih koncih sta upletena dva železna ali mede-nasta obročka, za katera se priveže drogova vrvica. (12. slika).
Po primernem bodrilnem in kratkem poduku in ponovitvi vseh izvežbanih gibov priveži začetniku pas, ki pa naj bo vsaj v začetku prvih lekcij popolnoma suh, ker mokrota ne vzbuja posebno prijetnih in pogum vzbujajočih občutkov. Trenutek, ko gre učenec prvič v svojem življenju v globoko vodo, je vedno zelo težak; učiteljeva naloga je,
Slika št. 10.
Slika št. 11.
oi
Slika št. 12.
da z dobro in mirno besedo prežene njegovo bojazen. Ogibaj se vsake karajoče besede ali celo posmehovanja. Tako ravnanje vzbudi v učencu odpor, ki utegne pokvariti ves uspeh. Če so dani predpogoji, naj se ne hodi, ampak skače v vodo, osobito se priporoča skok na glavo, ter ni stvari, ki bi podprla samozavest v toliki meri, kakor prostovoljen skok v globoko vodo. Če pa skoči učenec na noge, ga je treba opozoriti, da iztegne med skokom telo, sklene nogi in roki tesno priroči. Pri skoku na glavo pa mora učitelj osebno pomagati s tem, da se vsede na konec prožne deske in si ovije drogovo vrvico trdno okoli roke; učenec se postavi med njegove noge tako, da so prsti na deskinem robu, roki pa v/.ročeni. Učitelj ga prime tesno nad gležnji, učenčevo telo pa prehaja polagoma v predklon in se približuje vodni gladini. V trenotku, ko se začne izgubljati ravnotežje, naj učitelj dobro poprime, da učenec ne upogne kolen in če treba med padcem nogi tudi nekoliko vzdigne, da pride telo navpično v vodo. Nato se vrvica nategne in na površje prišlega učenca pomakne do bližnjih stopnic ali navpične lestve, kjer se nekoliko oddahne. Ostati pa mora s celim telesom do glave v vodi. Med pohvalo za izvršeni skok priveže učitelj vrvico z mornarskim vozlom, kakor smo zgoraj popisali, na drog. Na to se vrvica napne in spravi telo v vodoravno in pravilno lego na vodno gladino. Drog naj se, če le mogoče, nasloni na kako ograjo in podpre njegov spodnji del s prekrižano desno nogo. S tem je omogočeno, da stoji drog trdno in se učenčevo telo vzdržuje trajno v nespremenjenem, iztegnjenem položaju—razun glave
—	popolnoma v vodi. Pri natančno vodoravni legi telesa bi bila drža glave prisiljena in nenaravna, kar bi na učenčevo napredovanje slabo vplivalo. Da se temu izognemo, ne pripnemo pasu čez trebuh, temveč čez prsi, torej nad telesnim težiščem. Telo tvori vsled tega z vodno gladino naklonski kot 30°—40°, ki se ga pa lahko vedno poveča ali pomanjša, če se pas primerno premakne (13. slika). Brada se dotikaj voda peti in koleni sta sklenjeni, stopali narazen, dlani se dotikata tik pod vodno gladino. Peti ne smeta gledati iz vode, kar se vsled preveč upognjenega hrbta večkrat opaža. Napako se odpravi, če se hrbet nekoliko vzboči in križ bolj zlekne.
Najprvo se predelajo ročni gibi. Pazi naj se posebno na to, da se na „enou	Slika	št. 13.
