VSEM OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE L J U B L J A N A - B E Z I G R A D
S 5. občinske konference ZK Ljubljana-Bežigrad
ter izpopolnjevati vsebino in metode dela
Udeleženci 5. občinske konference ZK
Več zaupanja v mlade ljudi
16. maja 1%( je bila v festivalni dvorani 5. redna občinska konferenca /.K Ljubljana-Bežigrad, ki je imela še zlasti pomembno obeležje zaradi združitve z organizacijo ZK bivše črnuške občine.
Konferenci je prisostvovalo 1?0 delegatov in 122 gostov, med katerimi sta bila tudi podpredsednik GO SZDL Slovenije Franc Kimovec-Ziga in član sekretariata OK ZK Franc Nebec.
Na konferenci je prebral referat o bodočih nalogah ZK sekretar ObK ZK Jože Santa, delegati pa so o poročilu ObK ZK in njegovem referatu razpravljali v dveh komisijah.
Na zaključni plenarni seji sta sodelovala v razpravi tudi Franc Kimovec-Ziga in Franc Nebec.
Odločili smo se, da v našem časopisu zaradi pomembnosti objavimo izvlečka iz refereta sekretarja ObK ZK Jožeta Šaute in razprave Franca Kimovca.
Izvleček iz razprave podpredsednika GO SZDL Slovenije Franca Kimovca-Žige
24. junij
Lela /952 je na predlo/’ organizacije Zoeze borcev NOV Črnuče Občinski ljudski odbor Ljubi jana-Crnuče sprejel odlok in določil 24. junij za svoj občinski praznik. Na 2. seji združene občine Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Črnuče 13. 3. 1961 je ObLO ia datum sprejel tudi za svoj praznik. Ker ga pa v združeni občini letos prvič praznujemo, menimo, da je prav, če občane s tem dogodkom seznanimo še posebno zato, ker v letošnjem letu praznujemo tudi dvajseto obletnico vstaje, kar daje vsem takim dogodkom še posebno obeležje.
24. junija 1941. leta je o Črnučah okupator doživel prvi in tudi največ ji poraz. Dogodki 24. junija so se začeli odvijati že takoj ob okupaciji naše domovine s tem, da se je začelo zbirati orožje in drug material, važen za tisto dobo. Začelo se je izdelovati razna skrivališča za orožje in ljudi pod vodstvom članov K P in doseženi so bili lepi rezultati. V maju je okupator že izselil prve občane. Člani K P so bili zelo budni, zato jih ta akcija ni presenetila. Začeli so z organiziranjem sestankov, obveščali ljudi o zločinih, ki jih dela okupator po okupiranih deželah, na j več jo budnost pa so posvečali kretanju okupatorja o povezavi z nekaterimi že prej poznanimi negativnimi občani itd. Zato jim tudi ni ostalo skrito, da pripravljajo in zbirajo podatke o članih K P in njenih simpatizerjev.
23. junija, že drugi dan napada Nemčije na Sovjetsko zvezo, so začeli akcijo za likvidacijo osvobodilnega gibanja z aretacijami komunistov, ki jim pa ni uspela. Tega dne so se nemški žandarji iznenada pojavili na vratih komunistov, vendar jih je naša obveščevalna služba prehitela tako, da niso dobili v roke prav nobenega, razen Zvonke Pečar, katera pa jih je s pomočjo starejše žene prevalila ter jim neopazno pobegnila, čeravno so imeli nišo zunaj in znotraj zastraženo. Tudi njen mož Maks Pečar jim je ušel tik pred nosom skozi okno delavnice, kjer je bil zaposlen. Tudi njega je obvestila starejša žena. Pravočasno so tedaj bili obveščeni Maks Pečar, narodni heroj, ki je padel zaradi izdajstva jeseni 1941, Rezka Dragar, narodni heroj, ki je bila ujeta tudi zaradi izdajstva in ustreljena kot prva žena o Lancovem pri Radovljici v oktobru 1941, Janko Bizjak, narodni heroj, ki je padel kot komandir čele pozimi 1941-42 na Dobrovi pri Ljubljani, Cene Stupar je padel l. 1944, Jože Ravbar ter že omenjena Zvonka Teč ar, medtem ko je bil Franc Ravbar obveščen v Ljubljani, kamor je bil poklican nekaj dni pred tem dogodkom kot član Okrožnega komiteja KPS. V Ljubljani je stojni v ilegalo, padel pa je na Gorenjskem leta 1944. Tudi on je narodni heroj.
Vseh šest tovarišev je prvo noč prebilo v gozdičku nad vasjo, naslednjega dne, t. j. 24. junija 194t, pa so se umaknili pod Dobeno in tam napravili prvi tabor, ki je bil seveda zelo primitiven. To je dan zarodka Rašiškc čete, pa čeravno je bila praktično formirana ob prihodu tovarišev iz Garnel j, Tacna, Trzina in Črnuč nekaj dni pozneje. Četa je začela že o začetku julija 1941 z raznimi sabotažnimi akcijami: 22. julija pa je izstrelila na izdajalca n Smnrtnu pod Šmarno goro prvi strel, po katerem praznujemo v LR Sloveniji dan vstaje.
. Naj navedemo nekatere akcije, ki jih je ta skupina napravila že v juliju in avgustu:
(Nadaljevanje na 8. strani)
Pomemben prispevek k uspehu občinske konference ZK predstavlja razprava podpredsednika GO SZDL Slovenijo Franca Kimovca-Žige.
Bil je mnenja, da mora biti osnovno načelo občinske konference ZK v tem, da so komunisti vodilna sila v komuni. In ker je komuna osnovna edinica naše družbene ureditve.
je razumljivo, da je prvenstvene važnosti, kakšni so materialni pogoji socializma, ki ga gradimo, v tej osnovni cdinici. Materialni pogoji socializma se odražajo predvsem v gospodarski moči, ki jo predstavljajo gospodarske organizacije, in v razvejanosti družbenih služb, ki ustvarjajo pri prebivalcih komune občutek stalne rasti družbene skrbi in njihovega standarda. S tega vidika gledano, je komuna obširno omrežje najrazličnejših odborov od zborov volivcev do občinskega ljudskega odbora, veliko omrežja samoupravnih organov in velik niz družbenih organizacij, katerih gonilno silo predstavljajo komunisti.
Nadalje je dejal:
»V referatu in razpravi je bilo govora o tem, da delovni kolektivi še niso do kraja dojeli pomena številnih sprememb, ki jih prinaša s seboj novi sistem delitve dohodka. V zvezi s tem nastaja v kolektivih
cela vrsta perečih vprašanj, katerim bo treba posvetiti v bodočnosti veliko pažnjo in pri čemer bodo morali prav komunisti odigrati zelo pomembno vlogo. Spričo ugotor vitve, da osnovne organizacije ZK v podjetjih nimajo tistega ugleda, kot bi ga morale imeti, je treba poiskati vzroke za tako stanje. Vi glavnem gre za to, da so se osnovne organizacije premalo usposabljale za reševanje tistih vprašanj, ki so v gospodarstvu najbolj zamotana. Številne izmed njih nimajo povsem jasne predstave, kakšen je perspektivni razvoj njihove gospodarske organizacije. In če komunisti nimajo te perspektive, potem jo razumljivo, da je ne morejo vnašati v kolektiv preko sindikata. Zato so večinoma odvisni od vodilnih, kadrov, čeprav nastaja včasih vprašanje, če so iniciative tega kadra v c divo najbolj smotrne in pametne. V, tem pogledu bodo morale bsnov-(Nadaljevanje na 2, strani)
ZA OBČINSKI PRAZNIK, 24. JUNIJ
Spričo delovanja novih instrumentov se mora povečati gospodarnost kolektivov
(Na-tlaljevanje s 1. strani) ne organizacije ZK v podjetjih napraviti mnogo več kot doslej.
Gospodarske organizacije so spričo delovanja novih instrumentov v prilienih težavah zaradi tega, ker se morajo družbena sredstva, s katerimi razpolagajo, hitreje obračati, kot so se doslej. To pomeni, da se mora povečati gospodarnost delovnih kolektivov. V zvezi s tem pa ne gre samo za porast produktivnosti vsakega posameznika, temveč tudi za boljšo organizacijo dela, za proučevanje in prilaganje proizvodnje potrebam tržišča itd. Doslej se je večkrat dogajalo, da so vodstva posameznih gospodarskih organizacij proučevala, pod kakšnimi pogoji se njihova proizvodnja na trgu še lahko uveljavlja. Istočasno pa niso razmišljala o tem, da vsako povečevanje cen finalnim proizvodom nujno prizadene tudi družbeni standard vseh proizvajalcev. Zato je treba v prvi vrsti poiskati tiste notranje rezerve, ki omogočajo povečevanje proizvodnje in s tem ustvarjati večja sredstva, ki so potrebna za gospodarjenje gospodarski organizaciji.
Dokaj več pozornosti kot doslej bo treba v bodoče posvetiti vklju-
čevanju delavcev v komunalne zadeve. To vprašanje je v mestnih občinah toliko bolj aktualno, ker stanuje veliko delovnih ljudi izven liste občine, v kateri imajo svoja delovna mesta. Gospodarske organizacije in s tem tudi komunisti se bavijo samo s proizvodnimi, ne pa tudi s problemi družbenega standarda, ki se postavljajo pred posamezne člane delovnega kolektiva. Nivo splošne izobrazbe neposrednih proizvajalcev je z ozirom na naloge, ki se postavljajo pred njih, še razmeroma nizek. Potrebno bo vse izobraževanje za delovno mesto in na delovnem mestu organizirati tako, da ga bo vzpodbujala materialna stimulacija. Na ta način bo težnja za izpopolnjevanjem med proizvajalci naraščala.
Tov. Kimovec je nato govoril o funkcioniranju javnih služb v komuni, ki so vezane na različne organe samoupravljanja od stanovanjskih skupnosti, krajevnih in šolskih odborov, do upravnih odborov različnih ustanov. Ugotovljeno je bilo, da novi sistem delitve dohodka spreminja tudi notranje odnose v javnih službah, kar je vznemirilo zlasti šolske kolektive.
Komunisti morajo prebirati tudi Uradni list
V	zvezi s tem je treba reči, da se komunisti premalo zavedajo, da je Uradni list prav tako eden izmed virov literature, katerega je treba prebirati. V vsakem zakonitem določilu, ki ureja probleme posameznih področij, je treba poiskati politično vsebino in z njo seznaniti najširši krog državljanov. Ce bodo komunisti tako oboroženi za delo med množicami, potem bodo lahko delali v družbe-no-političnih organizacijah. Kolikor pa so tolmači naših zakonov in predpisov ljudje, ki jih morajo spremljati po službeni dolžnosti, potem se vsako zakonito določilo zreducira v zgolj praktične ukrepe, v katerih vidijo državljani pogosto prikrajševanje svojih dosedanjih pravic.
V	javnih službah je zadnje čase večkrat slišati mnenje, da bo v bodoče sredstev za funkcioniranje manj kot doslej, kar ni povsem
točno. Komunisti so v prvi vrsti dolžni skrbeti za to, da nivo družbenih služb ne bo padel, temveč, da bo, nasprotno, še porastel. To pa bo mogoče doseči na ta način, da bomo tudi v teh službah poiskali in izkoristili notranje rezerve, ki nedvomno še obstajajo.
Ko je govoril o delu Socialistične zveze, je bil tov. Kimovec mnenja, da slednja ne more biti več samo informator državljanov o posameznih političnih problemih in stališčih, temveč mora postati inieiator za iskanje najboljših rešitev. Ce hoče to postati, mora Soc. zveza organizirati interes svojih članov in preko njih vseh ostalih državljanov, da o posameznih problemih razpravljajo in pridejo do najbolj sprejemljivih stališč. Pri tem lahko odigrajo pomembno vlogo sekcije, ki morajo biti izrazito politična oblika dela in aktivnosti organizacij Socialistične zveze.
Zbori volivcev naj razpravljajo tudi o tem kakšno pomoč nudijo ljudskemu odboru
Na vseh zborih volivcev se dogaja, da državljani postavljajo zahteve in kritizirajo ljudski odbor in njegove službe, če posamezne stvari niso izvršene. Komunisti bi kot politični faktor morali vplivati v tem smislu, da bi zbori volivcev razpravljali tudi o tein, kakšno pomoč so državljani nudili ljudskemu odboru in njegovim službam zato, da bi se posamezne naloge zares izvršile. Komunisti morajo vzgajati sebe in svojo okolico v tem smislu, da ie vsak državljan soodgovoren za funkcioniranje bodisi gospodarske organizacije, bodisi javne službe, v kateri dela, ozir. tiste družbene edinice, v kateri stanuje. Odgovornost mora biti enakomerno porazdeljena na vse ljudi.
Odveč bi bilo reči, da osnovne organizacije ZK tako na terenu kot v gospodarskih organizacijah v preteklosti niso odigrale svoje vloge. Posebej je treba poudariti, da je
v
V nadaljevanju svoje razprave se je tov. Kimovec dotaknil problemov žena in mladine. Bil je mnenja, da je pri reševanju teh problemov še vedno preveč starih, konservativnih gledanj. Pogosto je slišati zmotno mnenje, da so gospodinje preveč zaposlene in zato nimajo časa za družbeno-politično udejstvovanje. Vendar gre pri tem samo za to, da se čas dela različnih odborov in svetov organizira tako, da bo to ustrezalo tudi gospisli-njnm. Ce se le-te ne bodo družbeno udejstvovale, bodo vedno opora konservativnim pojmovanjem med
sir* Zbo, verne.
vse, kar smo dosegli — in tega ni malo — rezultat prizadevanja in dela komunistov. Značilno pa je. da se komunisti v večji meri uveljavljajo kot poedinci in v manjši meri kot organizacija. Vzrok je v tem, ker si ne vzamejo dovolj časa, da bi v svoji osnovni organizaciji pre-diskulirali posamezne probleme in zavzeli do njih principialna stališča, katera bi uporabljali v konkretni praksi. Pogosto se dogaja, da komunisti niso dovolj oboroženi in se ne morejo uveljaviti kot zagovorniki posameznih stališč. Zato je ena izmed važnih nalog partijskih vodstev, da usposobijo osnovne organizacije v tem smislu, da bodo delovale kot Zveza komunistov, ne pa kot zveza, v kateri so vključeni posamezni bolj ali manj razgledani komunisti, ki vsak na svojem področju sicer nekaj predstavljajo, ne delujejo pa kot celota.
družbene obveznosti
samimi ženami. Pri podrobnejši analizi aktivnosti žena bi morali nujno ugotoviti, da vzamejo žene svojo družbene obveznosti mnogo resneje kot moški in da so v številnih odborih aktivnejše od njih. Slabost pa je v tem, da je zelo malo žena v družbenih organih, delavskih svetih in tudi v predstavniških organih. Pogosto kandidiramo v te organe žene zgolj zato, du uveljavimo enakopravnost spolov, namesto da bi za vsak družbeni organ poiskali družbeno najbolj primerne ljudi, ki bodo na svojih plečih lahko nosili odgovornost za uspešno delo tistega organa. Komunisti imajo tudi pri reševanju teh vprašanj odgovorne naloge.
Problem mladine je prilično kompliciran in ga ne gre poenostuvlja-
Zene jemljejo svoje
resneje kof moški
ti. Vendar ne bi smeli izgubljati vere v mladino v tem smislu, češ da nima zaupanja v perspektivo socializma. Zavedati se je treba, da ima mladina nekoliko drugačne poglede na reševanje posameznih problemov kot starejša generacija. Ce tega ne bi bilo, potem ne bi bila mlada. Svojo eksistenco v družbi hoče mladina z nečim utemeljiti, zato hoče sodelovati pri postavljanju in izvajanju programov. Vodstva gospodarskih organizacij se
morajo zavedati, da so mladi delavci nosilci novih idej, novih tehnoloških procesov, bolj sproščenih odnosov med ljudmi. Zato jim je treba dati možnost, da se uveljavijo. Ko bodo mladi delavci kot Člani delavskega svetu in njegovih komisij na svojih plečih nosili odgovornost za njih pravilno delovanje, bodo hitro ugotovili, kakšne so materialne možnosti in družbena odgovornost gospodarske organizacije pri reševanju posameznih nalog.
Starejši komunisti naj s svojimi izkušnjami podprejo voljo mlajših
Zato je treba v vsaki osnovni organizaciji ZK doseči pravilno sorazmerje med starejšimi komunisti, ki imajo bogate izkušnje in morda manj poleta, ter mladimi, ki imajo veliko poleta in manj izkušenj, kar naj se v vzajemnem delu vsklajuje na principialnih osnovah.
Specifični so problemi mladine
na šolah. Osnovna naloga šole je, da posreduje mladim ljudem določeno znanje in jih vzgoji za družbene potrebe. Zato je treba vse sile od šolskega odbora, profesorskega zbora, šolske in razrednih skupnosti, roditeljskih sestankov itd. skoncentrirati na izvajanju šolskega programa. Ce bodo vsi ti elementi
Bo referatu o bodočih nalogah organizacije ZK v občini Ljuhljana-Bcžigrad so se razdelili delegati v dve komisiji
začutili, da je osnovno vprašanje v tem, kako se ponašajo do te družbene dolžnosti, potem se bodo v najrazličnejših težavah in nasprotjih, ki nastajajo na šolah med mladino in vzgojitelji, vedno našle sprejemljive rešitve, ki bodo dajale perspektivo udeležencem tega procesa.
Tov. Kimovec se je strinjal z ugotovitvami referata in mnenjem delegatov, da je vprašanje dela aktivov komunistov zelo pomembno in da bo treba tej obliki dela v bodoči' posvetiti mnogo pozornosti. Prav tako so pomembna poverjeništva ZK, ki ne smejo predstavljati zgolj formalne povezave med terenskimi organizacijami, temveč morajo postati tisti koordinator, ki razporeja delovne sile na posamezna področja.
Ker je bilo iz celotne razprave na konferenci opaziti, da je v gospodarskih organizacijah največ in najtežji problemi, je bil lov. Kimovec mnenja, da bo treba posvetiti komunistom v teli organizacijah največ pomoči. Videti je, du je problem zelo kompleksen in du zahteva posebne analize v vsaki go-spodarski organizaciji. Občinski komite naj pritegne tudi razgledane komuniste iz terenskih organizacij k temu, da se posameznim gospodarskim organizacijam odpira nove možnosti glede njihove ekonomske in družbene perspektive! Konferenca bi morala na osnovi ugotovljenega stanju napraviti zaključek, da je treba napeti vse sile zato, da bodo gospodarske organizacije izšle iz težav, v katerih se nahajajo. Ce se bodo ti problemi solidno reševali, bodo s tem ustvarjeni najboljši pogoji tudi za delovanje družbenih služb in vseli drugih področij v komuni. Komunisti ne smejo nikdar pozabiti, da so del družbene skupnosti, ki ustvarja posamezna delovna mesta, na katerih morajo komunisti opravljati ne samo svoje službene dolžnosti, temveč prevzeti tudi del družbenih obveznosti v družbenih organizacijah in samoupravnih organih, čemur se komunisti nikdar ne morejo odtegniti.
Boj za čimpopolnejšo uveljavitev in nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja! pomembna naloga komunistov v gospodarstvu
V
Referat sekretarja ObK ZK Ljubljana-Bežigrad Jožefa Saute
Sekretar Občinskega komiteja ZK kot posledica novega sistema delit- usmerja akcijo svojih članov za Ljubljana-Bežigrad Jože Santa jev ve dohodka. Zveza komunistov mo- pospeševanje socialističnega razvo-svojem referatu analiziral nekate- ra nenehno oblikovati ter iznopol- ja in da jih usposablja za samo-ra aktualna politična vprašanja, hi njevati vsebino in metode oela v stojno družbeno-politično delovanje so nastala v delu Zveze komunistov skladu z vsakokratnimi družbenimi na vseli področjih, bežigrajske občine in obenem neka- razmerami in potrebami. Napačno Organizacije, ki zapadajo v dru-zal njene najvažnejše naloge. l’o- bi bilo vztrajati pri metodah, ki iz- go skrajn(>st> polagajo pažnjo samo sobno pozornost je posvetil delov- vira jo iz časov, ko je imela /veza na formalno disciplino Članov, okle-umi metodam osnovnih organizacij monopolni položaj ter^ a osoj ut no ZK. ki se morajo prilagoditi hitre- odgovornost zn vse družbeno doga-mu družbenemu razvoju in zlasti Janje in ko so bili demokratični spremembam, ki se uveljavljajo mehanizmi šele v povojih.
Dve skrajnosti: operativno poseganje in formalna disciplina
disciplino članov, oklepajo se šablon za vodenje sestankov, ne vidijo političnih problemov svoje okolice in jih seveda ne rešujejo. Vse delo se omejuje na mesečni sestanek, največkrat na stalno določeni dan v mesecu, na katerega dnevnem redu so razna organizacijska vprašanja in študij po programu DU. Takšne organizacije
v,- i .	. •	>	. . o, , .	.... so običajno privesek direktorju oz.
V dosedanji praksi osnovnih or- doce. Slednje so pogosto odločale o vodilnih uslužbencev in ne vedo, ganizacij sta se uveljavili dve stvareh, ki so v izključni pristoj- kakšne so njihove naloge V ihhI-sk ra j n osti. Prva je v tem, da so nosti DS, UO, sindikatu itd. Komu- jetjih s takšnimi osnovnimi or-mni-purtijskn vodstva od občinskega ko- nisli morajo priti do spoznanja, da zueijami ZK je pogost pojav sploš-miteja dn sekretariatov OO ZK je Zveza komunistov odgovorna za na stagnacija, avtokracija in vse operativno posegala v delo Ijud- socialistični razvoj podjetja, ven- posledice, ki iz tega izvirajo — nc-skega odbora, organov delavskega dur se ne sme operativno vmeša- demokratični postopki proti delav-in družbenega samoupravljanja vati v delo organov delavskega sn- cem, zaviranje konstruktivne kriti-ter političnih in družbenih orga- moupravljunja in političnih organi- ke, pojavi slabih medsebojnih oil-ni/acij. Nekatere osnovne orga- zacij. Njena vloga je v tem, da -	■ 1
nizacije. predvsem na terenih, pa so se izgubljale v reševanju formalnih organizacijskih vprašanj.
Tako prva kot druga skrajnost sta v nasprotju s stopnjo demokratičnega razvoja in ga deloma že zavirata. Tak način dela namreč zapostavlja organe delavskega in družbenega upravljanja ter vodstva političnih organizacij in društev. Po-	Zelo pomembna naloga komuni- zrelostjo, ali so v skladu z interesi
s ledi ca tega je demobilizacija teh stov v gospodarstvu je brez dvoma posamezniku, celotnega kolektiva organizacij in komunistov, ki v njih borba za čim popolnejšo afirmacijo ■	■
delajo, ter zmanjševanje čuta od 1 1	'
govornosti za delo. S tem se zmanj
nosov itd.
Samostojnost organov delavsko samoupravef ogledalo dela osnovne organizacije
ijili borba ia\ rim popol ne j so afiriiuicijo m ()rii/.l>ciic skupnosti
od- delavskega samoupravljanja in za Občinski komite je že večkrat
.nj- n.1 egov nadaljnji razvoj. Uspešnost poudarinl. kako važna ie aktivnost
. .	spešnost
šuje pomembnost vsebine našega dela osnovne organizacije ZK v družbenega sistema, ki temelji med pod jetju je mogoče ocenjevati po
poudarjal, kako važna je aktivnost komunistov v smeri čim temeljitej-
,	..	,1-1 i l i l-	1	r-- 8« decentralizacije delavskega su-
d.rugim na spoštovanju človekove tem. koliko m v kakšni meri njem moupravljunja s ciljem da se nri-osebnosti in principov demokrntič- člani s svojo aktivnostjo zngotav- *-------- 1	1
nega reševanja problemov.
...	,	• , ,	, -	.>-- tegne k upravljanju slehernega
Ijajo. da organi delavske samoupra-	proizvajalen. Napori občinskega ko-
lov	sekretar	je	podrobneie	unu-	ve odločajo	samostojno, v	skladu z	milejn niso povsod naleteli na glu-
b/iral	deh,	osnovnih	organizacij	v	zakonitim,	pravicami in.	ali so	ha ušesa. Komunisti v Avtonvontaži,
podjetjih in njihove naloge v bo- sklepi prežeti z družbeno politično Tovarni dekorativnih tkanin Elek-



tro Ljubljana-okolica, Gozdnem k,)_ spodarstvii, Projektu nizkih zgradb, Toplovodu, Odpadu, Ljubljanskih mlekarnah itd. so si veliko prizadevali za formiranje ekonomskih enot in prvi začetni uspehi so že vidni. V nekaterih drugih večjih kolektivih — Tops, Tonosa, jambor, Elma itd. pa doslej še ni bilo ničesar napravljenega v smeri dejanskega prenosa funkcij upravljanja na skupnosti proizvajalcev oz. na ekonomske enote.
Decentralizacija delavskega upravljanja je samo del novega sistema delitve dohodka. Osnovne naloge komunistov so v borbi za razumevanje delovanja sprememb v gospodarskem sistemu in za njih uveljavljanje. Komunisti v delavskem svetu, upravnem odboru, sindikatu in upravi podjetja bi morali
bili glavni pobudniki in zagovorniki tega sistema. Zato pa morajo biti seznanjeni s položajem in perspektivo podjetja v novem sistemu in se usposobiti, da bodo le stvari lahko razlagali ostalim članom kolektiva. Pogosto pa se dogaja, da komunisti čakajo na direktorja, da jih bo seznanil s problemi podjetja. Ker ne poznajo podrobnosti, jim ne preostane drugega, kot da sprejmejo direktorjeve postavke v prepričanju, da so pravilne. Ker komunisti premalo vedo, največkrat tudi nimajo posebnega vpliva na delovni kolektiv. V tem je tudi vzrok, da s kolektivom vred zahtevajo prekomerno delitev čistega dohodka na plače, čeprav istočasno vsepovsod iščejo k redite za rešitev neodložljivih problemov v podjetju (tovarna Tela).
Brez perspektivnega načrta gospodarske organizacije ni uč nkovitega dela komunistov
Velika ovira za učinkovito delo komunistov je dejstvo, da podjetja nimajo izdelanih načrtov za svoj razvoj. Ce pa jih žc imajo, so večinoma enostranski, ker predvidevajo le izgradnjo tovarne, ne pa tudi istočasne izgradnje objektov družbenega standarda za proizva-jalce. Nekateri teh načrtov niso bili sprejeti demokratično, s privolitvijo vseh proizvajalcev, razen tega ne predvidevajo zadostne udeležbe lastnih sredstev podjetja ali pa tempo izgradnje ni v skladu z realnimi možnostmi, kar proizvajalci pogosto občutijo na svojih osebnih dohodkih.
Za komuniste je prvenstvene važnosti, da si ustvarijo jasen koncept razvoja podjetja in do izluščijo tiste probleme, ki odločilno vplivajo na njegov pravilni razvoj,
na politično situacijo in medsebojne odnose v kolektivu. S tem je podana osnovna orientacija za dejavnost komunistov — članov delavskega sveta, upravnega odbora, sindikata, uprave podjetja itd. Kot enakopravni člani kolektiva se morajo boriti za stališča, ki bodo pospeševala razvoj podjetja in socialističnih odnosov v njem.
Tovariš sekretar je poudaril, da je trenutno najresnejši problem v gospodarslvu bežigrajske komune pomanjkanje obratnih sredstev, ki nastaja kot posledica nujne politike stabilizacije denarnih in blagovnih fondov v okviru vse države. Treba je postaviti vprašanje, ali so komunisti spoznali vso resnost tega problema. Odgovor nanj je negativen.
Podjetja morajo sama skrbeti za obratna sredstva
Vodstva podjetij že več kot leto dni vedo, da lahko računajo samo na svoje lastne vire. Kljub temu še vedno pričakujejo, da bo predpis o bloknciji obratnih sredstev spremenjen in zahtevajo od ljudskega odbora, naj jim zagotovi veestomili-jooska obraina sredstva, sicer da bodo morali zmanjšati proizvodnjo, odpustiti delavce itd. (primer Elek-trosignula). Spričo takega odnosa do formiranja obratnih sredstev v nekaterih podjetjih dejansko nastaja nevarnost zmanjševanja proizvodnje kljub temu, da predpisi o enotnem poslovnem skladu, ob ue-blokirani amortizaciji in vsakoletnem večjem čistem dohodku omogočajo oh pravilnem delovanju subjektivni!, sil stabilizacijo in
napredek vsakega podjetja, ki je že doslej dobro gospodarilo.
V zvezi s tem se nujno postavlja vprašanje, ali je osnovna organizacija ZK v podjetju dala svoj prispevek za rešitev tega vprašanja. Ali so komunisti dosegli, da je to vprašanje pravilno postavila sindikalna organizacija in ali je o tem razpravljal celotni kolektiv? Jasno je, da se tako posamezni komunisti kot celotne osnovne organizacije ne morejo izogniti odgovornosti za pravilno poslovanje podjetja tako pred kolektivom kot pred komuno in celotno družbo sploh. Zato si morajo v večji meri prizadevati, da bodo podjetja vsklajevala potrebe po osnovnih in obratnih sredstvih iz lastnih virov.
V Savskem naselju so ustanovili organizacijo IMS
Čeravno v Savskem naselju Se nimajo mladinke in mladinci moinosti da bi se udejstvovali v različnih Športnih in kulturno prosvetna društvih s* že dalj Časa organizirano sestajajo
Neslavno so ust-novili tudi organizacijo LMS in se Se aktivneje vključili v delo. Tako je bilo pred kraikm uspešno tekmovanje v namiznem tenisu, bijl
"o na amučanfleom teCoj«, Iziletu v partizanski bolnišnici »Franji« na Primorskem, priredHI so družabni in upoznavalni večer ter imeli uspešno predavanje o (MMtnnktr časopisa. Ustanovili so tudi grupo vi po do.:muzala o aktualnih Problemih v SavSkem naselju v »Zbor volivcev In ostj.e časopise.
Na auta: Mod uspelim tekmovanjem v namiznem loauru v Savskem nasaiju.

Rešitev tega vprašanja ni v zmanjševanju obsega proizvodnje in odpuščanju delavcev, temveč v pravilni razdelitvi sredstev med osnovna in obratna ter v maksimalnih naporih, da se z uveljavlja-
njem resnične samouprave proizvajalcev v ekonomskih enotah in obratnih delavskih svetih poiščejo vse skrite rezerve in tako prepreči zmanjševanje proizvodnega plaina.
Kdaj bomo končali z obrtniškim načinom proizvodnje?
Tovariš sekretar je opozoril tudi na resne slabosti obrtniškega načina proizvodnje, ki so značilne za številne gospodarske organizacije v komuni. Glavne med njimi so: nizka proizvodnost in s tem najpogosteje povezana nerentabilnost, sa-
Tov. sekretar je nulo govoril o delu in nalogah komunistov v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in v komunalnem sistemu. Ker je velik del komunistov, ki delujejo v SZDL in organih komune, povezanih v osnovnih organizacijah ZK
Sekretar ObK ZK Jože šn(a med branjem referata
mopašnost mojstrov, preddelavcev, oddelkovodij in s tem v zvezi premeščanje in nagrajevanje delavcev po osebnih kriterijih, tedence tega kadra, da ohranijo delavce v nevednosti in nerazgledanosti itd.
, Komunisti morajo napovedati boj konservatizmu v proizvodnji. Postati morajo poborniki moderne, sodobne organizacije dela, ki zahteva kontinuiran delovni proces in sodobnega proizvajalca, ko je vsak na svojem delovnem mestu mojster, omogoča vsak čas obračun proizvodnje in s tem stimulira interes proizvajalca za sodelovanje v upravljanju ter v končni konsekvenci pospešuje delovanje ekonomskih enot oz. decentralizacijo samouprave.
Komunisti lahko pospešijo rešitve najrazličnejših problemov s tem, da dajejo pobude za sestanke strokovnjakov iz sorodnih podjetij, na katerih se bodo prenašale izkušnje in zu aktive komunistov iz vrst inteligence. Slednji lahko opravijo v prizadevanjih zu modernizacijo industrije s pomočjo sodobnih tehničnih izsledkov pionirsko nalogo.
na terenu, je opozoril na nekatere slabosti v metodah dela teh organizacij in poverjeništev ZK. V zvezi s tem je dejal:
Sestav terenskih organizacij ZK je zelo heterogen tako po idejnem nivoju kot po interesih posameznikov. Zato ne morejo spraviti v okvit območja, na katerem delujejo, vse aktivnosti svojih članov. Terenske organizacije ZK postajajo vse bolj organizacijska enota, kjer so člani povezani, plačujejo članarino, se seznanjajo s smernicami vodstev ZK in pretresajo pomembnejša družbeno-politična vprašanja z namenom, da se idejno oborožu-jejo za svoje delo izven osnovne organizacije. Osnovna organizacija ZK mora voditi računa o družbenem delu vsakega svojega člana. Odločno pa je treba prekiniti s prakso, da se vrednoti samo tisto družbeno-politično delo, ki gu člani opravljajo na območju krajevnega odbora SZDL, stanovanjske skupnosti ali komune. Vsak komunist nuj se sam odloči za družbeno delo na tistem področju družbenega delovanja, ki ga interesira.
Formalistične sestanke terenskih organizacij, ki se sklicujejo na stalno določen dan v mesecu, je treba opustiti
Nadomestijo naj jih prilagodljive oblike aktivov ZK po posameznih področjih dela. Odlika aktiva ZK je v tem, da nima strogo določenih okvirov, da ga lahko skliče osnovna organizacija, poverjeništvo ali občinski komite po določenih področjih dela komunistov, n, pr. aktiv komunistov, ki delajo v stanovanjski skupnosti, DPM, Svobodi, krajevnem odboru SZDL, sekcijah itd.
V zvezi s tem sc odpira vprašanje organa, ki bo te aktive skliceval, idejno usmerjal in kvalitetno pripravljal. To naj bo poverjeništvo ZK pa tudi sekretariati osnovnih organizacij. Občinski komite je imel v preteklosti velike težave pri formiranju nekaterih poverjeništev. V Savskem naselju, kjer je tolikšno število komunistov, da ne hi smela biti neizvedljiva nobena naloga, že pol leta ni mogoče najti sekretarja poverjeništva ZK. Vsak. za to nalogo primeren član. se izgovarja na številne zadolžitve, ki jih že ima. Dinamični razvoj našega časa pa kategorično zahteva, da kadrujemo v te forume najboljše komuniste.
O novih metodah in oblikah dela Socialistične zveze, ki sta jih nakazala V. kongres SZDL Jugoslavije in SZDL Slovenije, je bilo že mnogo govora. Na zadnjih konferencah krajevnih organizacij SZDL so bili glede tega sprejeti tudi konkretni zaključki. Komunisti so bili sicer pobudniki teh sklepov, popustili pa so pri njihovi realizneii. Med drugim so bili »prejeti sklopi o formi-
ranju večjega števila sekcij, s pomočjo katerih naj bi mobilizirali pri reševanju različnih problemov čimvečje število državljanov. No-benu izmed njih ni polno zaživela. Zato bi bilo treba pri formiranju sekcij upoštevati problematiko tistega terena in zanimanje državljanov. Pobudniki takega načina dela pa morajo biti komunisti, ki delajo v odborih in sekcijah Socialistične zveze.
Občinski odbor SZDL vedno sa-mostojneje rešuje številne naloge, s katerimi se je prej ukvarjala Zveza komunistov. Na terenu pa so še vedno pojavi operativnega vmešavanja nekaterih poverjeništev in vodstev OO ZK v delo SZDL, ostankov birokratizma in zoževanja funkcij odborov SZDL. Tako sta poverjeništvi ZK terena Stadion in Savskega naselja večkrat zelo konkretno razpravljali in sklepali o gradnji domov stanovanjske skupnosti, čeprav bi bilo to delo tamkajšnjih organizacij SZDL.
številne osnovne organizacije ZK si še vedno pridržujejo razpravljanje o kadrovskih problemih Soc. zveze, medtem ko odbori SZDL o tem ne sklepajo samostojno. Nekateri komunisti, ki so doslej delali v odborih SZDL, se izogibajo novim zadolžitvam, čeprav jim je problematika dobro znana. Vse važnejše politične dolžnosti na terenu je v glavnem opravljal le ozek krog političnega kadra, pri čemer se je zanemarjalo vključevanje širšega krogu ljudi itd.
Zveza komunistov se mora energično in dosledno boriti proti negativnim pojavom v odnosih do SZDL. Preko svojih osnovnih organizacij in aktivov komunistov v samoupravnih organih in krajevnih odborih ter sekcijah naj se Zveza seznanja s celotno problematiko in vodi računa o delu svojih članov.
Odgovorne in pomembne so naloge komunistov v hitro razvijajočem se komunalnem sistemu. Enak položaj delovnih ljudi pa tudi podjetij, različnih organov in organizacij na temelju delitve dohodka po delu mora priti v komuni popolnoma do izraza na vseh področjih. Zato je izredne važnosti, kako izvršujejo svoje naloge komunisti v številnih organih komune.
Ena najvažnejših oblik samouprave v komuni je ljudski odbor, njegovi sveti in komisije
Nekateri člani Zveze komunistov v teh organih pu se ne zavedajo dovolj, da so za svoje delo odgovorni volivcem in si ne prizadevajo za izboljševanje vsebine delo organov ljudskega odbora in približevanje samouprave državljanom. Posebej je Ireba kritizirati resne slabosti v delu zbora proizvajalcev, ki ne izvršuje svojih nalog tako, kot je to potrebno. Gre za bolj operativno delo v gospodarstvu, boljšo povezavo iu pomoč delavskim svetom, sodelovanje s sindikati in kvalitetnejše delo z zbori volivcev proizvajalcev. Naloga aktiva komunistov - odbornikov je, da čimprej odstrani dosedanje pomanjkljivosti in čimveč prispeva za kvalitetno delo zbora proizvajalcev, kar je spričo številnih problemov, ki nastajajo ob uveljavljanju sprememb v gospodarskem sistemu, izredno nujno.
Socialistična zveza bo morala v bodoče preko svojih organizmov še bolj intenzivno kot doslej razlagati politiko komune in utrjevati sodelovanje državljanov v samoupravi. Občinski komite pa naj pogosteje sklicuje aktive komunistov po posameznih gospodarskih panogah, tehnično inteligenco iz industrije, kmetijstva, komuniste iz prosvete, zdravstva, odborov stanovanjskih skupnosti itd. Ob takih posvetovanjih se bodo komunisti usposabljali za svoje delo v družbenih organih, v oblasti, v političnih in družbenih organizacijah.
Nato je tov. sekretar opozoril na naloge komunistov, ki delajo v šolskih in zdravstvenih ustanovah. Novi zakon o finansiranju šolstva spreminja šole v samostojne zavode. S tem se tudi na tem področju uvajajo novi odnosi, ki bodo terjali polno odgovornost tako komunistov prosvetnih delavcev kot članov šolskih odborov. Zelo pereča je tudi problematika šolske reforme, ki v vsebinskem pogledu še ni dosegla zadovoljivih rezultatov. Prosvetni delavci si o vseh teh problemih in spremembah niso na jasnem. Novi sistem se nepravilno tolmači, kar vzbuja med njimi nesigurnost 'in nezadovoljstvo. Zato se morajo aktivi komunistov-prosvetnih delavcev, v katere je treba vključiti tudi člane šolskih odborov, orientirati na bistvena vprašanja v zvezi z uveljavljanjem novega zakona in šolske reforme.
Tudi v zdravstvenih ustanovah nastajajo ne samo organizacijske, temveč tudi globoke vsebinske spremembe. Zato je naloga komunistov, ki delajo v tej službi, kakor tudi tistih, ki delajo v njenih družbenih organih, da vse te spremembe stalno zasledujejo in še bolj aktivno sodelujejo pri njih uresničevanju.
(Nadaljevanje na 10. strani)
fkii/alii/EBi/
ureja uredniški odbor: Ljubo Brezigar. Ivan Dodič. Danilo Jančič, Franc Kokalj. Stane Koman. Homan Leskošek, Janez Menard, Ivan Stih in Franc Šušteršič. Glavni urednik: Stane Koman. Odgovorni in tehnični urednik: Ivan Stih. Naslov uredništva in uprave: Občinski odbor SZDL Ljubi jan a-Bežigrnd. Smoletova ul. 16/11. telefon 32-567.
Zbo/ volivcev
štev. 4
Stran 3
Naši borci za svobodo
JANKO
Rojen je bil 31. decembra 1911 v Dol. Otlici na Primorskem. Bil je prvi sin cestarja, ki je po prvi svetovni vojni delal na cesti Črnuče— Trzin.
Janko je obiskoval osnovno šolo na Črnučah. V svojem štirinajstem letu starosti se je šel učit za ključavničarja v Trzin. Po učni dobi je odšel v službo v Ljubljano, kjer se je kmalu seznanil z delavci naprednega mišljenja. Že od doma je bil vzgojen, da je občutil krivice, ki so jih izkoriščevalci delavskega razreda delali delavcem. Aktivno se je udejstvoval v »Svobodi« in »Vzajemnosti«. I^eta 1935-1936 je bil sprejet v partijo.
Pri aktivnem delu za pravice delavcev pa ni pozabil na svoje strokovno delo. Postal je dober ključavničar. Po izmeni nekaj služb je odšel v tovarno »Avtomontaža* v Ljubljani. Takoj v začetku je z drugimi delavci organiziral stavko, ki pa je trajala le malo časa, ker se je podjetnik takoj uklonil zahtevam delavcev. letu 1938 se je tudi poročil ter z ženo živel v Črnučah. Zaradi vedno večjega pritiska s strani kapitalistov in politične uprave se je odločil, da bo delal samostojno. Z denarjem, ki si ga je prihranil, si je nabavil orodje in začel izdelovati štedilnike. Svojega političnega dela tudi tedaj ni opustil. Politična oblast v bivši Jugoslaviji ga je imela črno zapisanega. Po tedanji navadi so naprednim delavcem podtikali samo slabe stvari in celo kriminal, lako so^ neki storilci na pokopališču v Črnučah polomili spomenike, verjetno je to bilo delo samih klerikal-cev, in nato osumili komuniste. Med njimi je bil osumljen tudi Janko. Zaradi neke ovadbe so ga zaprli za f dni v Ljubljani. Toda morali so ga izpustiti zaradi pomanjkanja dokazov. Preiskava njegovih stvari je bila navaden pojav. Vendar tudi preiskave niso potekale tako lepo, kakor so si orožniki mislili. Tisto malo pravico, ki jo je imel državljan v bivši Jugoslaviji, je Janko izrabil ter zahtevali, da mora biti pri preiskavi navzoč nekdo od vaščanov in uslužbenec takratne občine.