neposredno pod gladino od-
roči in to počasi in samo do višine ram; prsti morajo biti sklenjeni in tvorijo s palcem eno samo ploskev, s katero premagujemo od vode v pravokotni smeri izvajani upor. Učenčevo telo pride pri tem kaj rado т
poševno lego, kar je treba vselej takoj popraviti, predno se vežba nadaljuje. Nato slede nožni gibi sami zase. Da ostane telo pri njih v kolikor mogoče mirni legi, naj prime učenec drugi konec vrvice, ki segaj pod vodo in ki se ga pri ročnih gibih priveže nazaj na roko ali pa naj se držita iztegnjeni roki, druga za drugo, da se s tem prepreči odročenje. Na „enou sta nogi mirni, na ^dve“ pa se primerno odprti koleni sunkoma skrčita, tako da prideta malo ven obrnjeni pod prsi, peti pa se dotikata sedala. Napačno bi bilo stopali iztegniti, ker se mora sedaj sledeči sunek na „tri“ izvršiti s celo ploskvijo, kar je le tedaj mogoče, če sta stopali pritegnjeni. Sunek bodi vodoravan in ne poševen navzdol in tudi ne tako blizu gladine, da bi peti pogledali iz vode. Križ ne J sme biti zleknjen. Če se pri sunku vzdigne telo preveč iz vode, je treba^vselej drog toliko nagniti, da pride zopet popolnoma vanjo.	(Dalje	prih.)
FRANCE AHČIN:
Vaje z obročki za deklice.
remer obročka je nekoliko večjr; nego razdalja med predročenima lehtema telovadk. Obroček naj bo primerno okrašen z zelenjem ali s cvetjem. Radi lažjega kroženja in radi ličnosti se priporoča, da se okrasi le zgornja polovica obročka.
Obroček nosijo telovadke med korakanjem na desni rami; oprimejo ga z desno roko tako, da je lakt v komolcu upognjena.
Vaje se izvajajo v peterostopih, če se uporabita popisana razstop in sestop, vadijo se pa tudi lahko v kateremkoli razstopu.
I.	Razstop.
Pred razstopom (tik pred 1. gibom) snamejo telovadke obroček z rame ter priroče, (glej temeljna postava). Pri vseh gibih, kjer ni posebej povedano, je obroček med rokama navpično na tla in vzporeden s podolžno osjo telesa.
a.	Leve in desne krajnice peterostopa:
1. У2 obrata ven, — predročiti,
2. izstopna stoja z 1. — drža predročno,
3. izstopna stoja z d. — drža predročno,	______
4. izstopna stoja z 1. in s prisunkom d. spetna stoja — drža predročno,	v ’	,
5. У2 obrata v l.(d.) do zanožne stoje z d. (1.) — s čelnim lokom na d. (1.) vzročšti (obroček navpičen nad glavo).
6. s prisunkom 1. (d.) spetna stoja — priročiti (po najkrajši poti).
b. Leve in desne notranje telovadke.
2. odkorak v 1. (d.) — s čelnim lokom na 1. (d.) vzročiti (kakor pod a. 5.),
3 .----------------
4. odkorak v 1. (d.) — čelni krog na 1. (d.) do vzročenja (kakor pod a. 5.),
6. priročiti (po najkrajši poti).
c. Srednje telovadke.
3. s čelnim lokom na 1. (d.) vzročiti kakor pod a. 5., lihe telovadkinje na levo, sode na desno,
4 .-------------
6. priročiti (po najkrajši poti).
II.	Sestop.
a. Leve in desne krajnice peterostopa:
1. V2 obrata k sredi — predročiti,
2. predkoračna stoja z 1. — drža predročno,
3. izstopna stoja z d. — drža predročno,
4. izstopna stoja z 1. s prisunkom d. spetna stoja — predročiti gor (obroček poševen in vzporeden z lehtema),
5. V2 obrata v 1. (d.) — s čelnim lokom navzdol odročiti v 1. (d.) (d. (1.) roka je pri tem skrčena, kolikor to zahteva premer obročka. Pesti obeh rok v isti višini),
6. priročiti (po najkrajši poti).
b.	Leve in desne notranje telovadke :
1. У2 obrata k sredi — predročiti gor (obroček kakor pri a. 4.),
2. predkoračna stoja z 1. — drža predročno gor.
3. izstopna stoja z d. — drža predročno gor,
4. s prisunkom 1. spetna stoja — drža predročno gor,
5. V2 obrata na 1. (d.) do zanožne stoje z d. (1.) — vzročiti,
6. s prisunkom d. (1.) spetna stoja — priročiti (po najkrajši poti). Po sestopu dajo deklice obroček zopet na desno ramo.
c. Srednje telovadke:
2.--------------
3. vzročiti,
4 .-------------
6. priročiti.	(Dalje sledi.)