Zgodilo se je, da orožniki niso mogli dobiti nobenega od vaščanov, ki bi hotel prisostvovati pri preiskavi. Orožniki so morali oditi z dolgimi nosovi. Naslednji dan so prišli z dvema članoma občine, da sta bila navzoča pri preiskavi.
Ko so leta 1939 nastale na Ježici demonstracije proti draginji, je Janko sodeloval pri njih. Oblastnikom je bilo dovolj. Janka so pod pretvezo mobilizacije poslali v kazensko taborišče Ivanico, očeta pa kazensko premestili v Trojane.
Po izpustu iz taborišča je bil Janko nekaj časa doma. Ko se je začela vojna, je po takratni direktivi odšel v vojsko.
Nemci so pustili Janka pri miru do 22. junija !94t. leta, ko se je začela vojna s Sovjetsko zvezo. Vendar Janko ni miroval. Vedel je. da je to mir pred viharjem in je z ostalimi tovariši začel organizirati oborožen upor na Črnučah.
Kot rezervni podoficir bivše jugoslovanske vojske je prišel v vojaški komite. V komiteju je dajal naloge za zbiranje vojaškega materiala in za deponiranje na skritih mestih.
Ob napadu Nemcev na Rusijo je vedel, da je ta mir, ki ga je užival
str, Zbor volivcev
BIZJAK
nekaj mesecev, končan in da se začne boj na življenje in smrt.
Vsi tisti, ki so bili kompromitirani že v bivši Jugoslaviji, so odšli v partizane, in sicer v hrib nad Rašico. Tam se je tudi organizirala Rašiška četa, ki je dala 22. julija prvi strel na okupatorja.
Janko je bil nekaj časa v Rašiški četi. Ko pa se je iz čete razvil bataljon, ga je štab postavil za komandirja Moravške čete. Moravška četa je imela veliko večji obseg pohodov in akcij. Nemci so kmalu začutili, da operira v moravškem okolišu četa, ki ima sposobnega poveljnika. Akcije, ki jih je Janko izvajal s svojo četo, so bile točne in temeljite. Po akciji pa se je četa premaknila v drug kraj, da tam po enem ali dveh dnevih izvede nove akcije.
Nepozaben bo tisti nedeljski pohod 27. septembra 1941, ko je četo po izdajstvu nekega domačina obkolilo okrog 700 Nemcev. Četa je bila pri večerji ob 6. uri zvečer. Imeli so namen, da se premaknejo iz Mohorja v Moravico. Dva sta odšla v dolino, da odneseta nekaj mesa kmetu, ki je bil njihov somišljenec. Toda ko sta prišla na planoto, so prvega obkolili Nemci. Drugi se je umaknil nazaj v gozd ter prišel povedat, da so jih obkolili Nemci. Janko je takoj ukazal zavzeti položaje okrog taborišča. Četa je imela samo puške. Vsi v četi so bili že starejši in so vsi služili bivšo jugoslovansko vojsko. To in osebni pogum ter izkušenost Janka kot komandirja, jih je rešilo, da so vzdržali naval Nemcev, ki so bili oboroženi z avtomatskim orožjem.
Janko je bil povsod pri borcih na položajih in v taborišču, kjer so pospravljali hrano in opremo. Boj Nemcev je bil silovit. Točno so vedeli, koliko je partizanov. Zaradi tega so hoteli na vsak način v hitrem sunku zaključiti obkolitev in po možnosti ujeti partizane žive.
Nemški komandant je stal ob veliki smreki in pozival svoje vojake za napad. Vendar pod točo dobro pripravljenih strelov iz partizanskih pušk niso mogli napredovati. Janko je kljub temu vedel, če bi boj trajal dalj časa, da bi četi zmanjkalo mu-nicije. Moral je nekaj ukreniti. Tedaj je ugledal nemškega komandanta ob smreki, kako vpije nad svojimi »Vor-werts, vorwertsl«. Že prej so ga drugi obstreljevali, toda nihče ga ni mogel zadeti. Janko se je vlegel na oarobek, pripravil puško in čakal. Junaški nemški komandant je zopet pogledal izza smreke, tedaj je Janko sprožil in komandat je padel. Ko so Nemei videli, da je padel njihov komandant, so začeli vpiti in se umi-
kati. Četa je bila rešena. Pobrala je hrano in opremo ter se pod okriljem noči pomaknila na Moravico. Na položaju pa je morala pustiti Toneta Kmetiča iz Trzina, ki je ob prvih nemških strelih obležal mrtev.
Po tem napadu je četa še kak mesec operirala po moravškem okolišu. V začetku oktobra (941 je prišel v četo tovariš Pavle (Tomo Brejc). Po nalogu višjega štaba se je morala četa premakniti preko Mengša in Smlednika na ljubljansko stran. Janko je vestno izpolnil ukaz, kljub temu, da je moral pustiti na tej strani očeta, sestro, ženo, ne vedeč niti kje je njegov sinko, ki ga je imela stara mati.
Prišel je s svojo četo v Dolomite. Udeležil se je napada na preserski most pri Borovnici in vseh ostalih akcij do tistega nesrečnega 27. oktobra 1941.
Dne 27. oktobra 1941 je prišel Janko s svojo četo v vas Sujco pri Dobrovi nad Ljubljano. Sli so v neko znano hišo po podatke o kretanju Italijanov. Med tem časom se je približala hiši italijanska zaseda. Ko je bila četa oddaljena 100 metrov od hiše, so Italijani začeli streljati. Prvi strel je zadel Janka v čelo. Zgrudil se je brez glasu. Partizani so začeli streljati po sovražniku. Italijani niso sprejeli boja in so zbežali.
Borci so z žalostjo v srcu gledali Janka, ki je ležal brez diha. Vedoč, da je mrtev, niso pa vedeli, koliko je sovražnikov, imeli pa so še nekega ranjenca, ga niso mogli spraviti na varen kraj. Mrtvemu Janku so vzeli puško in ostale stvari, da ne bi sovražnik zvedel, kdo je.
Drugi dan je prišlo veliko Italijanov na mesto boja. Ker niso imeli nobenega dokaza, kdo je ustreljeni, so ga odpeljali v Ljubljano na Žale ter ga pokopali na pokopališču.
Po osvoboditvi je bil prekopan ter prcnešen na skupno grobišče borcev cev in talcev.
Jankova zunanjost je bila čisto navadna. Bil je srednje postave, svetlih las in oči. Ramena je imel široka. Njegova notranjost pa je bila lik borca in junaka. Borci, kolikor jih je ostalo od Moravške čete, se spominjajo, da je Janko, ko so prišli z dolgega pohoda, sam prevzel stražo in stražil do jutra. Skrbel je očetovsko za celo četo, tako glede hrane in varnosti. Na pogled ie bil mirne narave. Imel je v svo-rem glasu mirno ukazovalni ton tako, da so se mu borci brez besed pokoravali.
V privatnem življenju je bil dobrodušen in v druščini tudi vesele narave.
Janko je bil kakor rojen za človeka, ki bo ostal in popeljal svoje soborce iz sužnosti v svobodo. Vendar mu je sovražnikova krogla pretrgala nit življenja in mu s tem zavila nadaljnje udejstvovanze v narodnoosvobodilnem pokretu.
Tako je Rezka s svojo ostroum-nostjo, drznostjo in junaštvom odvrnila namerno razbitje stavke v Kranju. Ko je oblast potem nasilno s policijo in žandarmerijo razbila stavko, so aretirali tudi Rezko. Na policiji se je zagovarjala tako dobro in odločno, da so se ji vsi čudili. »Jaz,« je dejal policijski komisar, »sem tudi čital Marxov Kapital, pa nisem v njem zasledil nič revolucionarnega«. Rezka pa mu je odgovorila: »Gotovo ste bolj neumni kot mi delavci.«
Za svoje zadržanje v tekstilni stroki in pred policijo je bila v letu 1937 sprejeta v Partijo. Odslej je še bolj odločno delala za pravice delavcev.
Po stavki^ je še nekaj časa delala v tovarni Eifler. Vendar je morala zaradi svoje borbenosti in pravičnosti pustiti službo. Ker se je v tem času tudi poročila z Antonom Dragarjem, ki je bil tudi revolucionar, je delala na stroju doma. Toda tudi ko je bila doma, ni prenehala svojega borbenega udejstvovanja j>roti razrednemu sovražniku. V vseh akcijah, ki jih je Partija v letih 1938—1940 organizirala, in teh ni bilo malo, je sodelovala tudi Rezka. Bile so to j>o-litične akcije proti režimu, akcije pri volitvah v letu 1939, protidraginjske akcije, v katerih je Rezka s svojo prepriče v al nos t j o dovedla na demonstracije tudi starejše žene iz Črnuč in Ježice.
Ko je prišla v aprilu 1941 okupacija, Rezka ni držala križem rok. S svojim možem in drugimi tovariši ie takoj pristopila k organiziranju Osvobodilne fronte na Črnučah in okolici. Kot zavedna Slovenka je kmalu dobila velik krog žena za vstajo proti okupatorju. V juniju so jo Nemci hoteli aretirati, vendar jih Rezka ni čakala. Dobro je vedela, da bi je Nemci ne izpustili več na svobodo. Že precej časa je bila in živela v polilegali. Ko so jo Nemci začeli iskati, je takoj odšla v Ra.ši-ško četo, ki se je osnovala v juniju 1941.
V četi je Rezka začela živeti kot borka. Ni bilo akcije, da se je ne
Rodil se je 14. KIL 1913 v Dos-nji pri Ljutomeru. Padel je 31. VIL 1943 pri vasi Sela Sumbenk. Za narodnega heroja je bil imenovan po svoji smrti 23. X. 1943.
Ivan Kavčič je bil sin revne kmečke družine. Že v zgodnji mladosti je odšel od domu in se šel učit za zidarja. Kot mlad zidarski delavec se ie pridružil delavskemu gibanju. 1 ostal je sindikalni l>orec za pravice delovnega ljudstva. V Ljubljani in v drugih krajih po Sloveniji je že takrat organiziral stavke in demonstracije.
V letih pred drugo svetovno vojno je Kavčič sodeloval v organiziranju protifašističnih akcij: med delavci in prebivalstvom je razpečaval ilegalne časopise, letake in brošure in organiziral stavke in demonstracije. Posebne zasluge je imel pri pripravah in v stavki gradbenih delavcev leta 1940. Takoj po končani stavki so Ivana vpoklicali na vojašk vaje. Kljub terorju in stalnemu nadzorstvu je tudi med vojaki širil revolucionarne ideje. Po zlomu bivše jugoslovanske vojske se je vrnil domov. Takoj sc ie vključil v OF in začel aktivno delati v njenih organizacijah.
Že prve dni okupacije je Nande zbiral orožje, organiziral odbore OF in ustanavljal skupine za sabotaže v sovražnikovem zaledju. Poznana je sabotaža v kemični tovarni v Ljubljani, katero je on organiziral.
Ko so se ustanavljali vojaški ko-miteji OF, je Ivan Kavčič postal vojaški referent okrožnega odbora OF v Ljubljani. Na tej dolžnosti je oslal do januarja 1942. Bil je neustrašen in sposoben v pripravljanju akcij na sovražnikovem ozemlju. Ustanavljal jc partizanske skupine, preskrboval
bi udeležil«. Sodelovala je pri oir-< ganizuciji čete. Organizirala je politično delo žena v četi in na terenu, vodilu je sestanke. Bila je kurirka, ker se je kot ženska laže kretala. Obiskovala je ljudi in jih prepričevala o nujnosti borbe proti okupatorju. Po-sečala jc vasi okrog Rašice s četo. K» pa se je četa zaradi večjega števil* borcev preimenovala v 1. kamniški bataljon, je imela Rezka še večje odgovornosti in večji obseg dela.
Ko so Rašiško četo obkolile veliko sile sovražnika, se je Rezka umikala z drugimi borci proti Vodicam. Po izdajstvu so Nemci tudi njo ujeli. Odpeljali so jo v Begunje. Tam so jo Nemci strahovito mučili. Kljub pretepanju in ostalemu mučenju pa ni povedala nobene besede, ki bi obremenjevale koga drugega. Dejala je gestapovcem, ko so jo zasliševali: »Mene lahko mučite in me tudi ubijete, toda vseh pa ne boste.« Po nekaj dneh so jo odpeljali v Lancovo pri Radovljici ter jo z drugimi ustrelili. Ko so jo privezali h kolu, ji je Nemec hotel zavezati oči. Vendar Rezk;, tega ni pustila. Dejala je: »Streljajte, ali zmaga ne bo vaša!«
S temi besedami se je Rezka Dragar poslovila od sveta. Ona ni dočakala svobode. Ni dočakala tiste svobode, za katero se je vse svoje življenje borila. Za tisto svobodo, zaradi katere je bila zaprta, preganjana, metana iz služb in zaradi katere se je ob stavki v Kranju vrgla pred lokomotivo.
Rezka ni rada umrla, kakor ni rado umrlo tisoče in tisoče drugih borcev. Vendar je vedela, da svoboda ne pride sama. Vedela je, da je pot do svobode težka, da bo peljala preko trupel najboljših borcev in ljudi. Na to pot jc tudi ona položila svoje življenje, stara komaj 27 let.
Po osvoboditvi so njene posmrtne ostanke prekopali in sedaj počivajo v grobnici pri spomeniku padlih v Črnučah.
Za narodnega heroja je bila proglašena leta 1932.
nove borce z orožjem in jih pošiljal v partizanske enote. Njegovo delovanje ie bilo že takrat okupatorju dobro poznano. Zaradi tega je odšel iz Ljubljane. Pridružil se ie partizanskemu odredu, kjer je postal politični komisar bataljona, a ne dolgo za tem politični komisar Tomšičeve brigade.
V vseh bojih Tomšičeve brigade je bil Nande borcem vzor hrabrosti in junaštva. V eni izmed številnih borb Tomšičeve brigade je bil tudi težko ranjen. Ko je ozdravel, je bil imenovan za komandanta Zapadno-dolenj; skega odreda, a decembra 1942 za komandanta Druge notranjske operativne grupe.
Maja 1943 je Nande postal namestnik političnega komisarja Glavnega slaba Slovenije. V vodstvu partizanskih enot je bil izredno iznajdljiv in sposoben. Zato je pri borcih in vo-diteljih partizanskih enot, v katerih jc bil, imel velik ugled in vsi so ga spoštovali.
Pri napadu na italijansko posadko v vasi Sela Sumberk je Nande padel, zadet od drobca sovražnikove granate.
Il!llllllllll!ll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllll!llllll|||||||||||
Partizanski dom na Rašici
Nu Rašici bo 4. julija velika pro-slavu v počastitev 20-letnice vstaja lo ne bo le občinska prireditev, tem-v , .zajeltt vso Ljubljano. Organi*-zacijski odbor že pripravlja obsežen kulturni program, ki gn bo izvedla okrajna Zveza Svobod, Zveza rezervnih oficirjev pa bo prikazala partizanske borbe na tem območju. Preskrbljeno bo tudi za zabavo udeležencev. Partizanske patrole pa bodo v teh dneh obiskale bolne borce ter starejše aktiviste z rnšiškega področja.
Skupno z občinami Bežigrad, Ši-ška-Sentvid, Kamnik in Medvode bomo na Rašici poleg razglednega stolpa začeli graditi partizanski dom kot spomin na junaško partizansko Rašico. Prav gotovo bo dom kmalu postal priljubljena izletniška točka Ljubljančanov kot tudi drugih turistov. Računamo, da bo dom zgrajen še letos, sicer pa najpozneje do 4. julija prihodnjega leta. V zvezi z zgraditvijo tega doma bo treba urediti tudi cesto, tako da bo doui pristopen za motorna vozila.
REZKA DRAGAR
Rezka Dragar se je rodila 16. novembra 1913. leta kot hči delavske družine. Že v rani mladosti je okušala kot nezakonska hči vse tegobe in nepravilnosti V času njene mladosti je bila velika nesreča, če je bil otrok nezakonski. Tudi Rezka je to občutila. Verjetno je imelo to velik vpliv na njeno nadaljnie življenje. Se mlada je začela delati kot delavka v raznih tovarnah. Takoj sc je vključila v sindikalno delo. V borbi za pravice delavcev in še posebno delavk je Rezka našla izpopolnitev svojega življenja, polno borb. ljubezni do svojega sodelavca, do zatiranih
delavk, do svojih tovarišev in tovarišic sotrpink.
S svojo borbenostjo in nepopustljivostjo do kapitalistov in oblastnikov bivše Jugoslavije si je nakopala sovraštvo in tudi stran. Vedno se je javno in glasno postavila za pravice delavcev. Zaradi tega je morala večkrat menjati službo. Iz Tovarne platna v Jaršah je šla v tovarno Eifler v Ljubljano. Od tam je morala v tovarno Jugobruna v Kranju. Tukaj jo je tudi zatekla velika stavka tekstilnih delavcev.
Se danes, po toliko letih, se delavci v Kranju spominjajo Rezke kot revolucionarke, borke in voditeljice stavkajočih žena in deklet.
Ko je bila stavka na višku in je vladal v tovarni Jugobruna red in disciplina, so hoteli kapitalisti odpeljati iz tovarne več vagonov blaga, ki bi ga seveda zelo dobro prodali. Ce bi se to izvedlo, bi se stavka slabo nadaljevala. To je Rezka ki je bila ob tem času v strokovni straži, s svojo bistroumnostjo takoj razumela. Vedela je, če pride vlak po industrijskem t.im v tovarno, bo zaradi tega, ker delavci nc bi pustili nakladati blaga, prišlo do neredov. Takratna oblast je samo tega čakala, da bi se začeli neredi in bi takoj posegla vmes. Rezka pa je takoj ukrepala in to tako učinkovito, da je oblastnikom in kapitalistom kar sapo zaprlo. S pozivom >Nn progo, na tračnice!« se prva vrže na tračnice, po katerih je orišla lokomotiva. Delavke se niso nič obotavljale. Takoj za Rezko so se tudi one vrgle pred lokomotivo kričeč: »Samo preko naših povoženih trupel boste prišli v tovarno'- Strojevodja jc moral ustaviti stroj in odpeljati nazaj.
IVAN KAVČIČ-Nande
NARODNI HEROJI
DANILA KUMAR -
Andreja
Danila Kumar so je rodila v delavski družini v Voskeni brdu na Primorskem 13. oktobra 1921. leta. Ko je bila stara komai dve leti, je moral oče zapustiti njo in ženo ter je odšel v daljno Ameriko, da bi tako laže preskrbel družino. Težki so bili prvi meseci negotovosti, ker ni dobil zaposlitve. Kasneje, ko je dobil službo, sta z mamo prejemali redne mesečne prejemke. Tako je torej v svoji detinski dobi Danila ostala sama z materjo. Po preteku dobrih dveh let pa je začela ameriška policija preganjati očeta, ker je organiziral delavske stavke in se je pred nasiljem moral umakniti. Prišel je sipet domov. Toda tudi v fašistični Italiji ni bilo mesta za svobodoljubnega očeta in družino, ki je narasla z rojstvom sina. Organizatorji fašističnih organizacij na Primorskem so na vsak način hoteli prisiliti očeta, da bi pristopil v njihovo organiza-ci.i°, ker je užival ugled pri vašča-ndi. Ker ni šlo drugače so ga dvakrat zaprli in pretepli, obljubljali pa so mu še hujše stvari. Zato si je preskrbel ponarejeni potni list za vso družino in je leta 1928 prekoračil italijansko-jugoslovansko mejo. Od tega leta je Danila živela na Ježici št. (>8.
Ob prihodu v Jugoslavijo je bil oče često brez službe, težko je bilo preživljati štiričlansko družino. Danili je bilo takrat že 6 let in je odšla v osnovno šolo na Ježico. Takrat je doživela prva razočaranja, ko je videla v šoli, da se sošolke razlikujejo med seboj, ona pa je spadala k tistim, ki so imeli delavce za očete. Zato ni spadala v družbo premožnejših. Tudi je često slišala očitke, češ ti si pritepenka, saj nisi iz našega kraja. Bila je tenkočuten otrok in je zato tembolj občutila ponižanje in žalitve.
Taka je bila njena najzgodnejša mladost. Nič svetlega, nič takega, česar bi sc lahko spominjala z radostjo, ni bilo v njeni mladosti. Toda Danila je doraščala in že jo vidimo vsako jutro hiteti na železniško postajo, da sc odpelje v meščansko šolo v šiško. Imela je veliko veselje za študij.
Ko je končala meščansko šolo s nrav dobrim usnehom se je odločila, da bo šla na Tehniško srednjo šolo — gradbeni oddelek v Ljubljani. Vsa vesela je vložila prošnjo, ki pa ji je bila odbita. Direktor fSŠ je materi pojasnil, da je niso sprejeli zato, ker je premlada, imela je 13 let. Med drugimi razlogi pa je povedal svoje mnenje, češ saj ni prav. da bi ženska študirala na naši šoli Danila ni imela uglednih stricev, ki bi lahko spremenili to direktorjevo odločitev, ni imela tudi denarja, ki bi ji lahko utrl pot v šolo Pred vsemi ovirami na ni takoj klonila. Iskala je možnosti za nadaljevanje študija na Trgovski akademiji. Toda tudi tam so bili isti razlogi, da ni bila sprejeta.
Ker ni bilo upanja, da bi se lahko vpisala na kako šolo, je iskala službo v kakem uradu, kier bi se naučila strojepisja. Toda tudi tu ni uspela. Končno je dobila službo v Tovarni nogavic v Savljah, joda ni bila več kot dva meseca v službi, ko so ji odpovedali, ker je nagovarjala delavke. naj se organizirajo v sindikatu. Sindikalne organizacije takrat v tovarni ki je zaposlovala skoraj sto ljudi, ni bilo.
Takrat je bila Danila stara šestnajst let. Bila je brez dela in brez zaslužka. Treba je bilo spet pritiska-
ti na kljuke in trkati na vrata pisarn. Končno je imela srečo. Dobila je mesto vajenke v papirni trgovini Tičar v Ljubljani.
V	tem času je postala Danila že članica SKOJ. Bila je aktiven član borbene mladinske organizacije. Ko je v letih 1936-1937 organizirala KP velika zborovanja — pod nazivom Ljudske fronte, po vzgledu iz Francije —• je bila vedno med aktivnimi organizatorji. Organizirala je skupine, ki so prepevale delavske pesmi »Bratje, le k soncu svobodi«, »Nabrusimo kose« itd. Na Limbarski gori jc na zborovanju pred 1000 ljudmi nastopila kot najmlajša govornica. Njene besede so bile naravne in prepričljive, saj je govorila iz svojega življenja, govorila je o krivicah, ki jih je preživljala, o krivicah, ki jih je preživljal delavec in še posebej vajenec. V tem govoru je pokazala košček svojega življenja. Policija je skušala preprečiti govor, vendar je morala pred voljo tisoč zborovalcev kloniti. Danila je svoj govor končala, toda zaradi tega je morala na zagovor v Ljubljano pred policijskega komisarja. Policija je začela zasledovati njeno delo. Ko so prišli v Ljubljano rudarji izseljenci iz Francije, se je udeležila sprejema in manifestacije delavske enotnosti pred kolodvorom v Ljubljani. Ker je bil takrat delavski pozdrav dviganje pesti in je Danila pozdravljala s pestjo in vzklikala parole, so jo aretirali. Skupaj z bratom Adrijanom so ju odpeljali na policijsko stražnico. Začeli so jo zasliševati in zastraševati, toda ni se ustrašila. Nasprotno, še nadalje je sodelovala na vseh demonstracijah in političnih akcijah, ki so bile vedno bolj pogoste, teror v Jugoslaviji pa je tudi naraščal.
V	letih 1939-40 so se množile hišne preiskave na Danilinem domu. Orožniki so ob neki priliki ob tretji uri skozi okno verande hoteli vdreti v stanovanje, kar se jim ni posrečilo, ker so bila vrata na verandi — vhod v kuhinjo — zaprta, tako da so morali čakati, da jim je gospodar odprl vrata. V enem letu je bilo 4-7 hišnih preiskav, vendar niso nikdar odkrili nobene stvari, dasiravno so bili redno sestanki v hiši ter je bila v hiši tudi ciklostilna tehnika, v kateri so se tiskali letaki za vso Slovenijo.
Ker so bile preiskave zelo pogoste,
je bilo sestajanje doma v hiši otež-kočeno. Ko je bila vojna v Španiji, rc bil sklican sestanek naprednih žena na polju pri mestnem vodovodu. Na tem sestanku sta bili tudi Danila in njena mama. Zvečer se nista vrnili, ker so jih aretirali. Čeprav sta imeli pri sebi letake sta jih pravočasno odvrgli. Danila je to opravila na policiji pred zasliševanjem. Taka je bila njena šola življenja. Postala je vsak dan bolj previdna in konspi-rativna.
Pred prihodom okupatorja v naše kraie je postala Danila članica KPS. Ko je prišel okupator, je bila med prvimi, ki so delali za razširitev OF na terenu Ježica zlasti po mladinski liniji. Pa tudi z materialom, ki ga je imela pri podjetju Tičar, je zalagala prve tiskarne OF in organizirala druge tovariše v službi, da so skrbeli za material, ki ga je potrebovala za OF. Tudi slike ilegalcev so kopirali v kopirnici Tičar.
Oče Danile Andrej je moral takoj po prihodu okupatorja v ilegalo. Že meseca oktobra 1941 pa sta odšla od doma mama in brat, od tedaj dalje je le poredko prišla še na svoj dom. Kmalu po okupaciji je bila namreč kurirka pri CK KPS, držala je zvezo s takratno dokumentacijsko tehniko.
V času, ko je bila kurirka CK je bila večkrat v hudi nevarnosti, vendar se ji je vedno srečno izognila. Bila je zelo previdna, neprestano je menjala svoj zunanji videz, tako da jo ob neki priliki celo mama ni spoznala na ulici. V Ljubljani je ostala do junija 1942. ko je bila v neki raciji aretirana in odpeljana v zapor. Toda še isti dan se ji je posrečilo zbežati. Ker ji je bilo od tedaj še bolj otežkočeno njeno delo. je odšla iz Ljubljane v partizane. Bila je v Tomšičevi brigadi najprej bolničarka, nato pa je bila komisarka bataljona do leta 1944 ko je bila v mesecu januarju poslana na teren. Udeležila se je vseh borb Tomšičeve brigade in borci jo poznajo kot zvesto in hrabro tovarišico. Ljubezen do nje so pokazali tudi s tem, da so jo kljub življenjski nevarnosti rešili iz obupnega položaja, v katerega je prišla zaradi svoje neustrašeuosti. Bila je pogumna in odločna. Rada se je pohvalila, da se počuti v brigadi varnejšo, kot pa se je prej v Ljubljani.
Januarja 1944 je bila poslana na teren na Gorenjsko. Ko se je dne 18. marca 1944 vračala s tovariši iz Škofje Loke. so se ustavili ob partizanskem grobu pod Lubnikom, da ga okrase s pomladnim cvetjem. Po iz-dajalčevi zaslugi jih je presenetil sovražnik iz zasede in sprožil rafale. Prerešetana s streli je obležala mrtva.
Na ta način je preko svojih članov Svobode oplajal tudi mladino v sokolskih vrstah z napredno miselnostjo. Ta se je lepo pokazala ob okupaciji. Saj je dosti članov bivšega Sokola našlo takoj pravo pot v partizane.
Za svoja dela v sindikatu in Svobodi jc bil v letu 1933 sprejet tudi v Partijo. S tem se je začela njegova tretja oblika boja za pravice delovnega ljudstva. Borba za politične pravice delovnih ljudi je bila seveda najmočnejša. Pri tej borbi je Maks še posebno razvijal svoje sposobnosti. Preko sindikata, Svobode ali osebno v privatni družbi se je boril za pravilna stališča Partije. Organiziral je stavke za ekonomske pravice delavcev. Sodeloval je pri političnih akcijah, pa najsi so bile politične demonstracije za občinske ali državne volitve. Sestavljal je kandidature naprednih ljudi ob času volitev.
Seveda takratnim oblastnikom to njegovo aktivno delo ni bilo všeč. Skušali so ga na najbolj ogaben način onemogočiti. Navrgli so mu ne-broj slabosti. Ko je nekdo iz klerikalnih vrst namenoma porušil nekaj spomenikov na pokopališču v Črnučah, je drugi dan žandarmerija med drugimi aretirala tudi Maksa. Vendar so ga orožniki takoj izpustili, ker jim je na zasliševanju resno povedal svoje mnenje. Dejal jim je, da nima smisla rušiti na pokopališču spomenike, ker so vojaški objekti bolj važni, če bi imel namen, kaj porušiti. Orožniki so ga izpustili tudi zaradi tega. ker jim je bilo dobro poznano, kdo je spomenike rušil. V letu 1941 so ga internirali v Ivanico. Vzrok so bile protidraginjske demonstracije na Ježici in v Ljubljani. Ko je prišel iz Ivaniče domov, je bilo tik pred razpadom Jugoslavije.
Ob razpadu Jugoslavije v aprilu 1941 je Maks po nalogu Partije začel organizirati širok krog ljudi za narodnoosvobodilni pokret. Vrstil se je sestanek za sestankom. Govoril je posameznikom in večjim skupinam na dogovorjenih mestih. Kljub temu, da je bil še legalno doma, je bil zelo previden. Dobro mu je bilo znano, da bodo Nemci hoteli zapreti njega in njegove somišljenike, fn res so to hoteli ob napadu na Rusijo.
Že prej je bil organiziran množični odhod v partizane. 23. junija je od-
šel z ostalimi v hrib Rašica, takoj so se organizirali v četo, katerevprvi komandir jc bil Maks. Vendar i komandir ni bil dolgo. Določili so ga kot političnega komisarja in .sekretarja. Za to delo je imel Maksi najboljše kvalifikacije. V četo je prihajalo vedno več borcev, katere je bilo treba seznaniti z borbo partizanov ne samo z vojaškega, temveč tudi iz političnega stališča. Maks je tukaj napravil velika dela. Imel je sestanke z mladino v četi. Dajal je smernice iio grupah in posameznikom. Vedno je imel razumevanje tudi za posameznike. Poleg tega pa jih je usmerjal v borbo proti okupatorju.
Ko je četa prerasla v bataljon, je Maks organiziral tudi stike s terenom. Vse vasi okrog hriba Rašica so ga poznale. Organiziral je obveščevalno službo. Postavljal je javke, preko katerih je prihajala hrana in novi borci v četo. Radijska poročila > So prihajala vedno na teren, da so jih ljudje lahko brali.	P.
Vse to ogromno delo je Maks delal do tistega usodnega 30. septembra 1941, ko je bil z grupo ranjenih partizanov na Selu pri Sinkovem turnu.
Konec septembra so Nemci z velikimi silami obkolili hrib Rašica. Vas so že prej požgali. Napadli so četo. Vendar se je z nekaj ranjenimi borci prebila v treh smereh iz nemškega obroča. Maks je z ranjenci in nekaj borci hotel prenočiti na kozolcu v vasi Selo. Toda izdajalec, ki ja izdal že Rašiško četo Nemcem, da šo' točno vedeli, kje je taborišče, je izdal tudi utrujene in ranjene partizane na kozolcu. Zjutraj, ko so hoteli partizani iz kozolca, so bili od vseh strani obkoljeni. Na poziv Nemcev, da se partizani predajo, je Maks dč-ial, da se komunisti ne predajajo. Partizani so začeli streljati. Vendar jim je začelo zmanjkovati streliva. Maks se ni hotel živ predati. Zadnji strel je porabil za sebe.
Tako je umrl heroj Maks, ker ja ljubil svobodo. Za njega veljajo besede: Bolje smrt nego suženjstvo. Vsa njegovo življenje je bilo posvečeno borbi za pravice delovnih ljudi. Ljubil je ljudi, ki so trpeli pomaniknn-e ali bili preganjeni. Najbolj pa je !; i-bil svobotlo, saj ie za to svobodo žrtvoval svoje življenje.
Za narodnega heroja je bil proglas šen leta 1932.
MAKS PEČAR
Maks je bil sin revnih staršev, katerih družina je bila zelo velika Imel je več bratov in sestra. Njegov oče, posebno pa še mati, sta se trudila, da bi dostojno preživet družino, ki je iz dneva v dan potrebovala več hrane in obleke. Že v runi mladosti je Maks občutil težave življenja. Saj je kot otrok 7—It let moral doživljati strahote pomanjkanja prve svetovne vojne.
Po končani osnovni šoli na Črnučah se je šel učit zn mizarja. Že kot vajenec ie prišel v stik z naprednimi ljudmi, ki so z besedami in dejanji kazali Maksu pravo pot. Maks je bil že po svojem značaju dojemljiv za resnico in pravico. Imel ie zelo tenak čut. kaj je dobro in kaj ie slabo Bolele so ga krivce in nasilje, ki so jih delali takratni oblastniki in kapitalisti.
Ko je končal učno dobo, se je zaposlil kot mizar. Stopil pa je tudi v sindikat mizarjev. Spoznal je. da lo v sindikatu lahko dela in se bori za pravice delavcev, saj so bili le sindikati tista organizacija, ki je v bivši Jugoslaviji še lahko legalno delala. S svojo govorno prepričevalnost-jo in organizacijsko sposobnostjo je kmalu postal sindikalni funkcionar. Kmalu je dosegel, da se je večina delavcev organizirala v Ursovem sindikatu. Vedel jc, da čim bolj bodo delavci enotni, tem laže bodo dosegli svoje pravice. S tem, da je bil Ur-sov sindikat najmočnejši, je lahko organiziral tudi stavko, ki se je tudi uspešno končala za delavce. Z njego-3'o pomočjo so sklenili kolektivno pogodbo z delodajalci, ki je bila bolj ugodna za delavec. Sindikalno delo je Maks upravljal in vodil do razpustitve svobodnih sindikatov.
Vendar pa Maks ni delal samo v sindikatu. Istočasno je spoznal, da so sindikati samo ena oblika boja za nrnvice delavcev. Druga oblika pa so tudi kultura, šport in politično delo na vasi. Z njegovo pomočjo in pomočjo naprednih mladeničev v Črnučah je ustanovil delavsko prosvetno društvo »Svoboda«. Do konca obstoja »Svobode« je bil njen predsednik. Tedaj je prišla še bolj do izraza njegova sposobnost organizacije. Organiziral je študijski krožek, na katerem so študirali Marxov Kapital in druge politične brošure. Bil je poverjenik Cankarjeve družbe, ki jc izdajala vsako leto zelo napredne knjige sodobne vsebine. Bil je ustanovitelj športnega kluba in njegov aktivni član. Boril se je. da bi se v okviru Svobode ustanovilo telovadno društvo. Vendar mu to ni uspelo zaradi tega, ker so takratni oblastniki imeli telovadbo v svojem zakupu. Kljub temu je Maks s svojo domiselnostjo pošiljal člane Svobode, da so sc vpisali v razna sokolska društva.
FRANC RAVBAR -
Vitez
tovarni. Član okrožnega komiteja KRJ za Ljubljano je postal leta 1939. Takoj po kapitulaciji stare Jugoslavije je moral kot znan par-i tijski delavec iti v ilegalo.
Ko se je začel upor, je kot član Okrožnega komiteja KPJ za Ljubljano dobil nalogo, naj organizira obveščevalno in varnostno službo v sklopu oborožene borbe v Ljubljani in okolici. Uspešno je opravil zaupano nalogo. Njegova velika zasluga je, da je VOS postal udarna sila KP in OF v borbi proti okupatorju in domačim izdajalcem. Pod njegovim vodstvom je VOS izvedel akcije na izdajalskega generala Rupnika, policijskega direktorja Hacina in druge okupatorske poglavarje. Sodeloval je tudi pri reševanju narodnega heroja Toneta Tomšiča iz bolnice in pri reševanju Zdenke Kidrič. Tudi druge akcijo pri izvrševanju odlokov OF-likvi-dacije agentov, špi^onov in ovaduhov, likvidacije sovražnih Oporišč v mestu itd. — so bile izvedene pod vodstvom Franca Ravbarja.
Toda on ni samo organiziral teh akcij, temveč se jih je tudi udeleževal. Pod najtežjimi pogoji je zelo mnogo storil za pripravljanje novih, mladih kadrov — pripadni« kov VOS. Maja 1942 je dobil novo nalogo izven Ljubljane. Toda na poti so ga Italijani ujeli in odgnali v taborišče Gonars. Od tod je čez nekaj mesecev skupaj z Borisom Kraigherjem, Mirkom Percem-Mak-som, Ivanom Bratkom, Ludvikom Pangercem in še nekaterimi pobegnil (31. avgusta 1942). Bit je še zadnji čas, kajti sicer bi jih bili fašisti odkrili (ujeli so jih pod drugimi imeni) in postavili pred sodišče.
Po pobegu iz taborišča je sodeloval na Primorskem in Gorenjskem. V januarju 1943 pa ga je Centralni komite KPS imenoval za politične-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Rodil se je 4. 8. 1913 v Vrhov-liah pri Sežani kot sin železniškega litografa. Družina se je med prvo svetovno vojno preselila v Ljubljano, se po polomu Avstrije zopet vrnila v rojstni kraj, nato pa se ponovno izselila v Ljubljano, ker so Primorsko zasedli Italijani in začeli premeščati železničarje in druge slovenske državne uslužbence v srednjo in južno Italijo.
Franc je obiskoval šolo v Višnji gori, Trzinu in na Črnučah, nato pa se učil za železostrugarja v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani. Kot vajenec in železo-strugarskj pomočnik se je vključil v komunistično gibanje in je bil tudi delavski zaupnik. Na Črnučah, kjer je živel od leta 1924, je deloval v »Svobodi.*«, katero je pomagal ustanoviti letru 1932. Tedaj je bil že član SKOJ. Kljub temu. da je bil zelo dober delavec, je bil dolgo časa bre^ž zaposlitve.
Kot član KPJ je deloval na terenu, v Črnučah in na Ježici ter v
PRVI OSNUTEK
PREDLOGA ZA PETLETNI PROGRAM
Kako razumeti
prvi osnutek perspektivnega programa?
h •	v
Ra/uincti ga moramo kot seznam potreb, želja, seznani tistega kar niinuino pa bi bilo dobro, da bi imeli. Kot seznam potreb, ki so jih sporočile gospodarske organizacije, samoupravni organi, drnžbeno politične organizacije in posamezniki.
Volilci naj prerešetajo ta seznam, naj povedo, kaj je resnično najbolj potrebno in kaj manj. Povedo naj kaj žele, da bi se napravilo v naslednjih letih in kaj lahko izpade.
Korekture tega prvega osnutka perspektivnega programa bod.o obvezne, saj že ti predlogi nimajo finančnega kritja. Pri tem ne mislimo samo na gospodarske organizacije, pač pa tudi na ostale komunalne, socialne in druge zadeve. Zato je tembolj važno, da se seznam prečisti, najprej na zborih volilcev, do bi potem lahko komisije ljudskega odbora vskladile potrebe s finančnimi možnostmi.
Teh komisij pa se ni treba ustrašiti. Petletni program ni načrt, ki noj bi držal kot pribit za ves čas. To je bolj resolucija o naših potrebah, nekaka bela knjiga o tem, kaj bi radi napraviji in če v 5 letih ne bomo mogli napraviti vsega, bomo predvideno pač napravili v 7 letih, 8 itd.
Morda bo naše gospodarstvo v novem gospodarskem sistemu napravilo hitrejši vspon, kot si to zamišljamo danes in bo več sredstev na razpolago. V taki situaciji se ne bomo držali 5-letnega programa, ampak ga bomo prebijali. Toda če ne bomo imeli programa še za naprej, ga ne bomb vedeli s čem prebijati.
Ce bo imel vse to v mislih vsak naš občan, ko bo na zborih volilcih razpravljal o perspektivnem programu naše občine, bo gotovo pr*v sestavi dobrega 5-letnega programa.
rovi.c.i.*,c piuizvodnje v nasledil ;em 5-letnem planu mora biti prvenstveno rezultat večje produkte nosti dela, boljšega izkoriščanja obstoječih proizvodnih zmogljivosti ter uvajanja sodobnih tehničnih in tehnoloških postopkov ob čedalje večjem uveljavljanju proizvajalcev kot upravljavcev.
Investicijska dejavnost nasploh pa mora stremeti predvsem za tem, da se najprej dokončajo začete investicije, nove investicije pa morajo zagotoviti čim večjo rentabilnost vloženih sredstev.
Najprej si oglejmo sedanje stanje gospodarstva v naši občini! Tu ima sedež 94 gospodarskih organizacij, katerih dejavnost pa se ne odvija v celoti v naši občini, temveč tudi izven nje. Po drugi strani pa imamo tu obrate, prodajalne in gradbišča podjetij, ki imajo sedež izven občine. Takih gospodarskih organizacij oziroma obratov je 60, skupno torej 154.
Družbeni bruto produkt, ki so ga ustvarila ta podjetja, obrati, prodajalne in gradbišča na področju naše občine, se je v preteklih letih gibal takole:
1958	— 16.648,062.000
1959	— 20.812,607.000
1960	— 27.605,550.000 medtem ko je bilo povprečno zaposlenih :
1958	8771
1959	9271
1960	10.384
Letno povprečje povečanja druž-benenega bruto produkta znaša torej 18,3 %, medtem ko znaša letno povprečno povečanje števila zaposlenih 5,8 %.
Izhajajoč iz letnega povprečnega povečanja bruto produkta in na osnovi ocene realizacije za 1. 1960, lahko predvidevamo, da bo družbeni bruto produkt znašal leta 1965
63.962,059.000	din ozir. ho za 131,7 % večji kot leta 1960. Število zaposlenih pa bi znašalo 13,769 in bi bilo za 32,6 % večje kot leta 1960. To povečanje pa bo možno doseči, če bo investirano v nove kapacitete povprečno toliko kot zadnja leta. Investicijska sredstva bodo potrebna tudi zato, ker moramo upoštevati zamenjavo izrabljenih osnovnih sredstev, saj znaša ta že sedaj 46,3%.
Industrija
Industrija predstavlja v gospodarstvu naše občine najmočnejšo panogo, saj znaša njen bruto produkt v letu 1960 23 % celotnega bruto produkta naše občine. V letu 1960 se je gibal takole:
1950	8,888.848.000 din s povpreč
nim številom zaposlenih 3339 1958 7,546.221.000 din s povpreč v/rm številom zaposlenih 3826 1960 11,984.706.000 d in s povpreč nim številom zaposlenih 4077 Povprečno letno povečanje znaša 16,7 %, v delovni sili pa 6,9 %.