-ranka -i и i рстлугптрјпгежт-
GLASNIK.
јИШдшии вадвпоЕвазип
Skremov iiek iz ШтШа.
Kako te manjka v naši vrsti ti krepki, zdravi, čvrsti bratec Milček!
Nekaj tednov je že minulo, kar smo te položili v hladno gomilo! 23. julija t. 1. smo te spremljali k prezgodnjemu grob:!. V nežni dobi, star komaj 7 let, si se poslovil od nas. Veliko prerana smrt te nam je ugrabila iz naše že itak maloštevilne vrste, mi Sokoli in Sokoliči, t. j. od zime čev, —r Milček Skremov — ti cvet našega naraščaja.
V valovih Krke si utonil. — Pogrešali te bomo, saj si bil tako poln mladega navdušenja za našo stvar. Tako ponosen si hodil v svoji rdeči srajčki, ponašajoč se: »Jaz sem Sokol!«
Malo časa, vendar od prvega početka, ko smo se v Žužemberku strnili v vrste mi Sokoli in Sokoliči, t. j. od zime 1. 1919., si bil med nami.
S krvavečim srcem in solzami v očeh smo te spremljali k grobu v slovo te obsipali s množico cvetja in ti poslednjič zaklicali: »Zdravo!«
Ni te več med nami, a v našem spominu živiš!
Glavna skupščina Jugoslovanskega Sokolskega Saveza v Mariboru, dne 30. avgusta 1920. Skupščine Saveza v Mariboru se je udeležilo 97 delegatov iz vseh 28. 2up v državi. Kot gostje so prisostvovali zastopniki češke Obec Sokolske ter minister dr. Kukovec in predsednik narodnega predstavništva dr. Ribar.
Iz poročila br. tajnika posnemamo, da je starešinstvo posvetilo največ pozornosti reorganizaciji našega Sokolstva. Izvedlo je fuzijo plemenskih društev in novo organizacijo žup. Danes Je ta reorganizacija gotova in sokolska organizacija stoji trdna in močna ter lahko klubuje največjim sovražnikom. Po ustanovitvi novih žup se je začelo redno notranje delo ter
se je širil sokolski tisk. Sokolski Glasnik se je moral boriti z raznimi težkočami in če ni vselej ugajal in odgovarjal vsem zahtevam, so mnogo vzrok vladajoče razmere. Svoje sokolske vestnike so izdajale Zupe v Tuzli, Bečkereku, Zagrebu in Ljubljani 1. Za naraščaj pa izhajata dva Soko-liča v Ljubljani in Beogradu. Jugoslovansko Sokolstvo se je pripravljalo tudi za vsesokolski zlet v Pragi. Toda še neizvršena reorganizacija, finančno vprašanje, pomanjkanje krojev itd. so prisilile starešinstvo, da je omejilo to udeležbo samo na delegate. Pri tej priliki je prišlo do ustanovitve češko - slovaške - jugoslovenske sokolske Zveze, ki naj bo predhodnica vseslovanske sokolske zveze.
Po izčrpnem poročilu br. blagajnika poda točno poročilo br. načelnik. Tehniški odbor je sestavil poslovnike za prednjaške zbore d:uštva, župe in Saveza. Ustanovil se je tehniški sosvet, ki ima nalogo obdelati vsa važna vprašanja tehniške vsebine. Določile so se vaje za člane in moško de-co za letošnje nastope. Izdala so se nova povelja za redovne vaje, po katerih je omogočeno skupno poveljevanje za vsa tri plemena. Največje delo je završeno s I. prednjaškim tečajem Sokolskega Saveza, ki se je vršil od 1. februarja do 13. marca
1919.	Tečaj je posečalo 84 bratov iz 19. žup, predavalo je 19 bratov in sicer se je porabilo za to dnevno 8 ur, to je v 36. dneh 288 ur. Uspeh tečaja je bil jako za-dovoljiv in delo tečajnikov se že kaže v posameznih društvih. Sporazumno z zastopnicami ženskih odsekov je bil določen ženski kroj za telovadne nastope.
Brat Švajger poda nato kratko statistično poročilo. Savez šteje danes 19 žup, v katerih je včlanjenih 264 društev z 45.000 člani. Poleg teh se pravkar snuje v Srbiji še 9 žup, katerih zastopniki so bili navzoči že na glavni skupščini Saveza.
Po tem poročilu so bile sprejete nekatere spremembe pravil. Važno je zlasti, da se imenuje Savez od sedaj Jugosloven-ski Sokolski Savez. Na podlagi novih pra-
vil so se izvršile na to volitve in so bili izvoljeni v starešinstvo sledeči bratje:
Starosta br. dr. Ivan Oražen, Ljubljana; podstaroste: dr. VI. Ravnihar, Ljubljana; Gjuro Paunkovič, Beograd in dr. Lazar Car, Zagreb; načelnik: dr. Viktor Murnik, Ljubljana; zamjeniki: Vilko Kukec, Žalec; Fr. Švarcvald, Zagreb; Fr. Hofman, .Beograd; odborniki:	Miha Ve-
rovšek, Ljubljana; dr. Riko Fux, Ljubljana; Engelbert Gangl, Ljubljana; Bogomil KajzeJj, Ljubljana; Ivan Bajželj, Ljubljana; Verij Švajger, Ljubljana; Josip Kramar, Ljubljana in Mihajlo Gradojevtč, Beograd. Sestre Ana Cigojeva, Ljubljana in Adela Milčinovič, Zagreb; urednik:	dr. Laza
Popovič, Zagreb; predsednik kulturno prosvetnega odseka: br. Ferdo Kovačič, Osijek; predsednik odseka za naraščaj br. Dušan Bogunovič, Zagreb; namestniki: dr. Budisavljevič Srdjan, Zagreb; dr. Janko Berce, Ljubljana; dr. Joža Bohinjec, Ljubljana; Nande Marolt, Ljubljana; Alexander Kostnapfel, Ljubljana in Fr. Sušnič, Zagreb.
Sprejete so bile na to resolucije, v katerih zavzema jugoslovensko Sokolstvo odločno stališče napram politiki, veri in Orlom in nekatere organizacijske resolucije, ki so objavljene v Sokolskem Glasniku. Sprejme se prćdlog br. Hofmana, da se uvede za ves naraščaj kroj, kakor ga ima češki.
Po celodnevnem lepo uspelem zborovanju je zaključil br, starosta ob ■ 6*/» uri zvečer I. skupščino Saveza.
Sokolić v Beogradu je prenehal izhajati s tekočim šolskim letom, da se združi In ujedini z našim Sokoličem v Ljubljani. Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza je sklenilo, da bo naš Sokolič s prihodnjim letom skupno glasilo vsega jugoslovenskega sokolskega naraščaja in bo prinašal članke v vseh treh narečjih, pisane v latinici in cirilici ter bo izhajal v Ljubljani. Tako bo tudi Sokolič skrbel za ujedinjenje in zbližanje jugoslovenske mladine.
Dan naraščaja Ribniškega okrožja, sc
je vršil dne 5. septembra t. 1. v Ribnici. Udeležili so se ga Sokoliči in Sokoličice iz Vel. Lašč, Sodražce in Ribnice, vsega
skupaj 138. Pogrešali smo pa naraščaj iz Loškega potoka in Kočevja.
Pri javnem nastopu so nastopile najprej deklice, 30 po številu in izvajale vaje, določene za letošnji zlet v Pragi, vaje, ki so za deco sicer zelo prikladne a težke. Posebno poskoki so bili neenakomerni in ovirali dobro kritje, Nastop ženskega naraščaja s cvetnimi loki je pa bil prav dober! Trud vaditeljic je tu imel svoj uspeh. Za ženskim naraščajem je prikorakalo na telovadišče 60 sokoličev. Nastop dober! Vaie so v prvem začetku nekoliko šepale, toda kmalu so mladi junaki vjeli pravi takt in šlo je, razen nekaterih posameznikov in pa tisto presneto kritje (!), posebno pri tretji (vaji. Tudi moški naraščaj je povoljno rešil svojo nalogo! Videl sem ga že enkrat prej nastopiti, tedaj so bile njegove vaje z drogi preciznejše. Lične skupine, ki jih je izvajal med orodno telovadbo, pa zaslužijo pohvalo.