Cc bi se industrijska proizvodnja razvijala tudi v bodoče v tem tempu, bi znašal bruto produkt leta 1965 25,934.904.000 din oziroma bi se povečal za 116,4%. Delovna sila pa bi se povečala za 1614 oseb oziroma za 39,6 %. Gospodarske organizacije same pa so v svojih perspektivnih planih predvidele, da se bo družbeni bruto produkt povečal le za 65,6 %. Nastaja vprašanje, ka-
tera predvidevanja so pravilna in ali bo mogoče doseči predvideno povečanje v obstoječih kapacitetah oziroma kakšne rekonstrukcije in nove investicije bodo potrebne, da bo doseženo predvideno povečanje.
Podjetja predvidevajo razmeroma visoke investicije, saj znaša vsota predvidenih potreb po investicijskih sredstvih kar 2,926 milijonov, od katerih bodo gospodarske organizacije razpolagale le s 1.517 milijoni, tako da ostane nekritih preko ene milijarde din investicijskih sredstev. Nastaja vprašanje, od kod kriti ta primanjkljaj. Sredstva, s katerimi bo razpolagal občinski investicijski sklad, ne bodo zadostovala. Ce vzamemo za osnovo razpoložljiva sredstva v letošnjem letu, vidimo, da bomo imeli v vs- netili letih na razpolago le l milijonov investicijskih sredstev, .»er pa ta sredstva niso namenjena le za gospodarske investicije, temveč tudi za negospodarske, lahko računamo, da bomo imeli za gospodarske investicije na razpolago le polovico te vsote, to ' se pravi kakih 701) milijonov, ki pa niso namenjeni le industriji, temveč vsem panogam gospodarstva. Ce vzamemo zn merilo razdelitve ustvarjeni bruto produkt industrije, ugotovimo, da bi bilo na ta način za industrijo na razpolago le 23 % te vsote ali 161 milijonov proti več kot. 1 milijardi, kolikor bi potrebovali po programih gospodarskih organizacij. Pri vsem tem pa še niso upoštevane potrebe elektroindustrije kombinata »Iskra«, ker programi še niso izdelani in za katere bo prav tako treba predvideti določena sredstva.
Gospodarske organizacije bodo morale svoje programe investicij prilagoditi možnostim finansiranja in predvideti izvajanje le-teh tudi v daljšem časovnem razdobju, pri lem pa prvenstveno upoštevati lastne možnosti linnnsiranja.
Trgovina
Nagel porast prebivalstva, prvenstveno v novonastalih predelih občine, terja, da posvetimo v perspektivnem planu posebno pozornost trgovini na drobno.
Na eno prodajno enoto je v letu 1958 odpadlo 342 prebivalcev, v letošnjem letu pa že 438 prebivalcev. Ti pokazatelji so zelo neugodni, posebno še, če vemo, da so celi predeli občine takorekoč brez trgovin ozir. so obstoječe kapacitete absolutno nezadostne.
Da bi se to stanje izboljšalo, smo že lani pričeli graditi dva potrošniška centra, enega v Savskem naselju, drugega pa za teren »Boris Kidrič«, in bosta oba še letos izročena svojemu namenu. Oba centra bosta poslovala kot samopostrežni trgovini, kar zagotavlja visoko zmogljivost.
V nadaljnji izgradnji trgovske mreže bo treba v naslednjih letih zgraditi še več potrošniških centrov. predvsem v Stožicah s 620 nr prodajne površine in v Kolarjevi ulici z 200 prodajne površine.
Za ta dva centra bo potrebno 84 milijonov investicijskih sredstev, ker bi občina gradila le gradbeni del, opremo pa bi prevzelo podjetje Prehrana.
Nadaljnja gradnja potrošniških centrov pa je odvisna predvsem od stanovanjske gradnje. V bločnih gradnjah naj bi ta problem bil rešen s tem, ilu bi v blokih predvideli potrebne prostore za trgovino, ker je praksa pokazala, ilu tak način, če je pravilno izveden, prav tako zadošča kot potrošniški centri v samostojni stavbi.
Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi trgovini na drobno na območju bivše občine Črnuče, kjer je tovrstna trgovina tudi nezadostna za tamkajšnje potrebe. Za severni del Črnuč je predvidena ureditev nove poslovalnice v zgradbi, v kateri je sedaj šivalnica in slaščičarna, za kar lio potrebnih 10 milijonov. Trgovina Center pa predvideva razširitev poslovalnice in obnovo opreme v znesku 9 milijonov. V Dolu, kjer je sedaj trgovina v neprimernih prostorih in preti nevarnost, da bo sanitarna inšpekcija prepovedala nadaljnje poslovanje, je predvidena gradnja novega poslopju. Skupno z opremo bi za to potrebovali okrog 20 milijonov. V Podgorici je samo ena trgovina z majhno kapaciteto, ki v perspektivi ne ho več zadoščala. Predvidevamo gradnjo nove stavbe v vrednosti 27 milijonov. I rgovina sama ne bo razpolagala s imtrebui-mi investicijskimi sredstvi ter bo
Obrt
Obrtno dejavnost delimo v dve glavni skupini, in sicer: v obrt, ki služi vsakodnevnemu zadovoljevanju potreb prebivalstva ali usluž-nostno obrt in \ obrt, ki dopolnjuje proizvodnjo blaga in investicijsko dejavnost ali tzv. proizvodno obrt.
Struktura obstoječe obrti družbenega sektorja v naši občini močno gravitira k drugi skupini, to je k proizvodni obrti, medtem ko je uslužnostna obrt le slabo zastopana.
Zato se bo perspektivni razvoj obrti odvijal predvsem v jačanju socialistične uslužnostne dejavnosti, posebno v novonastalih stanovanjskih predelih, kjer tovrstna obrt sploh ne obstaja. Nujno je treba preiti k industrializaciji določenih obrtnih uslug in ustanavljati večje obrate, ki bi krili potrebe celega mesta, v posameznih strnjenih naseljih oz. področjih pa organizirati le sprejemališča. Na ta način bi se dale organizirati po-pravljalnice čevljev, kemične čistilnice, pralnice in v določeni meri tudi druge uslužnostne dejavnosti.
Del potreb po obrtnih uslugah krijejo stanovanjske skupnosti preko svniih servisov, vendar še vedno premalo. Zato se je /e v preteklih
sredstev vršili pritisk na druga družbena sredstva. Zavedati pa se morajo, da sredstva še zdaleč ne bodo zadostovala za izkazane potrebe, in morajo takoj pristopili k rebalansu svojih investicijskih programov, predvsem v smeri čimveč-jega angažiranja lastnih sredstev oziroma podaljšanja roka dovršitev investicij v daljše obdobje.
Izhajajoč iz dosedanjih uspehov te panogo in ob upoštevanju realne možnosti investiranja, predvidevamo. da sc bo družbeni bruto produkt povečal v naslednjih petih letih povprečno za 11,7 % letno, medtem ko hi se delovna sila povečala povprečno le za 6,3 % letno.
Komunala
Kot komunalno podjetje nastopa v gospodarstvu naše občine le podjetje Elektro Ljubijana-okolica, ki pa pravzaprav že prerašča okvir komunalnega podjetja v ožjem smislu besede, saj se dejavnost tega podjetja odvija na teritoriju celotnega ljubljanskega okraja. Osnovna dejavnost podjetja je distribucija električne energije, poleg tega pa izvršuje podjetje tudi investicijsko dejavnost v izgradnji električnega omrežja ter vzdrževalna dela na obstoječem omrežju.

.jEoiTLlU
Bodoči občinski center t. slavim ObLO. 2. restavracija. 3. kulturni dom, 4. trgovine in obrti, 5. garaže, 6.
letni kino, 7. zdravstveni dom, 8. kiosk, 9-10. parkmg
treba vsa ta sredstva predvideti v občinskem investicijskem skladu ali pa v obliki prispevka gospodarskih organizacij.
Z gradnjo potrošniških centrov pa problem trgovine na drobno še ne Im) v celoti rešen. Ob Titovi cesti imamo še celo vrsto lokalov, ki so nenamensko zasedeni. Na podlagi odloka o namembnosti lokalov je posebna komisija določila namen vsakega lokala, s tein pa so dane možnosti stanovanjskim skupnostim, da preko hišnih svetov uredijo zasedbo posameznih lokalov, tako kot to ustreza potrebam njihovega področja. Na tu način bi sc pridobile z razmeroma majhnimi stroški velike prodajne površine za trgovino na drobno, skladno e lokalnimi potrebami.
Za gospodarstvo naše občine pa je zelo pomembna tudi trgovina na debelo. Zastopa jo šest podjetij, ki imajo večinoma svoje poslovalnice raztresene tako rekoč po vsej državi. Velik problem naših podjetij so raztreseni poslovni prostori, predvsem skladišča. Razen dveh podjetij imajo vsn podjetja skladišča ločena od sedežu podjetju, kar v določeni meri otežkočn poslovanje.
Upoštevajoč razširitve trgovinskih kapacitet, tako trgovino na drobno kot trgovine na debelo, se bo promet v trgovini povečal v naslednjih petih letih letno povprečno za 13.8%, medtem ko bi sc bruto produkt povečal za 14,1 %. Z ozirom na to, da bodo v trgovini na drobno bazirale kapacitete predvsem na samopostrežbi. se bo število zaposlenih povečalo povprečno le za 9,3 % letno.
letih pristopilo k realizaciji obrtniških centrov, in sicer najprej v Savskem naselju, kjer je stanje najbolj kritično.
V uslužnostne obrt spada tudi nvtoreniontnu dejavnost. Obstoječe kapacitete, ki jih imamo v podjetjih Avtoohnovn, Avtomehaniku in Motouniverzal, že danes ne krijejo potreb, posebno še, ker se vse tri nahajajo v neprimernih in premajhnih prostorih. Zato se predvideva gradnja novih obratnih prostorov za vsa tri podjetja, ki bi bili zgrajeni predvsem ob Titovi cesti ali v neposredni bližini.
Tudi takozvana proizvodna obrt ima v programu obsežne investicije, pri katerih pa opazimo močan pritisk na sredstva občinskega investicijskega sklada. Ker so ta sredstva. kot že omenjeno, zelo omejena. so i zgledi, da bi lahko ugodili tein zahtevam, zelo majhni. Tako na primer predvideva podjetje Instalacija za razširitev ključavničarske delavnice in nabavo strojne opreme znesek 107.7 milijona, od katerega pa razpolaga z lastnimi sredstvi v višini 93,5 milijona, ostalo pa bi krila s posojilom.
Kleparsko-inštalaterska delavnica, ki dosedaj pravih poslovnih prostorov pravzaprav sjiloh ni imela, je že pričela z gradnjo delavnice ter so v tu namen že v letošnjem planu prisl v ide na sredstva v višini 6 milijonov. 4.5 milijona bi delavnica prispevala lastnih sredstev, za dokončanje pn ho treba še v naslednjih letih predvideti 22 milijonov.
Obrtne gospodarske organizacije predvid-vaip znatne investicije, zn katere pa ‘>"njo same le del sredstev, vtem ko bodo glede ostalih
Razvoj podjetja je odvisen od razpoložljivih količin električne energije in potreb oskrbovanega področja. Po predvidevanjih gospodarske organizacije se bo družbeni bruto produkt povečal v letu 1965 za 27,5 % nasproti letu 1960. Pri distribuciji električne energije pn ni važna samo količino, temveč predvsem kvaliteta distribuirane električne energije. V tej smeri je tudi izdelan investicijski jirogram tega podjetja zn naslednjih pet let. V okviru nnše občine je predvideno gradnja poslovne slavile s šlevčno delavnico in obratno poslopje v Črnučah ter razširitev nizkonope-tnostnega omrežja na področju bivše občine Črnuče.
Vsa ostala investicijska dejavnost podjetju se bo izvrševala na področjih drugih občin. Celotna vrednost predvidenih investicij znaša 1.488 milijonov, od katerih krije podjetje z lastnimi sredstvi 871 milijonov. vtem ko predvideva dobiti ostala sredstva s posojili.
Gradben išt ve
V gradbeništvu niso zastopana le prava gradbena podjetja, temveč tudi projektantske organizacije in gradbeno-in eitaz.iia j>odjetja.
Industrijski biro se bavi s jiro-jektirunjem industrijskih objektov in predvideva močno razširitev svoje dejavnosti. Podjetje Projekt-niz-ke zgradbe pa bo moralo svojo dejavnost v naslednjih letih verjetno zmanjšati, ker ne bo več takih jio* treh po cestnih projektih kot dose-dnj. ozir. bo treba jireili na druga |)''|r'K'ia projektiranja.
(Nadaljevanje un 7. strani)
PRVI OSNUTEK
PREDLOGA ZA PETLETNI PROGRAM
Mod gradbeno montažnimi podjetji predvideva največji porast podjetje Elektrosignul, katerega investicijski program predvideva gradnjo delavnic in upravne stavbe v skupni vrednosti t.fM) milijonov. Načrti za te novogradnje so že v izdelavi, nastaja pa vprašanje, kje dobiti sredstvu za tako obsežno investicijo, ki pa je vsekakor ekonomsko utemeljena. Podjetje samo bo razpolagalo le s 41)3 milijoni, ostala sredstva pa bo moralo dobiti preko posojil.
V zadnjih letih se je močno povečal obseg dejavnosti podjetja Obnova, kateremu pa primanjkuje strojne opreme, zato predvideva v naslednjih letih znatne investicije za gradnjo skladišč in delavnic, predvsem pa za nabavo opreme. Celotne investicije bi znašale 362 milijonov, za katere bi podjetje razpolagalo s ISO milijoni, ostala sredstva pa bi dobili preko zveznih in republiških natečajev.
Gradbena dejavnost na področju naše občine se bo še nadalje razvijala v nezmanjšanem tempu. V naslednjem petletnem obdobju bo predvidoma gradbeno obdelan celoten kompleks med Titovo in Vodovodno cesto, nadaljevala se bo gradnja Savskega naselja v smeri proti razstavišču. Nadaljevalo se bo /. izgradnjo gospodarskega razstavišča, eno največjih gradbišč pa bo ureditev železniškega vozlišča. Jasno je, da bodo pri tako obsežni gradnji sodelovala tudi druga podjetja, ki imajo sedeže izven naše občine, kot Gradis, Tehnika, Slovenija ceste, Gradbenik Izola, Dolenjsko gradbeno podjetje Grosuplje in druga. Kaj in v kakšnem obsegu bo gradilo posamezno podjetje, pa je težko predvideti.
Ne glede na to pa lahko po obsegu gradenj, ki se predvidevajo, računamo, da se bo družbeni bruto produkt v gradbeništvu povečal v letu 1965 za 129,3 % nasproti letu 1960 oziroma letno za 19,1 %.
Kljub razmeroma visokim investicijam, ki jih predvideva iu stroka, pn problem mehanizacije gradbeništva še ne bo rešen. Tempo gradenj bo terjal čedalje večjo mehano-opremljenost gradbenih podjetij, ki pa se ne sme omejiti le na povečanje števila klasičnih gradbenih strojev, kot so mešalci, vibratorji in dvigala, temveč bodo morala podjelja preiti tudi na nabavo opreme za zaključna gradbena dela, ki po se v sodobnem gradbeništvu opravljajo strojno.
Kmetijstvo
Vseh kmetijskih zemljišč v občini je 3280 ha. Zemljišča se bodo v petih letih predvidoma zazidala na 20 ha površine, zato tudi plan predvideva zmanjšanje površine za 20 hektarov.
^ Na območju ObLO Ljubljana-Be-žigrad ni državnega posestva z upravnim in gospodarskim poslopjem. V letu 1962/63 se nameravata ustanoviti 2 kmetijska obrata kmetijskega gospodarstva »Agrokombi-nat< v Ljubljani, in sicer na področju melioriranih kmetijskih površin med vasmi Dobrava in Nnd-gorica ter na področju njivskih površin Savlje-Kleče, kjer že danes obstaja dovolj zemljišč SLP, ki jih obdeluje kmetijski obrat Zadobrova. Kmetijsko gospodarstvo >Agro-kombinat« danes obdeluje vsa SLP in najeta zemljišča za specializirano živinorejsko proizvodnjo. Zemljišča tega gospodarstva se bodo v 5 letih povečala od sedanjih 255 ha na 430 ha, kjer bo organizirana proizvodnja krme za živino. Ta se bodo v glavnem izboljšala s hidro-in agromelioracijami iz sedanjih slabših, po pedološkem sestavu travniških, pašniških in gozdnih površin. Predvideva se, da se botlo v tem 5-lctnem obdobju povečale njivske površine od sedanjih 1570 ha v letu 1960 na 1760 ha v letu 1965.
Na področju občine je KZ Crnu-Ce z dvoma podružnicama (Ježica in Dol-Beričcvo). Od njih se pričakuje, da bodo izpopolnile organizacijo dela, pospešile proizvodnjo, povečale produktivnost dela ter se borile za zmanjšanje proizvodnih stroškov. V ta namen bodo posegale v intenzivno pogodbeno sodelovanje s kmetijskimi proizvajalci, v pogodbenem sodelovanju bodo v Slavnem proizvajali povrtnine in krmne rastline, v manjšem obsegu Poli žita. V 5 letih se bo plan pogodbenega sodelovanja povečal od sedanjih 278 ha v letu 1960 na 670 ha v letu 1965.
Po fizičnem obsegu je vrednost Kmetijske proizvodnje v letu 1960
za vse sektorje 454,719.700 din, ki se bo do leta 1965 povečala na 740.568.500 din. Ker bo družbeni sektor prideloval le krmne rastline za živinorejsko proizvodnjo na zemljiščih SLP ter v zakup vzetih zemljiščih, se bo vrednost vse kmetijske proizvodnje povečala do leta 1965 za 63 %.
Gostinstvo in turizem
Gostinske kapacitete, ki obstajajo na področju naše občine, so v celoti izkoriščene in ne moremo računati na kako bistveno povečanje gostinskega prometa. Ker pa spada urejena gostinska mreža prav tako k družbenemu standardu delovnega človeka kot trgovina, bo treba misliti na razširitev gostinske mreže. Tudi tu se kot pereč problem pokaže Savsko naselje, ki nima ni-kakih gostinskih kapacitet. Predvidena je gradnja obrata družbene prehrane v neposredni bližini obrtniškega centra, za kar bo potrebnih okrog 100 milijonov investicijskih sredstev. V domu stanovanjskih skupnosti pa je predvidena elitna restavracija z družbenimi prostori.
L gradnjo nove trase Linhartove ceste bo porušena stavba, v kateri se nahaja gostišče Kačič. Izpadle kapacitete pa bodo nadomeščene z gradnjo velike restavracije, ki bo zgrajena v sklopu občinskega centra.
Gospodarsko razstavišče bo z nadaljnjo izgradnjo in po ureditvi železniškega vozlišča postalo pomembno shajališče poslovnih ljudi ter obiskovalcev razstav. Ugotoviti pa moramo, da v tem kompleksu pravzaprav ni nikakih gostinskih kapacitet oz. obstoječe ne zadoščajo in so neprimerne. Predvideva se več variant rešitve tega vprašanja. V okviru obstoječega bifeja v kletnih prostorih glavne dvorane bi bilo možno urediti restavracijo, ki bi imela poleg notranjih prostorov tudi vrtne kapacitete. Po drugi varianti bi se za restavracijo uporabil i prostori male okrogle hale, tzv. »Jurčka«, kjer pa bi bilo poslovanje omejeno samo na določena obdobja, kor bi se v tem prostoru še nadalje organizirale razstave.
V	stavbi akademskega kolegija (Festivalna dvorana) so v spodnjem delu stavbe gradbeno že prirejeni prostori za restavracijo, vendar se ti jrrostori trenutno uporabljajo za skladišča. Predvideli je treba, da se ti prostori, pa četudi v daljši perspektivi, usposobijo za gostinstvo, kateremu so bili namenjeni že ob gradnji sami.
V	gostinskem, predvsem pa turističnem pogledu bo treba reševati rekreacijski predel ob Savi. Obstoječe kapacitete, to je kopališče, gostišče in camping, so zelo primitivne in ne odgovarjajo svojemu namenu. Načrti za ureditev celotnega kompleksa so že v izdelavi in bo znašala celoina investicija predvidoma okrog 430 milijonov.
V	kolikor bo možno realizirati vse predvidene investicije, za knr pa bo potrebno okrog 600 milijonov, sc bo promet v gostinstvu po-
'i" le<« ‘965 za 82% ali za *-,» /u letno.
razpolago približno 1,400 milijonov, od katerih odpade torej 700 milijonov zn gospodarske investicije, 700 milijonov pa za negospodarske. V okviru teh sredstev se bodo odobravala posojila skladno s predvidenim programom razvoja posameznih panog in ob upoštevanju ekonomičnosti posameznih investi-
<ij.
Vse realne investicije, ki ne bodo imele kriljn v 5-letnem obdobju, pa je treba planirati na daljši rok 7 ali H) let.
Zdravstvena
služba
Zdravstveni dom. Z gradnjo se je že pričelo, in sicer v bližini bežigrajske gimnazije oziroma v območju bodočega občinskega centra. Dom bo stal 280 milijonov din.
Ambulantni prostori za sektor Ježica-Stožice. Ti prostori bodo služili za preventivno zdravstveno dejavnost, splošno ambulanto, zobno ambulanto itd. Potrebnih bo okrog 10 milijonov din.
Lekarna Bežigrad — adaptacija
K dosedanjim prostorom bi bilo potrebno dozidati nove, in sicer na dvorišču obstoječe stavbe. Za to bi potrebovali okrog 50 milijonov din, 4 milijoni pa so potrebni za dopolnilno opremo lekarne ne glede na to, ali se bo povečala ali ne.
Šolanje zdravstvenega kadra
Z razvojem zdravstvene službe narašča potreba po zdravstvenem kadru. Tega si lahko preskrbimo s šolanjem ali z dodelitvijo družinskih stanovanj. Ker je prva varianta cenejša, planiramo za štipendiranje in specializacijo zdrav-
tra je predvidena v okviru zdravstvenega doma. Njegova naloga pa je strokovno obravnavanje socialnih problemov.
Družinska stanovanja. — Ker družine nerade jemljejo otroke v rejo, bi se jih pridobilo s stanovanji. Taka družina bi bila potem obvezana, da sprejme v rejo 2—3 otroke. Zato je planirano 8 stanovanj in bi bilo jmtrebno 32 milijonov din.
Delavnice za poklicno uposablja-nje mladoletnikov. — Problematični mladoletniki bi se v teh delavnicah priučevali s pomočjo socialnega centra in mojstru. Ko bi se mladoletnik uravnovesil, bi učenje nadaljeval v rednem šolanju. Take delavnice naj bi organizirale same gospodarske organizacije, ljudski odbor pa naj bi prispeval okrog 40 milijonov din.
Dom upokojencev. — Za uspešno delo pri splošni zaščiti odraslih planiramo gradnjo doma za upokojence s kapaciteto 80 oseb, v višini kakih 240.000.000din. Na območju naše občine imamo evidentiranih jiri-bližno 40 primerov upokojencev, ki bi bili potrebni sprejema v dom zaradi zapuščenosti in starostne onemoglosti, ki pa imajo tolikšno pokojnino, da bi polno oskrboval-nino plačevali sami, domovi onemoglih pa jih ne morejo sprejeti zaradi prenatrpanosti. 20 primerov imamo starih zakoncev, ki se ne morejo več oskrbovati sami, 20 primerov pa je takih, ki so potrebni domske zaščite začasno zaradi obolelosti kot rekonvalescenti.
Servis za pomoč otrokom, starim in bolnim na domu. — Za organizacijo servisne službe, ki jo je treba urediti v sklopu sinnovanjske skupnosti ali pa v občinskem merilu, planiramo 1,000.000 din, in si-
Gospodarsko razstavišče sc bo razširilo, za knr so že začeli z deli. 1'oleg GR pa bo 12 nadstropna poslovna stavba Trgovinske zbornice
LR Slovenije
Iz kratkega pregleda prcdvidenc-gn razvoja posameznih gospodarskih organizacij in posameznih panog v luči investicijske dejavnosti vidimo, da predvidevajo gospodarske organizacije znatne investicije z« razširitev svojih proizvodnih kapacitet.
Nehote pa se nuni vsiljuje vprašanje, ali so vse te investicije res nujno potrebne in vedno ekonomsko upravičene. Predvsem nam mora biti jasno, da tolikih sredstev, kot so jih predvidele gospodarske organizacije, niti v najbolj idealnih prilikah ne bo na razpolago.
Iz prenekaterega plana se vidi, da je bil plan investicij namerno postavljen na zelo široki osnovi. Nerazumljivo je, da nekatere gospodarske organizacije predvidevajo, da bodo dobile iz občinskega investicijskega sklada kar polovico razpoložljivih sredstev. Vsem takim gospodarskim organizacijam mora biti jasno, da tolikih sredstev, kot so jih predvidele, nikakor ne bodo mogle dobiti. Sredstvo občinskega investicijskega sklada so namenjena tudi za negospodarske investicije, in sicer se bodo predvidoma uporabila v razmerju 50 % : 50 %. Na osnovi l"- ':ih sredstev občinskega skladu bo v petih letih na
stvenega kadra 8,000.000 din, in to za naslednji zdravstveni kader:
a)	višji zdravstveni kader: zdravnika za otroške bolezni, očesne bolezni, rentgenologa, 5 zobozdravnikov, dva industrijska higienika in 1 farmacevta.
b)	srednji zdravstveni kader: 8 medicinskih sester, predvsem za lista delovna mesta, ki vršijo preventivno zdravstveno zaščitno delo (obratne ambulante, dispanzer za otroke in žene, šolska ambulanta in terenska patronažna služba). Dva sanitarna tehnika za sanitarno inšpekcijsko službo, dva zobotehnika,
1 rentgenskega tehnika in 1 fizioterapevtko.
c)	nižji zdravstveni kader:	12
bolničark (dve za nego bolnika na domu, ostale pa za delo v ordinacijah pri asistiranju zdravnikom in v zdravstveni administraciji), 6 zobnih asistentk za asistenco pri zobozdravnikih.
Socialna
služba
Za mesečne socialne podpore vseh vrst predvidevamo, da bo v 5 letih potrebnih 98 milijonov din.
Za enkratno denarno pomoč predvidevamo, da bo potrebno 8 milijonov din.
Zn pomoč šolskim mlečnim kuhinjam bo potrebno 17 milijonov
500.000	din.
Zn pomoč počitniškim letovanjem bo potrebno okrog 15 milijonov din.
Skupno za socialno pomoč v raznih oblikah v 5 letih 138 milijonov din.
Socialni center bo treba ustanoviti kot zavod, ki bo potreboval letno okrog 6 milijonov din vzdrževalnim' (za 4 leta 24 milijonov din) za opremo pa bo potrebno 4 milijone 500.000 din. Ustanovitev tega cen-
eer za nabavo najnujnejših pripomočkov, ki so potrebni pri strokovni in gospodinjski negi oskrbovanca na domu.
Šolske mlečne kuhinje. — Za nabavo dopolnilne opreme (ki je v večini šol iz(rošena) in higieniza-cijsko izboljšanje prostorov, v katerih se sedaj nahajajo šolske kuhinje, planiramo 4,000.000 din.
Počitniška letovanja. — Za delno adaptacijo in ureditev prostorov v Novem gradu planiramo 5 milijonov din. Za bazo dnevnih letovanj v občini bo potrebno 2 milijona din, za bazo taborjenja ob morju pa 4 milijone din. Skupno 11 milijonov din.
Telesna
vzgoja
1.	Gradnja dveh telovadnic,, bazena in hišnikovega stanovanja v Savskem naselju za 1150 šolskih otrok in društvo Partizan. Predvideni stroški znašajo 90,000.000 din.
2.	Dokončna ureditev igrišč za šolo in vrtec — okrog šolskega centra Savsko naselje (načrti, asfaltiranje, igrala, plezala itd.). Ta ureditev bo stala okrog 23,000.000 din.
3.	Telovadnica pri gimnaziji v Peričevi ulici za potrebe gimnazije, osemletke in Partizana. Gimnazija ima 24 oddelkov. Sedaj izvajajo le po eno uro telesne vzgoje v telovadnici namesto treh. Predvideni stroški znašajo 65,000.000 din.
4.	Telovadnica pri šoli v Dolu, ki bo služila tudi TVD Partizan. Stroški znašajo 35,000.000 din.
5.	Ureditev igrišča pri Partizanu na Ježici ob novourejeni telovadnici za potrebe društva in šole, kar bo stalo 4.009.000 din.
6.	Igriv'',•- zn nogomet in športne igre v Muli vasi bo stalo 5.300.000 diu.
7.	Ureditev jame za Stadionom ob Vodovodni cesti — za letno igrišče Partizana, šole, športna društva Odred, Olimpije, za vajenske sole, za športne dneve itd. Stroški bodo znašali okrog 12,000.000 din.
8.	Ureditev igrišča pred Stadionom: za košarko, rokomet itd., kar bo lahko pomagala urediti tudij Vajenska šola raznih strok. Stroški bi znašali 5,000.000 din.
9.	Rekreacijski prostor ob Savi z dvema manjšima bazenoma ('WC, pitna voda, garderoba, ležalniki) brez gostinskih prostorov, kar bi stalo okrog 30,000.000 din.
10.	Ureditev jame ob Podinilšča-kovi ul. za potrebe zimskega športa pionirjev in mladine, kar je' začela urejati Stanovanjska skupnost Stadion (majhna skakalnica itd.). Predvideni stroški bi bili 5,000.000 din.
11.	Ureditev igrišča v Savskem naselju ob novozgrajenem trgovskem centru bi stala okrog 4,000.000 din.
Domovi Igre In Gela
Vrtec v Topniški ulici za gimnazijo
Za vrtec že obstajajo idejne skice. la varstveno vzgojni zavod za približno 150 otrok od 2. do 15. leta bo imel tudi kuhinjo in igrišče.
Ker zahteva zavod s predšolskimi otroki tudi mnogo stranskih prostorov, svojo jedilnico in igralnico, bo treba načrte prikrojiti po sodobnih načelih. Tu bo treba predvideti tudi razne delavnice zn tehnične krožke. Stroški bodo znašali okrog 60,000.000 din.
Otroški vrtec pri novi osnovni šoli v Stožicah
Predvidoma bo v tem vrtcu 100 do 120 otrok. Po predračunu iz leta 1960 bi vrtec stal 41 milijonov.
Pionirski dom v Endliherjevi ulici v Savskem naselju
Ta dom ima trenutno še zasedene vse prostore s strankami. Ko se bodo te izselile, bo možno preurediti prostore v Pionirski dom za predšolske in šolske otroke. Ima tudi primeren vrt. Za preureditev prostorov in potrebno opremo ima na razjmlago stanovanjska skupnost 2,000.000 din, občina pa prispeva iz družbenih sredstev tudi 2 milijona din.
Otroški vrtec v Savskem naselju
Ta je v glavnem že dograjen, le kuhinja še ni končana, ker je bila prvotno zamišljena za oskrbo 120 otrok, sedaj pa bo oskrbovala 240 otrok. Po zatrdilih Toplovoda bo kuhinja sposobna za obratovanje 1. septembra 1961.
Sole ie ljudska or esveta
L Gradnja osnovne šole s telovadnico v Stožicah s 15 učilnicami, mlečno kuhinjo, z delavnicami, ri-salnico itd. Šola in telovadnica je že v gradnji. Vse to bo stalo 185 milijonov dinarjev.
2.	Gradnja osnovne šole za potrebe terena Savsko naselje in Boris Kidrič. Sedanja šola je že premajhna za 3 razrede. Verjetno 1k> ta šola v sklopu novega učiteljišča ob podvozu na Šmartins.ki cesfi. Stroški bodo znašali okiog 185 milijonov din.
3.	Ureditev kotlarne v Savskem naselju in priključek šole, vrtca in telovadnice na to kotlarno. Predvideni stroški bodo 14,000.000,din.
4.	Dom ljudske prosvete /ia teren Bežigrad, Boris Kidrič in Stadion. Dom bo služil za ljudsko prosvetno dejavnost 600 članov Svobode Bežigrad, Delavsko univerzo jn Glasbeno šolo. Izgradil naj bi ; se v okviru občinskega centra, stroški pa bi znašali 150,000.000 din. 1
5.	Dokončanje adaptiranega (lo-
ma Svobode na Ježici. Ta dom je bil v letu 1959 renoviran. Prizidali smo mu garderobo zn igralce,.i.WC in vežo z blagajno v vrednosti 1 milijona din. Potrebno je še urediti fasado in notranje prostore, za kar bi bilo potrebno še 1,500.000 dinarjev. ^	'
6.	Osnovni šoli na Ježici je treba preurediti lesena stranišča v angleška. za kar bo potrebno 2.000.000 dina r jev.
(Nadaljevanje na 11. strani)
Z bo/ vouvcev
štev. 4 Stran 7
(Nadaljevanje s 5. strani)
ga sekretarja Gorenjske cone. Neki ribic iz Žirov ga je izdal s kurirjem Dolencem in komandantom Fazanom vred. Gestapovci so jih obkolili. V boju mu je, čeprav hudo ranjenemu, uspelo, da se je prebil sikozi obroč in je neprestano streljal na sovražnike. Gestapovci so ponovno zožili obroč okrog njega
in komandanta Farama. Da ne bi živa padla v sovražnikove roke, sta se sama ustrelila s poslednjima kroglama. Bilo je to 14. januarja 1943 v Srednji vasi v Poljanski dolini na Gorenjskem.
Franc Itavhnr je ustanovil in organiziral VOS v Ljubljani in je bil med najhrabrejšimi njegovimi pripadniki. Za narodnega heroja je bil proglašen 5. julija 1951.
DELAVSKA UNIVERZA
»CENE STUPAR«
FRANC TAVCAR-Rok
Na 10. seji upravnega odbora Delavske univerze Liubljana-Bežigrad so obravnavali najprej izčrpno poročilo vodje 1. oddelka Jerka Bodlaja o idejnopolitičnem izobraževanju in ga v celoti odobrili, sprejeli nova
pravila zavoda, ki dajejo večjo vlogo delovnemu kolektivu in upravnemu odboru, rešili še nekatere tekoče probleme, nato pa sklenili, da bo v bodoče zavod nosil ime po črnuškem prvoborcu Cenetu Stuparju-Mateožu.
Rodil sc je Starih Jaršah 29 v Ljubljani. Študent. Član KPJ od 15. VIL 1941. V NOB od 1941. leta. Danes je generalmajor JLA. Za narodnega heroja jc bil imenovan 27. XI. 1953.
Franc Tavčar je sin revnega delavca. Šolal se je v težkih življenjskih pogojih.^ Po končani gimnaziji je služil vojaški rok v šoli za rezervne ofi-cine.
Oče, ki je bil organiziran v na-p •dnili sindikatih, mu je dal prve pojme o delavskem gibanju in o borbi delavcev za boljše življenje. Tako se je 1. 1941 začel zanimati za politične probleme. Vključil se je v napredno organizacijo kmečke in delavske mladine. Ko je julija 1941 postal elan KPJ, je odšel v ilegalo in začel delali v^ organizacijah OF. Kmalu je postal član okrajnega komiteja Par-i'Je, y. enem izmed tedanjih rajonov Lrubljane. Zadolžen je bil za vojaška
vprašanja in za vprašanja širjenja vstaje. Istočasno je končal tudi ilegalni nižji partijski tečaj. Kot ilegalec je delal v Ljubljani do januarja 1942, ko se je pridružil partizanom. Pozneje je zopet sodeloval v številnih akcijah ilegalnih skupin VOS na terenih Ljubljane. Julija 1942 je ponovno odšel iz Ljubljane in se priključil operativnim enotam NOV.
Po navodilu glavnega štaba NOV in PO Slovenije je marca 1943 odšel na področje Julijske Krajine. Od tam se je vrnil septembra z Gradnikovo brigado kot njen politični komisar. Z brigado se je potem bojeval na Dolenjskem in Notranjskem.
Dolgo časa je bil Tavčar tudi v brigadi .Toneta Tomšiča. Leta 1944 je delal v Glavnem štabu Slovenije, a istočasno je bil tudi namestnik komandanta VIL Korpusa NOV Jugoslavije. V zadnjih mesecih vojne je bil pri ustanovitvi enot Korpusa narodne obrambe Jugoslavije imenovan za načelnika štaba enot Korpusa narodne obrambe Jugoslavije v Sloveniji. Leta 1946 je postal komandant slovenske divizije KNOJ.
Tavčar je bil iznajdljiv in sposoben diverzant, partizanski komandir in komandant. Bil je izredno hraber. Posebno se jc izkazal pri prebijanju Drugega bataljona Tomšičeve brigade iz italijanskega obroča leta 1942, v bojih na Meteljniku, pri prebijanju Gregorčičeve brigade čez Nadižo v Julijski Krajini, v bojih na Stolu, Črnem vrhu. Kolovratu, v bojih na Krvavi peči pri Ljubljani, pri Žužemberku, Trebnjem, itd.
Med vojno je bil dvakrat ranjen in je izgubil roko. Po osvoboditvi je ostal v JLA. kjer je še danes kot generalmajor. Bil je na raznih odgovornih službah .Leta 1953 je končal inženirsko fakulteto višje vojno akademije JLA.
PROGRAM PRIREDITEV
OB OBČINSKEM PRAZM
Od 17. do 20. junija razstava komunalnega gospodarstva na
Gospodarskem raslavišču
23.	JUNIJA Strelsko tekmovanje Turnir v odbojki Turnir v namiznem tenisu Turnir v košarki
(Za športna tekmovanja bo točen čas naknadno določen)
ob 20. uri Slavnostna akademija v festivalni dvorani. Program bodo izvajale družheno-politične organizacije
24.	JUNIJA
ob 9. uri Otvoritev Samove ulice oh Stadionn ob 10. uri Slavnostna seja Obl O
25.	JUNIJA
Občinski odbor ZB NOV priredi izlet za člane v Dražgoše
Rašica 1941-1961
Proslava bo 4. lulija 196'1
Oh 5.00 Budnica na Rašici (godba z ozvočenjem)
Oh 6.00 Sprejem borcev in aktivistov
Od 6.30 do 8. ure igra godba na Taboru pri Črnuškem mostu Od 6.30 do 8. ure igra godba na vrtu pri Tacenskem mostu
Od 6.30 do 7.30 manever, ki ga izvaja občinski odbor ZROP na Rašici
Od 5.00 do 8. ure igra godba, izmenoma pa bo glasba prenesena po ojačenem ozvočenju, vmes bodo agitacijske napovedi o proslavi, o pomenu 20-Ietnice vstaje na območju Po-savsko-Kamniškega predela in spremljanje manevra Ob 8.00 Zaigra godba na centralnem zbornem mestu Oh 8.05 Recitacija (Rohaček in drugi)
Ol) 8.10 Poje Ljubljanski oktet •>
Oh 8.15 Recitacije Oh 8.20 Igra godba Od 8.25 do 8.35 ngilncijske napovedi Oh 8.35 Internacionala (godba)
Oh 8.40 Uvodni govor (Vlado Krivic)
Oh 9.00 Vključitev na omrežje RTV Ljubljana (prenos govora tov. Tita iz Titovih Užic)
Po končanem prenosu govora bo ljudsko rajanje
Sodelovale bodo godbe na pihala: JLA, Litostroj in Domžale
Cene Stupar-Mateož je bil rojen 22. 1. 1910. Že v rani mladosti mu je umrl oče. Mati je vzgajala tri sinove in skrbela zanje z nekaj malo lastne zemlje. Cene je bil izredno nadarjen, ni pa imel možnosti, da bi študiral, temveč se je po dovršitvi triletke na Črnučah udinjal pri raznih delih in si sam služil kruh. Zaradi lepega značaja je bil zelo pri-Ijubljen med ljudmi, mati pa se je bala za svojega sina, ker je Cene že tedaj razmišljal o tem, kako uresničiti Marxove in Leninove nauke. Zahajal je med borce delavskega po-kreta v Ljubljani in dobil zaposlitev v tovarni pliša »ElTLERc, kjer je organiziral akcije delavstva proti izkoriščanju lastnikov. Študij in prakso je prevzel s Francem Leskoo-škem-Lukom in ostalimi vodji delavskega pokreta v Sloveniji.
Bil je voditelj velike tekstilne stavke v tovarni »EIFLERt. Ob ustanovitvi »SVOBODE< leta (932 v Črnučah je prevzel vodstvo in bil ured-nik_ glasila »PRAVICA«. Z Maksom Pečarjem in Francetom Ravbarjem je vzgajal nove partijske kadre in revolucionarje ter organiziral vse tedanje akcije v Čunučah. Bil je že tedaj preganjan in zaprt, toda Cene ni nikdar klonil in izgubil vere v
oddajno postajo in tiskarno OF, Kmalu pa so ga Italijani s pomočjo domačih izdajalcev aretirali in z njim tudi hčerko Franca Leskovška in še eno tovarišico. Odpeljan je bil v Polje na belogardistično postojanko, kjer se je znal dobro zagovarjati. Od tu so ga odpeljali v takratno Mišičevo kasarno. Tam so ga zasliševali in zelo mučili. Sam je pripovedoval, da so mu nastavljali razne predmete na obzidje kasarne, ga budili ob raznih nočnih urah, da bi šel pobirat predmete z namenom, da Imče pobegniti, da bi ga ustrelili. Ker niso imeli dokazov, so ga odpeljali 8. septembra 1943 na sodišče.
Ko je Italija kapitulirala, so ga prevzeli Nemci in ga pripeljali v Šentvid. Od tam je z nekim tovari šem ušel, prebrodil Savo in prišel na obrobek gozda nad rojstno hiš« v Črnučah. Z žvižgom in s pomočjo Martina Petriča in njegove žene se mn je posrečilo poklicati brata Petra. Prinesli so jima suhe obleke in hrane.