Velikolaški naraščaj je za svoje vaje na bradlji žel obilo priznanja. Vzoren je bil prihod in odhod od orodja! Mislil sem, da imam člansko vrsto pred seboj. Toda stoje na rokah in vzpore niso vaje za naraščaj! Tudi vrsta pri kozi je bila dobra. Skoraj vsaka izvedba je bila pozdravljena s ploskanjem. Vrsta, ki je skakala v daljino, je spadala boli k igram; nepripravljena in predolga je bila. Boljši je bil skok v višino. Želeti bi pa bilo pri posameznikih lepše doskoke in ne tako dolgih zaletov.
Prireditev je bila v splošnem dobra, a vendar pogrešena in nedovršena. Po-grešena, ker je bil dan naraščaja združen z nastopom članstva. Dan naraščaja naj bo posvečen le naraščaju! Le on sam, naj na tak dan razmahne svoja sokolj^ krila in pokaže kaj zna in more! Nedovršena v toliko, ker ni naraščaj nastopil tudi z igrami. Da ne bi deci nudili tega veselja, ko ima ona svoj praznik, si dneva naraščaja ne moreni misliti.
Upam, da se prihodnje leto spet vidimo in tedaj v veliko večjem številu ter vsestransko in dobro pripravljeni. Tudi naraščaj iz Loškega potoka, Kočevja in Loške doline želimo pozdraviti v svoji sredi! Že sedaj se pridno pripravljajte: »Sokdiča« čitajte, vadite, igrajte se in
prepevajte! — Zdravo Sokolići in Sokoli-čice!	—i.
NOVE KNJIGE.
A. Schaup: Prosti skoki. Sestavni pregled prostih skokov. Navodila za vežbanje skokov pri šolski in sokolski telovadbi. Maribor 1920. Izdal Sokolski Savez SHS. Cena 5 K. To je 1. knjiga Sokolske knjižnice, ki jo izdaja Jugosloven-ski Sokolski Savez. Pod naslovom: Teoretični del popisuje pisatelj 5 različnih skokov, in sicer skok v daljino, v višini), v daljino in višino, v globino, vzmetno ali naskokoma. Vsak navedeni skok nato opiše in našteje vse njegove mogoče načine. Pri skoku v daljino našteje 13 načinov, pri skoku v višino 16, pri skoku v glnb;-no, ki ga deli na dva dela, 4, oziroma 3 načine. Skok vzmetno deli, ako se izvaja v daljino, na 6 načinov, v višino na 5 načinov. To je sistematična razdelitev skokov. Temu sledi opis telovadega orodja, ki ga potrebujemo pri skokih in sicer deske, stojal, vrvice in blazine. Poglavje: Skok in pripravljalne vaje obdeluje gibe trupa pri skoku, zalet, odriv, let in doskok. Zadnji odstavek pa razlaga red pri vadbi skokov, t. j. dohod in odhod pTi skokih, postavitev vrst k skakalnemu orodju, povelja vaditelja pri skokih itd. — Knjižica je prav dobra in bo izvrstno služila vaditeljem in učiteljem, ki poučujejo telovadbo v šolah. Edino, kar nas moti, so nekateri tiskovni pogreški in pa naziv: vzpon, ki ga pisatelj rabi na str. 19. m 20. namesto vzravnava. Vzpon imenujemo prehod telovadca iz temeljne postave v stojo na prstih (ne prstno stojo!), vzravnava je pa prehod iz sklonjene stoje Uz-čepenja) v vzklonjeno ali pokončno štolo. Knjižico prav toplo priporočamo. Naroča se v pisarni Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom ali pa v knjigarnah.	B.
Dr. I.J. Pivko: Telovadne igre, III. del. Odbijalne igre z majhno žogo. Izdal in založil Sokolski Savez SHS. V Ljubljani
1920.	Cena 8 K. K prvemu in drugemu delu telovadnih iger smo dobili še tretji del, ki vsebuje igre z majhno žogo. Pisatelj, znan strokovnjak v telovadnih igrah, popisuje
najprej igre, pri katerih odbijamo žogo z golo roko ali s pestjo, večji igralci lahko vporabljajo za te igre tudi veliko žogo. Tem igram sledi odbijanje žoge ob steno, nato pa odbijanje z bobniči ali tamburini, ki so najprimernejše igre za deklice. Obširno in natančno je obdelana igra La\vn-tennis, ki spada že bolj med športne nego med telovade igre, zato bo knjižica prav dobro služila tudi športnim društvom in klubom, ki goje Lawn - tennis. Največji del knjižice pa je odmerjen igram o lopa-nju, t. j. odbijanju žoge z lopatico ali logarjem. Te vrste igre — opisanih jih je 17 — so mladim igralcem najpriljubljenejše, obenem pa tudi najprimernejše, ker ima-o veliko vzgojno vrednost, pospešujejo nele razvoj mišičevja nog in delovanja srca. one krepijo tudi roke, bistrijo oko in vcepijo igralcem samozavest in prisotnost duha, vrhutega ne vzbujajo sirovosti. Vse te igre pa zahtevajo izdatne in temeljite vaje, zakaj šele tedaj, ko jih mladin* popolnoma obvlada, zlasti, ko je do dobro izurjena v lopanju in lovenju žoge, ima svoje veselje in zabavo pri njih. Zato popisuje pisatelj v svoji knjižici dokaj pred-vaj za lopanje in lovenje žoge ter nato opiše šele posamezne igre. Izmed vseh naštetih iger je najlepša in najzanimivejša zadnja:	Rabota ali lopanje »za oblast«,
zahteva pa izurjenih igralcev. Ta igra je posebno razširjena po Nemčiji in jo Nemci prištevajo med igre nemškega izvora, pisatelj pa dokaže v svoji knjižici, da je igra slovanskega izvora. Že glede na to in na splošno vrednost igre si želimo, da se igra udomači med našo mladino. — Knjižici je pridejan tudi igralni načrt za ljudske in meščanske šole. V načrtu je na osem šolskih let razdeljeno primerno število raznih iger, ki jih vsebujejo vsi trije zvezki dr. Pivkovih telovadnih iger. Načrt, ki ga je prinesel tudi naš list, bo dobro služil šolam in sokolskemu naraščaju.
—	Knjižiča se naroča v pisarni Jugoslovanskega sokolskega Saveza v Ljubljani, Narodni dom, dobi se pa tudi v vseh knjigarnah.	B.
Dr. Pavel Pestotnlk: Kako voditi ta upravljati sokolska druStva? Sokolske matice III. zvezek. Izdaja Telov. društvo So-
kol I. v Ljubljani. Cena 22 K. Pravkar je izšla knjižica z gorenjim naslovom, broječa 101 stran. Priznani sokolski pisatelj, dr. Pestotnik, je v knjižici natančno raziozu delokrog, pravice in dolžnosti obcnes« zbora, odborove seje in odsekov ter dotočil poročila posameznim funkcijonariem v teh institucijah. Nato podrobno opisuje upravo v sokolskih društvih ter obrazloži opravilo, dolžnosti in pravice vseh društvenih činovnikov od staroste do pregledovalcev računov. Vrhutega opiše сеч> lastnosti, ki jih mora imeti vsak sokoIsKr odbornik, da bo kos svoji nalogi. Posenno podrobno in razvidno so opisana dela tajnika, načelnika in blagajnika v zvezi z računovodjem. V boljše razumevanje so pridane knjižici tabele in primeri, tako, da tn vsakomur razumljivo vse društveno poštovanje. Brez te knjižice ne bo moglo izhajati nobeno društvo, pa tudi vsak odbornik sokolskega društva jo mora Imeti in poznati. Tajnik. blaeainik itd., skratka vsf odborn;ki morajo prečitati odstavke v кп'1-žici o svojih dolžnostih, preden prideio ч sefi. Kaj pa naraščaj? Za dečke !n deklice še ni. moški in ž.enski nara.ščnl na ’kn’tgo kar hitro v roko. Kdor hoče delovati v sokolskem društvu, mora prej do dobrega preštudirati tole knjižico. In naraščaj se vendar pripravlia za vstop v sokolska društva. Naraščajnik prečita? pazno lastnosti, ki jih mora imeti posamezen funkcionnr sokolskega društva in skušaj si Jih prilastiti, dokler si še mlad. Preštudiraj posle društvenih činovnikov in videl boš. za katerega imaš zmožnosti in veselje. Za fante in dekleta, ki se hočejo priučiti pravilnemu knjigovodstvu, bo knjižica izborna učna knjiga. — Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6. B.