Bil je zelo bolehen, zalo se je zadrževal bolj na terenu. 15. novembra 1944 je šel v partizansko taborišče pod Dobenom s tovarišem Slavkom
Trampužem, kamor so jima po zasneženi poti sledili gestapovci in ju
— -—..........................     .	obkolili. Trampuž je srečno ušel.
svoj cilj, da doseže revolucionarnost Cene Stupar pa je bil bolan in ni med ljudmi in vzbudi zavest delav- mogel uiti. Boril se je do zadnjega
Pripravo za studi na univerzi
Delavska univerza »Cene Stupar« Ljubljana je priredila za vse tiste, ki se želijo v jeseni vpisati na’ vi:oke in višje šole, pa nimajo ustrezne šolske _ izobrazbe seminar, v katerem se bodo pripravljali za sprejemne izpite. V seminar se je prijavilo 50 ljudi iz raznih krajev Slovenije in od 24. maja že obiskujejo predavanja in se pripravljajo za študij na pravni, ekonomski in filozofski ter na Višji komercialni šoli in Višji šoli za socialne delavce. Na sliki: priprava za ekonomsko fakulteto in VKš
ca, da se upre izkoriščanju. Po razpustu »SVOBODE« je vodil kolektiv »VZAJEMNOSTI« in preko članov organiziral strokovne in napredne akcije na vasi kakor tudi delno v Ljubljani. Leta 1941 je bil vodja vojaškega komiteja in prvoborec partizanstva.
Dne 24. junija 1941 je organiziral partizanski pohod na Rašico in prve partizanske akcije na terenu. Njegovo prvo večje delo je bila organizacija in priprava na prvo luirho in napad na gestapovce na Rašici. Vodil je praktično delo te edinice leta 1941 ter vzdrževal in dajal navodila za terenske akcije organizacije na terenu.
Zaradi bolezni, ki sc mu je v partizanih še poslabšala, kajti že v bivši Jugoslaviji jc bolehal nn pljučih in srčni napaki je ob stalnem napadanju in hajkanjii Nemcev na Rašico moral na zdravljenje preko meje na Ježico. Izdajstvo domačih je bilo vzrok, da so vdrli Italijani v skrivališče in ujetega Ceneta odpeljali v zapor v Šcntpetrsko vojašnico ter dalje v koncentracijsko taborišče v Italijo. V internaciji je Cene organiziral internirance in |>ri-pravljal beg iz taborišča. Kopal je zidovje še z nekimi sotovariši kar z žlicami in vilicami. Zbežati pa se je jjosrečilo njemu in še štirim drugim tovarišem. Prestal ie težko in najjorno not v Ljubljano. Zaradi slabotnega zdravja ni mogel iti nnznj v partizane. Prevzel je vodstvo organizacije OF v Zasavju.
V Jaršah pri Ljubljani je imel bunker, v katerem so imeli radio-
naboja, nato pa je bil zadet od sovražnikove krogle v glavo in prša.
Tako se je končalo življenje našega prvoborca Ceneta Stuparja-Matevža, no katerem bo odslej nosila ime Delavska univerza Ljubijana-Beži-grad.
NASTOPILI „ SO NAJMLAJSI
V	počastitev 20-letnicc vstaje so priredili vzgojno varstveni zavodi občine Ljubijana-Bcžigrad v soboto 20. maja pojKildne na otroškem igrišču pred osnovno šolo dr. Vita Kraigherja ob Vodovodni cesti zelo uspelo otroško prireditev. Nastopili so naši naj-mlaj.ši iz otroških vrtcev Bežigrada, Savskega misija. Stadiona. Stožic in terena Boris Kidrič. Skupno je 200 otrok rajalo, pelo. telovadilo, plesalo kolo. recitiralo itd
Prireditev, ki jc trajala nad eno urn je bila zelo prisrčna ter gre vse jiriznanje vzgojnemu osebju teh ustanov za trud in delo, ki ga posvečajo našim najmlajšim.
V	prostorih ol roškega vrtca je bila istočasno prirejena tudi razstava otroških izdelkov, ki nazorno prikazuje domiselnost in zelo jiosrečene izdelke otroškega prizadevanja na raznih področjih malega otroškega ustvarjalnega dela. ki hi vsekakor zaslužilo širšo oceno tukega dela. Razstava je res vzorna in pritegne vsakega obiskovalca. Prireditvi ie prisostvovalo zelo veliko obiskovalcev, zlasti mladina.
24. junij
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	požgala in uničila je žitaric« izseljenih,
—	likvidirala domačega izdajalca Majheniča o Črnučah,
—	prekinila telefonske zveze med Ljubljano in Kamnikom,
—	minirala kanal na cesti L reda o Dobravi pri Črnučah,
t— minirala most na cesti UL reda o Sp. Gameljnah,
—	iz zasede napadla nemške policiste,
—	požgala nemški kamion o Tacnu,
—	pri Skaručni napadla nemško kolono,
—	pri Smledniku likoidirala doa gestapovska ogleduha,
—	borba o gozdu nad Rašico z nemško patruljo,
—	razbila osebni nemški avtomobil in likoidirala 5 nemških oficirjev in gestapovcev na Rašici.
Poleg teh pa je bilo še oeč manjših sabotažnih akcij. Pri poslednji akciji so bili zaplenjeni oažni dokumenti, fotoaparat s posnetki, 5 pušk, 2 samokresa in nekaj municije. V juliju je četa štela 55 borceo.
Kljub temu pa je bil teren, ki ga fe kontrolirala Rašiška četa, zelo neugoden, saj se je razprostiral poleg obmejnega pasu, zasedenega po Italijanih in Nemcih. Na tem področju so obstajale zelo dobre cestne komunikacije, slabo zaraščeni gozdovi, Ljubljana i>a je bila o neposredni bližini Četa ni mirovala, ternoeč je z akcijami vznemirjala okupatorja in s tem vezala nase močne okupatorjeve sile. Zato je okupator sklenil, kakor je bilo razvidno iz zaplenjenega materiala, da jo za osako ceno uniči.
20. septembra 1941 so požgali oas Rašico, prvo v Sloveniji. 27. septembra 1941 so oeč kot s 100-kratno premočjo obkolili celotno področje Rašice. vendar se jim je tudi ta akcija izjalovila in jc čela ušla z dnema laže ranjenima, medtem ko so fašisti imeli mrtve in ranjene. Nekaj dni no teh dogodkih je prišlo do iz.daj-stoa in s tem do razbitja Rašiška čete kot organizirane enote, vendar se okupatorju ni posrečilo dobiti o "'■iT *'ne sl r ra/cn nekaj posameznikov, po večini ranjencev. Vsi ostali so sc rešili in n poznejši dobi zavzeli vodilne položaje o NOB.
Uspeh prve akcije in nemoč okupatorja se je čutila na tem področju ves čas okupacije, saj ni uspel postaviti vsa štiri leta niti ene formacije bele garde ali domobrancev razen nekaterih posameznikov, ki pa so dobili skoraj vsi zasluženo plačilo.
Politična zrelost vrebioalceo na področju Črnuč in okolice, ki se je manifesti-ala ves čas okupacije, se je izkazala tudi v povojnem obdobju pri premagovanju vsakovrstnih težav gospodarske izgradnje naše domovine Tem krajem, kakor tudi krajem. I i so danes združeni n eno občino Ljubi jan a-llcž igr ad • gre zahvala. da so tradicijo NOB očuvali in da ere izgrarlnja socializma svojo zmagovito pot naprej.
Teter Lešnjak
w	IN S vAEilJ)
y>S krvjo smo svojo naša polja pognojili...«
Vsem padlim In pogrešanim borcem NOB iz vasi Črnuče, Dobrava pri Črnučah, Ježa in Nadgorica je posvečen spomenik, ki stoji pred Zadružnim domom v Črnučah in ki bo ostal tudi poznejšim rodovom v spomin na grozote druge svetovne vojne. Za to in svarilo, da se kaj taikega nikoli več ne ponovi, govori tudi napis na spomeniku:
»S krvjo smo svojo naša polja pognojili, da bi rodila kruh nekoč Za vse ljudi. Ko za svobodo smo sc v sužnjih dneh Imrili. smo zrli še pred smrtjo v naše lepše dni.
Svoboda in ljubezen, kruh in sreča — umreti zanjo slava je največ-|a. Živeti zanjo je najvišji cilj.«
Na spomeniku, ki ga je projektiral in izdelal arhitekt Stojan Batič, je vklesanih 43 imen padlih in pogrešanih borcev za svobodo:
Franc Ravbar, Janko Bizjak, Rezka Dragar, Maks Pečar, Stane Kosec, Andrej Snoj, Franc Žagar, ing.
Spomenik na kraju, kjer je nekoč ■ stala Kraljeva hiša n je po izdajstvu v njej zgorelo 7 ljudi
\nton Štebi, Cirila Stebi, Janez Ma-l|, Cene Majdič, Justi Povše, Peter Rotar, Tinko Pirnat, Janez Šarc, Anton. Čebulj, Stane Medič, Andrej Lukežič, Angela Avsec, Ivan Avsec, Miha Cad,' Cene Stupar, Anton Dragar, Drago Jakopič, Ivan Lukane, Rudi Naglič. Franc Štefej, Jože Pečar, Franc Tavčar, Antonija Tavčar, Štefan Ložar, Miha ložnr, Jernej Lampe, Franc Orešek, Franci Čebulj, Milena Koren, Simon Šmoit, Joško Korenin, Janez Vehovec, Matevž Jesihar, Ivan Šubelj, Miha Sever in Ivan Mali.
32 vklesanih imen
Ob cesti, ki pelje iz Šentjakoba proti Dragomlju, v naselju Podgorica, stoji spomenik, posvečen padlim borcem NOV in žrtvam fašističnega terorja iz vasi Podgorica, Šentjakob, Dragomelj in Pšafa.
Na spomeniku, ki ga je projektiral in izdelal akademski kipar Stane Kolenc, odkrit pa je bil 22. junija 1950, je vklesanih 32 imen:
Franc Dečman, Franc Zajc, Anton Zajc, Ivan Hrome, Franc Goro-pečnik, Anton Tušar, Matevž Lukovec, Ignac Čolnar, Franc Kralj, Blaž Goropcčnik, Stanc Goropeč-nik, Ivan Goropečnik, Janez Rotar, Franc Paternoster, Lucija Kralj, Ivanko Kralj. Terezija Kralj, Jernej Kralj, Jakob Kralj, Aloj/, Rtič-gaj, Anton Štempihar, Anton Nemec, Franc Dremelj, Anton Grčar, Franc Kokalj, Anton Zajc, Rudolf Kralj, Ignac Cajhen, Peter Skubi, Stanko Urbančič, Anton Jemec, Lovro Dragar.
Plošča narodnemu heroju Maksu Pečarju
Nu stanovanjski hiši št. t v Dobravi pri Črnučah, kjer je živel narodni heroj Maks Pečar, so 20. junija 1954 odkrili, po načrtni prof. Miroslava Ravberja, ploščo z naslednjim besedilom:
»V trajen spomin narodnemu heroju Maksu Pečarju (Černetu) 1907—1941, ki se je rodil v tej hiši in v njej preživel svojo mladost.«
Cenetu Stuparju v spomin
Plošča v velikosti 40 krat 60 cm je odkrita tudi na stanovanjski hi-
ši, kjer je živel prvoborce Cene Stupar, e naslednjim besedilom: »Stupar Cenetu — Matjažu
V	tej hiši se je rodil tn odšel v NOV revolucionar prvoborec Stupar Cene — Matjaž 1910—1944.«
Plošča je bita odkrita 24. junija 1955 po načrtu prof. Miroslava Rav-ja.
Plošča narodnemu heroju Rezki Dragar in njenemu možu
20. junija 1954 je bila odkrita tudi na stanovanjski hiši št. 128 v Črnučah plošča v velikost 40 krat 60cm z naslednjim besedilom:
»V tem domu sta živela narodni heroj Dragar Rezka 1913—1941 in njen mož Anton 1908—1943.«
Ploščo je izdelalo podjetje Umetni kamen iz Ljubljane j>o projektu prof. Miroslava Ravberja.
Narodni heroj Franc Ravber-Vitez
Narodnemu heroju Francu Rliv-berju je posvečena plošča na hiši v Črnučah, kjer je živel in odšel v partizane. Na plošči je ime FRANC RAVBER in je bila odkrita po projektu brata prof. Miroslava Ravbarja 20. junija 1954.
»V tej hiši je preživel svojo delovno mladost narodni heroj Janko Bizjak 1911—1941«
jc napisano na plošči, ki je bila odkrita 20. junija 1954 na stanovanjski hiši štev. 17 v Črnučah po projektu prof. Miroslava Ravberja v velikosti 40 X 60cm.
V Podgorici zgorelo sedem ljudi, v hiši, ki jo je zažgal okupator
Na razvalini požgane hiše severno od gostilne Ježek v vasi Podgorica v spomin na družino Kralj, ki so jo Nemci zaradi izdajstva zažgali 9. avgusta 1944, je bil 1955. leta odkrit spomenik s ploščo po projektu tov. Lipovška z napisom: »Na tem mestu je bila partizanska javka.
9. 8. 1944 pa so fašistični okupatorji uničili hišo in žive požgali: Kralj Lucijo, Kralj Franca. Kralj Katarino, Kralj Ivano, Kralj Reziko, Kralj Jerneja, Paternoster Franca.«
Spomin na protidraginjsko akci jo
V	Mali vasi štev. 19 je na hiši vzidana siva marmorna plošča rn spominja na protidraginjsko demonstracijo, ki so jo izvedli delovni ljudje pod vodstvom KPS v septembru 1939 pred hišo takratne občine Ježica. Za ploščo je izdelal načrt in jo odkril Obč. komite ZKS Ljubljana-Bežigrad 28. novembra 1959.
Plošča v spomin Matiji Udvancu - MVeissu
Krajevni odbor ZB-NOV Ježica je 8. oktobra 1959 odkril spominsko ploščo Matiji UDVANCU-Weis-su po lastnih načrtih z naslednjim besedilom:
»V tej hiši se je rodil 29. II. 1912 delavec-ključavničar Matija Ud-vanc-Weiss, član KPJ od leta 1932, pionir delavskega gibanja na Ježici, oficir mednarodne brigade v Španiji, komandir Selške čete Cankarjevega bataljona, padel 27. III. 1942 pri Crngrobu nad Škofjo Lo-ko.«
Plošča je vzidana na Ježici, na hiši štev. 19, kjer je bil rojen.
Plošča, ki spominja na ilegalno tiskarno
Napis: »V tej hiši je bila pod vodstvom Borisa Kidriča jeseni leta 1931 urejena tiskarna, v kateri se je tiskal »Rdeči prapor«. Hiša Zatlcrjevih je bila hkrati pogosto zatočišče ilegalcev in voditeljev komunistične partije Jugoslavije.«
To je vklesano na črni granitni plošči na hiši št. 57 v Savljah, na domu Anice in Kocjana Zatlerja.
Ploščo je pripravil Obč. odbor ZB NOV Ljubljana-Bežigrad po načrtu Obč. komiteja /KS. odkril pa jo jo član IK CK ZKS Boris Ziherl 5. septembra 1959,
Oborožen spopad v naši občini s sovražnikom
Bela marmorna plošča, vzidana v hišo štev. 35 v Mali vasi z napisom »7. septembra 1941. leta je na tem mestu borbena grupa Ježice prvič napadla italijanske fašiste« spominja na borbeno dejavnost naše mladine. Ploščo je postavil terenski odbor ZB »Danila Kumar«, Ježica, po svojih načrtih 6. septembra 1955.
Zločinsko delovanje belogardistov
Stanovanjsko hišo v Savljah št. 37 so izdajalci našega naroda spremenili v mučilnico zvestih pristašev in borcev osvobodilnega pokre-ta. V spomin na to je krajevni odbor ZB-NOV »Danila Kumar«, Je-žrica, dal vzidati spominsko ploščo z besedilom: »V tej hiši so belogardisti v času NOV od septembra
1942	do septembra 1943 ubijali in mučili pristaše OF.«
Spominsko ploščo so odkrili 5. septembra 1955.
Spominjamo se padlih borcev in žrtev fašizma
Na Zadružnem domu v Savljah št. 100 je vzidana bela marmornata plošča, posvečena spominu padlih v NOV, umrlih v internaciji in tistih, ki so jih ubili fašisti. Postavil in odkril jo jc krajevni odbor ZB-NOV na Ježici. Plošča nosi sledeče besedilo: Žrtve v NOV od 1941 do 1943, teren Savlje-Kleče:
Keršan Dušan, partizan, leta 1943 Kos Štefan, partizan, leta 1942 Kos Jože, partizan, leta 1942 Kos Francka, partizanka, leta
1943
Zatler Urška, partizanka. 1944 Režek Franc, partizan, leta 1944 Kregar Anton, padel kot talec 1942
Satler Kocijan, ustreljen od bele garde 1943
Zatler Ana, ustreljena 1943 Hribernik Simon, ustreljen od Italijanov 1942
Jeromen Pavla, umrla v internaciji 1944
Cemažar l/ovro, umrl v internaciji 1944
Drobež Franc, umrl v internaciji 1944.
Plošča na hiši, kjer je bila ilegalna partijska ciklostilna tehnika
Terenski odbor ZB-NOV »Danila Kumar«, Ježica, je dne 4. septembra 1955 odkril po svojih načrtih urejeno spominsko ploščo v hiši št. 68 na Ježici z napisom:	»V letu
1931 je bila v tej hiši prva ilegalna partijska ciklostilna tehnika Slovenije. — V tej hiši je živela Narodni heroj Kumar Danila-Andreja 1921—1944.
Ustanovitev odbora OF
V Stožicah je na hiši štev. 5t vzidana bela marmornata plošča, ki nosi napis: »V tej hiši je bil dne 4. maja 1941 ustanovni sestanek OF terena Ježica, katerega je vodil tovariš Leskošek Franc-Luka, takratni sekretar KPS.«
Postavil in odkril jo jc krajevni odbor ZB-NOV »Danila Kumar, Ježica 5. septembra 1956.
Pepca Kardelj odkrila ploščo v Parmovi ulici
Občinski odbor ZB-NOV Liublja-nn-Bežigrad je postavil po lastnih načrtih spominsko ploščo v spomin na ustanovitveni sestanek OF z napisom:	»Tu je bil v juliju 1941
ustanovni sestanek OF za rajon Bežigrad.«
Spominsko ploščo je dne 9. septembra 1959 odkrila Pepca Kardeljeva v Parmovi ulici.
Mladim borcem NOV
Dijaki in profesorski zbor gimnazije za Bežigradom so se oddolžili žrtvam in spominu mladim borcem njihove gimnazije s postavitvijo plošč, vzidanih v avli gimnazije. Na prvi plošči je napisano: »Iz vaše krvi je vsklila naša svoboda«: Baloh Radibor, Blauč Janez, Bojc
Nikolaj, Brelih Branko, Brun Herman, Cimperman Lovro, Cop Mihael, Fink Miloš, Frece Janez, Gabrovšek Tine, Golmajer Ivan, Gorkič Evgen, Helmich Vladimir, Hrovat Stojan, Jamnik Martin, Jurkovič Matija, Juvan Dušan, Klein-stein Edvard, Kolenc Otmar, Košt-jal Evgen, Križka Jaroslav, Lešnjak Janez, Majer Črtomir, Mayer Štefan, Medved Milan, Menih Jože, Mikec Dušan, Mlekuš Savo, Mohar Boris, Mravlje Milan, Nepužlan Drago, Novak Franc, Poberstar Danilo, Ogrizek Peter, Ostapovič Fe-dor, Pavletič Vojko, Planinc Jože, Prosenc Janez, Poženel Milan, Pšeničnik Janez, Pungerčič Marijan, Remic Branko, Resnik Stanislav, Rihar Leopold, Rožič Viljem, Rupnik Branko, Seiko Radovan, Sluga Miloš, Smrekar Štefan, Škerl Lovro, Šlamberger Radivoj, Šuligoj Stojan, Trošt Boris, Trstenjak Boris. Vuslin Iztok, Urbančič Franc, Vidic Zlatko, Vovoko Vladimir, Vurnik Ivan, Weitzer. Milan, We-ster Boris, Zajc Tone, Zaveršnik Janez, Zupančič Božo, Žiberna Milan, Židan Stanko.
»Kdor umre za domovino, živi dovolj,a.
je napisano na drugi plošči: Abramič Anton, Belak Ernest, Bo-laffio Viktor, Dimeč Milan. Dominko Milenko, Drašler Stanko, Derglin Ernest, Grbec Lado, Grom Vladimir, Groznik Vunec, Hribar Alojz, Jager-man Dušan, Janežič Milan, Jelinčič Ernest, Jezerc Hinko, Kerin Stane, Koschler Milan, Kregelj Miroslav, Lemut Anton, Magister Janez, Marincelj Jože, Medved Maksimilijan, Miljavec Franc, Močnik Edvard, Modrijan Gorazd, Miiller Viktor, Novak Peter, Oblak Teodor, Orehek Franc, Pavčič Janez, Petelin Ivan, Pihlar Rudolf, Pirc Libor, Pleskovič Dušan, Pogačar Janez, Požun Dušan, Primic Rado, Rupnik Ivan, Rus Rudi, Sedej Ferdinand, Slovenc Nikolaj, Stante Jože, Šinigoj Bojan, Slosar Silvester, Tavčar Živko, Tratnik Ivan, Vrečar Milan, Zor Milan, Zorko Anton, Zupančič Zdravko, Žagar Stane.
ton, Rijavec Franc, Rotar Rudolf, Skrt Ivan, Smolinskv Mila, Strah. Tone, Stupar Cene, Žajc Ivan, Žiberna Boris.
Narodnemu heroju Ivanu Kavčiču je posvečena plošča
Krajevni odbor ZB »Danila Kumar« z Ježice je postavil spominsko ploščo narodnemu heroju Ivanu Kavčiču na hiši štev. 77 v Tomačevem in dal vklesati sledeče besedilo:
»V letih 1939 do 1942 je v tej hir ši živel in delal narodni heroj Kavčič Ivan.