Dr. Ljudevit Pivko: »Učni načrt za telovadbo moške dece«. Cena 2 K. Ponatis iz Popotnika. Vsem vaditeljem dečkov toplo priporočamo, da si nabavilo učni načrt za telovadbo moške dece In da se strogo po njem ravnajo. V tem načrtu bodo našli vaditelji ne samo, kaj naj vadijo z dečki,
videli bodo tudi metodično postopanje pri vodstvu telesnili vaj dečkov. Ta - le učni načrt je naša najnujnejša potreba, ker je nevarnost vedno večja, da pride pri nas telovadba sokolskega naraščaja na neprava pota. Razni javni nastopi, ki smo jih videli v tekoč! sezoni, glasno pričajo o nerazumevanju naših vaditeljev o vodstvu naraščaja pri telovadbi. Iz mnogih strani nam prihajajo pritožbe o pretežkih vajah, ki Jih izvajajo dečki in moški naraščaj. Zato ?e skrajni čas, da dobijo vaditelji naraščaja neko navodilo v roke, po katerem se Jim bo ravnati. — Učni načrt se dobi v pisarni Sok. Saveza SHS v Ljubljani, Narodni dom.	B.
Šport. Za vojaške potrebe priredil Anton Lokar, g e n,-štabni major. Ljubljana 1920. Založila komanda dravske divizijske oblasti. Cena? Knjižica it sicer namenjena vojaškim krogom, pa bo prav dobro šlužila tudi Sokolskim društvom in šolam. Za igre, ki jih pisatelj navaja samo 14. imamo pač lepo zbirko od dr. Ljud. Pivka, pogrešamo pa primerne kr";e o lahki atletiki, ki jo je obdelal g. niu - r dokaj temeljito in dobro. Lahka atletika je panoga, ki spada tudi v sokolski sestav, pa se v naših društvih mnogo premalo goii. Ta stroka ne zahteva po-sjebno dragocenih naprav in tudi ne preobširnega prostora. Za društva, ki nimajo primernih telovadnic je v poletnem času najboljše nadomestilo za orodno telovadbo. Sicer se o poslednjem času na vzpo-redu sokolskih tekem pojavljajo tudi lah-koatletične vaje, kar kaže, da streitii Sokolstvo tudi v tej stroki za napredkom. Takim našitn društvom in pa športnim društvom bo knjižica neobhodno potrebna, zlasti pa zadnjim, da se bodo končno izven nogometa povspeli tudi do vadbe lahkoatletičnih vaj. Knjižica vsebuje tudi kratko navodilo za plavanje in daljšo razlago o konjskem športu.	B.
Korakoma mt
Sokoliću.
(Junij Brut).
e
zr—--—:rz
m
Ugl. Fr. Jordan.
=tr
m
Po - le - ti k ne-bu,
± i
!	* f T
*	I	|
So - ko - lic, čez
hri - be in čez plan, raz-
1—		1	r~		- -1	=— f	
—J—0 •	—3- — ■ 3- *			I	3	1	1— S-S i *
-f-f	»-Д	r * ^ -	-p + 1 -H	-t~v—Г f-
i	i	i	|	^	•	"	'Ш-	r—	i
1 I I '	1	I	I	I
mah-ni se ti, solnca ptič, kjer si - je ja - sni dan. In ka-mor ne - se
te po - let,
g
sr z*
-p—
o - zn se iz vi - sav
pre - me - ri svoj do-
ma - ci svet m no - si mu po - zdrav,
Г7Г
I
da sli - ša - li te
i
iS
=t
m
I
f:
bo - do vsi, ki po pla - ni - nah spe, da dvig - ni - li se bo - do vsi, ki mjt
 m-
r-
f sv r 'Г
* i
kvi - šku si že - le. Ti ka - ži k soln-cu ja - sno pot in va - bi za se-
Ш *
i
&
I	f	f i
boj, da dvi-gne k te - bi od povsod se mla - di za - rod	tvoj.
Iz uredništva in uprave.
Vnovič poživljamo vse one naročnike, ki še niso poravnali na-roo. o, da to čimprej store. Tiskarski stroški so ogromni, naročnina nizka, a še ta prihaja jako neredno. Dolžnost vsakega naročnika je, da pravočasno plača naročnino, zakaj brez te list ne more izhajati, 24 K utrpi lahko vsakdo. — Vaditelje sokolskega naraščaja pa ponovno prosimo, da razširjajo in priporočajo naš list med mladino, ker le tedaj bo dosegel „Sokolič“ svojo nalogo, ako ga bo čitala velika večina naše mladine, ki ji je namenjen. Najboljši odgovor na vse neupravičene in podle napade naših nasprotnikov bo, ako se „Sokolič“ razširi med slovensko mladino. Namen listu ni, našo mladino ščuvati proti nasprotnikom, to je razvidno iz njegove vsebine. Tudi polemizirati z nasprotniki bi bilo brezplodno delo; kdor list pozna, se bo sam prepričal, da so njih očitki neutemeljeni. Zato priporočamo mladini in našim prijateljem, zlasti pa staršem, da se seznanijo z listom in se prepričajo, kaj učimo, kaj zahtevamo. Torej na delo, vsi sokoli, sokoliči in naši prijatelji!
V	pisarni Jugoslovenskega Sokolskega Saveza v Ljubljani, 'Narodni dom, se dobijo:
Pexa-Bajželj: Vaje na bradlji. Cena 6 K.'
Dr. L j. Pivko: Telovadne igre, III. del. Cena 8 K.
A. Schaup: Prosti skoki. Cena 5 K.
Dr.P. Pestotnik: Kako upravljati in voditi sok. društva. Cena 22 K.
Odborniki in vaditelji sokolskih društev, naročujte, brez Ceh knjig ne morete biti.
Pridobivajte „SOKOLlČU“ novih naročnikov!
Tovarna telovadnega orodja
BAŠIN IN DRUG
LJUBLJANA, Pred Škofijo 19.
dobavlja vse telovadno orodje, prevzema celotno opremo telovadnic in vsa v to stroko spadajoča popravila. Na zahtevo vpošlje načrte in proračune.
(o
“„UČITELJSKA TISKARNA”
V UUBUANI, FRANČIŠKANSKA UL 6.
Telefon Stev. 118.	Poštnohranilnlčni	ražun	SL	76.307.
»Učiteljska tiskarna« je najmodernejše urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmoder* nejšega. V zalogi ima tudi vse šolske in druge tiskovine.
Enobarvni kakor tudi večbarvni tisk. Litografija. Stereotipija.
Delo točno, solidno in elegantno.
Og. skladateljem vljudno naznanjamo, da je »Učiteljska tiskarna« preskrbljena z novimi notami, torej izvršuje tudi muzikalije s prav ličnim in razločnim tiskom.
It
Cene zmerne.
CE3 CE3 Svoji k svojim! E3 EZ1
3 ■*. [
&
—c^>-
Kupujte
MLADINSKE SPISE
ki jih izdaja
„Mm za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani".
Naročila sprejema Knjigarna „Učiteljske tiskarne44 v Ljubljani.