Ploščo so odkrili 9. septembra; 1955. leta.
»Padlim tovarišem za svobodo«	i
so besede, ki nas s spomenika V Mariborski ulici 4, na dvorišču Tovarne kovinske galanterije, spominjajo na junake, ki so dali življenje za svobodo:
Omahen Roman, komandant čete 1942 — Lipoglav
Vodopivec Julij, partizan, 1944 — Koroška
Zalokar Pavel, talec, 1944 — Meh-!1 geš
Kavčič Janko, partizan, 1944 —! Primorska
Vovk Albina, internacija 1943 —i Italija	,
Binder Rado, internacija 1942 —* Italija.
Spomenik je postavila Tovarna’ kovinske galanterije. Načrt zanj jel napravil kipar Kolenc, odkrKi pa so ga jeseni 1931. leta.	,
Spomenik padlim borcem '
stoji ob Topniški ulici, v prostak ru, zasajenem z zelenjem, in na. njem piše:	, j
Padlim za svobodo 1941—1945
Ahačič Anton, Duhovnik Božo, Bunker Centralne tehnike Florjane Drago, Fon Ivan, Gorišek syrr ifnc*	Martin, Gregorka Miroslav, Jdinar.
L'»V ti.ro	Marijan, Janežič Vida, Jelinčič Er«
Zdravljenje borcev
Dr. Mavricij Neuberger je v svoji hiši na Vilharjevi cesti št. 21 zdravil v letu 1941 partizane. Dal je na razpolago prostor za ureditev bunkerja, ki ga je uporabljala centralna tehnika. O tej dejavnosti priča vzidana spominska plošča z napisom:
_»_V tej hiši je leta 1941 dr. Mavricij Neuberger zdravil partizane — maja 1942 je bil tu bunker, ki je služil do februarja 1943 centralni tehniki poverjeništva CK KPS in IOOF za Ljubljano.«
Ploščo je postavil Obč. komite ZKS Ljubljana-Bežigrad in jo odkril 9. maja 1958.
Ilegalno delovanje v stari Jugoslaviji
Društvo » V za jemnost«. in organizacija VOS
Napredni delavci so se v stari Ju/, goslaviji ilegalno zbirali v društvu »Vzajemnost« in delali po navodilih KPS. V spomin na tako delovanje je vzidana plošča v hiši štev. 26 na Vodovodni cesti v Ljubljani, kjer piše:
»V tej hiši je pori vodstvom KPS delovalo od leta 1938 do okupacije delavsko umetniško društvo »Vzajemnost«. V času NOB je bila tu postojanka VOS .Deseti brat*.«
Ploščo je postavil Obč. odbor ZB-NOV Ljubljana Bežigrad skupno s krajevno org. ZB Stadion in je bila odkrita 9. septembra 1959.
Tovarniški delavci so se borili v vrstah NOV in O F
Sindikat Tovarne dekorativnih tkanin (bivši Eifler) je postavil ploščo delavcem, ki so padli v borbi in kot talci. V bel marmor so vklesali besede:
Kot žrtve ste padli v borbi za nas!
Dragar Rezka, NU, Filipič Franc,
Jerina Marija. Kovač Marija, Kor-ner Otmar, Krnel Tone, Kroupa Ivan, Lutman Maks, Novotny An-
Grobnica v Stožicah
nest, Kalar Polde, Kalar Nace, Kp-lavčič Rudolf, Močnik Edi, Mohar Edvard, Ožbalt Vladimir, Papež Nada, Pavčič Erna roj. jamar, Prhe Franc. Puc Metod, Sedej Ferdinand, Seiko Rado, Strnad Jaroslav, Sketelj Karel, Škrbine Henrik, Škrk Stefan. Snudrl Savo, Šušteršič Mirko, Taučer Bogomir, Vardjan Vlasta. Zabukovec Dora, Zabukovec Miljutin, Zorko Anton, Zjberna Boris, Sonc Medica, Jurkošek hrane.
Spomenik je postavi! III. teren OF. Bežigrad v prvih letih po osvoboditvi.
Vaza — spomin na žrtve
Vsem padlim borcem in žrtvam fašizma na bivšem IV. terenu OE Bežigrad jc postavila organizacija OF spomenik v obliki kamnite vaze z napisom: »Padlim borcem in žrtvam fašizma.«
Vazo je izdelal po lastnem načrtu kipar Boris Kalin in stoji na lopo
(Nadaljevanje na 15. strani) i
ter izpopolnieirati vsebino in metode dela
Idejnega dela ni mogoče ločiti od vsakodnevnih nalog članov ZK
(Nadaljevanje s 3. strani)
Ob koncu je tov. sekretar spregovoril nekaj besed tudi o notranje-partijskem in idejnem delu. Ti dve področji se prepletata v vsakodnevnem delu osnovnih organizacij in posameznih članov ZK ter jih zato tti1' mogoče ločiti kot poseben sektor dela. Poglobljenega idejnega vpliva Zveze komunistov v organih samouprave, družbeno-poli-tičnih^ organizacijah in društvih ni mogoče doseči drugače, kot da nje-
ni člani vso svojo aktivnost idejno osvetlijo in obogatijo. Zato nuj bo v bodoče vsak sestanek komunistov resnično kvalitetno pripravljen, pri čemer naj sodeluje čim širši krog najboljših in najsposobnejših članov Zveze. Le tako idejno poglobljeni, kvalitetni, delovni sestanki bodo omogočili komunistom, da bodo v borbi mnenj uspešno uveljavljali stališča svoje Zveze. Ce uspe uresničiti to načelo, poeebcj organizirani ideološki študij ne bo več potreben.
Doslej si je Zvezi zagotavljala svoj vpliv v družbenih organih, organizacijah, organih oblasti itd. na ta način, da je v njih vodstva kadrovala večinoma samo svoje člane. Taka praksa je pri današnji stopnji družbenega razvoja nevzdržna. Zavedati se je treba, da so organi delavskega in družbenega samoupravljanja, politični, gospodarski in družbeni forumi šola socializma najširšega kroga državljanov. V aktivni borbi mnenj, ob večji aktivnosti komunistov se bodo formirali novi in novi družbeno politični delavci, predani socializmu, ki bodo v bodoče predstavljali edini izvor novih članov ZK.
Napotki občinske konference ZK za bodoče delo
Aktivi Zveze komunistov
najprimernejša oblika za reševanje problemov
V delu komisije, ki je obravnavala mesto in vlogo Zveze komuni-»to v Socialistični zvezi, organih družbenega upravljanja in ostalih družbenih organizacijah, je sodelovalo okrog 100 delegatov in gostov, razpravljalo pa 34 delegatov.
Delegati so v razpravi kritično obravnavali in ocenili delo v svojih ovgnmizacijah s stališča prilagoditve novim pogojem. Iz diskusije je bilo razvidno, da so razumeli potrebo po idejnem usposabljanju svojih članov za delo na raznih področjih družbenega udejstvovanja. K temu so posebno pripomogli seminarji, ki jih je organiziral občinski komite.
Ugotovljeno je bilo, da so bili včasih nekateri sestanki osnovnih organizacij ZK nezanimivi in ne dovolj prilagojeni potrebam političnega dela. Vodstva osnovnih organizacij so premalo analizirala stanje na terenu ter dajala pomoč članom za delo v družbenih organizacijah in samoupravnih telesih. Te težave v delu osnovnih organizacij še niso premagane, ker se še niso izoblikovale nove metode dela. Sekretarji in sekretariati naših osnovnih organizacij še iščejo primerne metode in oblike delu. Zato je bilo poudarjeno, da morajo tako sekretarji kot sekretariati v bodoče bolj skrbeti za živo vsebino sestankov in povezovati idejno-po-li.tično delo posameznih članov Zveze komunistov s praktičnim delom. Osnovne organizacije niso dovolj usposobile svojih članov za samostojno družbeno-politično delo in so idejpo politično delo premalo povezovale s konkretnimi problemi na terenu, ker so bile preveč operativno usmerjene. Nujno je, da pozna-

ogo
sto pozabljala na reševanje šanj načelnega pomena za ZK na svojem področju.
Zaradi premajhne povezanosti z osnovnimi organizacijami poverjeništva tudi niso znala najti bistvenih problemov v delu teh organi-zacij.
Ugotovljeno je bilo, da je občinski komite pustil v nekaterih primerih odprta kadrovska vprašanja poverjeništev, vendar OOZK prav tam ne bi smele ostati pasivne. Posebej pa bo moral obravnavati vprašanje poverjeništva za območje Ježice, Stožic in Savelj, ker zajema preveliko področje.
V zvezi z delom aktivov je bilo ugotovljeno, da nekateri stalni aktivi zlasti v šolstvu uspešno delujejo. Dan je bil predlog, da ti aktivi pritegnejo k svojemu delu in k obravnavanju problemov šolstva tudi starše-člane ZK in tiste komuniste, ki delajo v tistih organizacijah in organih, ki so povezani z delom šol kot na primer v svetu ObLO, društvu prijateljev mladine itd. Dana je bila pobuda za sklicevanje skupnih sestankov vseh aktivov komunistov, ki delajo po istih vprašanjih na območju celotne občine zaradi izmenjave izkušenj. Taki akti-
vi in posvetovanja so potrebni tako na področju šolstva, zdravstva, stanov. skupnosti in drugih družbenih dejavnostih.
Delegati, so predlagali, da je treba posvečati več skrbi novo sprejetim članom in jih seznanjati s programskimi načeli in prehojeno potjo Zvezo komunistov ter problemi področja, na katerem žive in delajo. V ta namen so potrebna tako posebna predavanja, kakor tudi individualno .delo s posameznimi člani, o. čemer .morajo voditi računa predvsem OOZK,
Razprava je pokazala potrebo povezanosti vseh komunistov na terenu, ker se terenske osnovne organizacije doslej niso dovolj trudile, da bi k reševanju problemov v komuni pritegnile tudi tiste člane Zveze komunistov, ki so povezani v osnovnih organizacijah v proizvodnji in drugod.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da so člani Zveze komunistov doslej v veliki meri pomagali pri uveljavljanju novih metod in načinov dela Socialistične zveze, premalo pa so vključevali v to dejavnost ostale državljane. Člani Zveze komunistov bi morali biti iniciatorji za formiranje sekcij pri organizaciji SZDL, v katere bi vključevali državljane po njihovem interesu in jih tako povezali za izpolnitev družbeno političnih nalog komune. Komunisti se morajo zavedati, da je Socialistična zveza oblika neposredne demokracije, mimo katere ne more nobeno vprašanje, ki zadeva človeka in upoštevanje njegove osebnosti v pogojih osvobajanja dela.
Diskutanti so poudarili, da morajo komunisti posvetiti več skrbi mladini in ustvarjati pogoje za njeno pravilno delo in zdravo razvedrilo.
Ustanavljanje in razvijanje
EKONOMSKIH ENOT
naloga organizacije Zveze komunistov
komunistov, toda praksa v gospodarskih organizacijah kaže, da je bila ta vzgoja nezadostna. To pomeni, da komunisti niso mogli biti na čelu pri usposabljanju proizvajalcev, kar je njihova osnovna naloga.
Kljub stalni težnji, da se mladina v čim večji meri vključi v organe upravljanja, ugotavljamo, da je v njih še vedno mulo mladine. Zaradi tega se je treba potruditi, da se razširijo klubi mladih proizvajalcev in v njih usposablja mladino. V diskusiji so ravno mkijši precej »svetili probleme, ki nastajajo v gospodarskih organizacijah pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema, ter svobodno in brez olepševanj prikazali tudi slabosti pri delu ZK ter nerešene probleme.
Razprava se je dotaknila tudi vprašanja sodelovanja žena v organih delavskega upravljanja. Ugotovljeno je bilo, da žene niso v do-voljni mori vključene v delo teli organov, ker so preobremenjene z vsakodnevnimi drobnimi skrbmi. Ne moremo sc zadovoljiti z ugotovitvijo, da žene ne morejo sodelovati v upravljanju, ker so obremenjene z družinskimi in drugimi gospodinjskimi opravki. Napredek tehnike išče žensko delovno silo in jo tudi vključuje v proizvodni proces. Zaradi tega je potrebno, da komunisti v gospodarskih organizacijah razmislijo, kako razbremeniti žene od vsakodnevnih drobnih skrbi in jih vključiti v proizvodnjo in v organe delavskega samoupravljanja.
Kljub stalnemu jmudarjanju o potrebi sodelovanja med stanovanjskimi skupnostmi in gospodarskimi organizacijami, v katerem je rešitev vprašanja razbremenitve žene od vsakodnevnih drobnih skrbi, pa ni opaziti skoraj nobenega direktnega sodelovanja.
Razprava je pokazala tudi probleme, ki so pojavljajo pri uveljavljanju samoupravljanja v Zavodih in inštitutih. Ti na svoji začetni
oti uveljavljanja samouprave nadevajo na težave, pri katerih jim bo morala
E
io komunisti na področju, kjer delajo, zakone in predpise, ki urejajo družbeno življenje, da jih bodo znali uporabljati pri svojem delu in tolmačiti njihov pomen za socialistični razvoj ostalim državljanom.
V razpravi je bilo ugotovljeno, da so dosedanji uspehi v veliki meri, rezultat naporov in dela veči-. ne članov Zveze komunistov, da pa morajo osnovne organizacije zainteresirati tudi ostali manjši del ne-a^livpih članov in jih vključiti v 'delo jm njihovih sposobnostih in nagnenju. V zvezi s tem je razprava ugotovila, da zaradi neakiivno-sii; sicer informiranih članov Zveze komunistov zbori volivcev niso v zadostni meri razgibali državljanov in jih pritegnili k sodelovanju in reševanju problemov občine.
Eden izmed delegatov je dal tudi predlog, naj občinski komite prouči številčnost posameznih osnovnih organizacij, ki so giblje od 40 do 60 članov, češ da je uspešno delo sekretariat.« z vsemi člani v tako velikih organizacijah nemo-go&?.
Glede dela poverjeništev so bila iznesena mnenja, da so se le-ta preveč ukvarjala z drobnimi, večkrat operativnimi vprašanji, premalo pa vršila načelno in instruktorsko vlogo in nudila premalo pomoči osnov-kretariatom. Ob takem delu so Cenim organizacijam ter njihovim se-
vazna
Razprava v komisiji za delo ZK v gospodarskih organizacijah je pokazala, da predstavlja, kljub nedvomno doseženim uspehom, dosledno uveljavljanje novega gospodarskega sistema za naše kolektive težaven proces. Težave nastopajo predvsem zaradi tega, ker subjektivne sile, člani Zveze komunistov, niso še zadostno seznanjeni z družbeno političnimi smotri novega gospodarskega sistema. Diskutanti niso prikazali bistvenih političnih problemov, ki sc pojavljajo ob uveljavljanju novega sistema delitve celotnega dohodka. Premalo so razpravljali o mestu in vlogi ZK pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema in o metodi dela, ki se je člani ZK. poslužujejo zn dosledno uveljavitev socialističnih družbenih odnosov v gospodarskih organizacijah.
Osrednje vprašanje, o katerem je komisija največ razpravljala, je bila decentralizacija in formiranje ekonomskih enot. Diskusija je pokazala, da so O decentralizaciji v gospodarskih organizacijah še različna mnenja in tudi različna stališča. Razpravljalo se je o dokumentaciji, ki je potrebna za formiranje
Zveza komunistov.
reševanju
pomagati
aktivno delo pri uveljavljanju decentralizacije. To naj bi bila v bodoče osnovna naloga Zveze komunistov v gospodarskih organizaci-jah.
Ko je komisija razpravljala o
idejni vzgoji ZK v gospodarskih organizacijah, je ugotovila, da je idejno delo le eno izmed torišč dela v Zvezi komunistov. Nadalje je bilo poudarjeno, da smo sicer skrbeli za družbeno ekonomsko vzgojo
Delegati so v obeh komisijah odobrili poročilo Občinskega komiteja in referat sekretarza o nekaterih nalogah Zveze komunistov občine Bežigrad, nato pa izvolili nov občinski komite in revizijsko komisijo.
5 3. seje ObLO
120.000.000 za počitniško skupnost Bežigrad
IH, V Ljubljana k podjetjulskrav
ekonomske enote, o pravicah in	.^..ufinna^kolioa
dolžnostih ekonomskih enot, o pri-	znesku 10 mi-
lijonov dinarjev in podjetju Instalacija za najetje v višini 30,000.000 dinarjev. Odobren je bil tudi predlog. da se najame kredit v znesku 120,000.000 dinarjev za počitniško skupnost L j ubij a na-Bežigrad, kate-gradi v Portorožu sodoben po-
Deluvskn univerza »Cene Stupar« — Ljubljana bo priredila v petek, 16. junija 196t ob 8, uri
POSVET IN PREDAVANJA O EKONOMSKIH ENOTAH
Predavanja bodo v mali kinodvorani na Gospodarskem razstavišču (ob gostišču).
Obdelana bodo v teli predavanjih zlasti:
1.	organizacija in delovni proces v ekonomskih enotah;
2.	decentralizacija delavskega samoupravljanja, obratni delavski sveti in vloga političnih organizacij pri tem;
3.	formiranje in delitev sredstev v ekonomskih enotah.
Prijave pošljite na upravo DU, v Smoletovo ulico 16 ali rta tel. 30-?l? in 30-088. — Ne zamudite priložnosti!
stojnosti ekonomskih enot in podobno. Ti pojavi kažejo, da še vedno niso člani ZK seznanjeni z bistvom decentralizacije. Pri uresničenju decentralizacije ne gre za uresničevanje določene direktive, ker decentralizacija ni sama sebi namen. V bistvu gre za to, da z decentralizacijo aktiviramo neposrednega proizvajalca, da aktivno sodeluje pri odločanju o proizvodni politiki podjetju, o organizaciji dela v podjetju, o delitvi dohodka gospodarske organizacije itd. in na ta način prispeva k povečanju obsega proizvodnje in povečanju produktivnosti dela. Obenem s tem pa se docela uresničuje odpravljanje mezdnega odnosa.
Uveljavljanje decentralizacije v naših gospodarskih organizacijah kaže. da ZK doslej ni v dovoljni meri sodelovala pri uresničevanju decentralizacije in formiranju ekonomskih enot. Zaradi tega je treba najti sistem in metode dela, ki > bodo Zvezo komunistov vključile J.
č it n iški center. Kredit bo najet pri Investicijski banki.
Občinski ljudski odbor je v zadnji točki dnevnega reda razrešil in imenoval direktorja nekaterih gospodarskih organizacij. V zvezi s pripojitvijo IEV k podjetju Iskra Kranj je bil razrešen dolžnosti direktorja podjetja IEV Ljjibljunn Rudi Jančar. Dolžnosti direktorja je bil razrešen nadalje direktor Gradbenega podjetja Bežigrad Franc Zrnec, na njegovo mesto pa imenovan dosedanji vršilec dolžnosti direktoria Franc Žitnik. Za direktorja projektivnega podjetja Konstrukta iz Ljubl jane, Herbersteinova 15, je bil imenovan ing. Janez Sraka,
Z občnega zbora Občinskega sindikalnega sveta Linhliann-Božigrad, o katerem smo obširneje poročali v 3. številki našega časopisa
PRVI OSNUTEK
PREDLOGA ZA
PETLETNI PROGRAM
Komunalne
gradnie
Gradnja in rekonstrukcija cest
1%1. leta:
Livarska, Smoletova, Pleteršniko-va, Kržičeva in Jakšičeva — polpe-netracija.
Samova in Savska, asfalt beton.
Nova cesta od reparacije Cemen-tarja do Titove ceste v Stožicah in dve cesti na Črnučah v makadamski izdelavi.
Popravilo asfalta v Parmovi in JanSevi.
Ureditev desnega hodnika ob Parmovi in hodnika na Ježici.
Ureditev parkirnega prostora ob Parmovi in ob Samovi ulici.
Predračunska vrednost za ta dela znaša 91,336.000 din.
1962.	leta:
Topniška, Vojkova, Podmilščako-va. Bežigrajska, separacija Cemen-tarja Titova, asfalt beton. Vrednost teh del znaša 165,300.000 din.
1963.	leta
Graditev cest 1,5 km in rekonstrukcija cest. Vrednost 95,000.000 din.
1964.	leta:
Graditev 1.5 km cost in rekonstrukcija cest. Vrednost 95,000.000 din.
1965.	leta:
Graditev 1,5 km cest in rekonstrukcija cest. Vrednost 95,000.000 din.
Skupaj v petih letih 541,936.000 din.
V letu 1963 in dalje bi začeli graditi novo industrijsko cesto med kamniško progo in Titovo cesto ter obvozno cesto vzporedno s Titovo na zajiodni strani.
Gradnja vodovoda
1961.	leta:
Konsumni vodovod Savlje—Kleče—Tomačevo in Rodičeva ul. — Predračunska vrednost 6,352.000 din.
1962.	leta:
Konsumni vodovod v novih ulicah in začetek gradnje vodovoda na Črnučah.	,
Predračunska vrednost — planirano 53,000.000 din.
1963.	leta
Konsumni vodovod v novih ulicah in gradnja vodovoda v Črnučah. Planirano 155,000.000 din.
1964.	leta:
Konsumni vodovod v novih ulicah in gradnja vodovoda v Črnučah. — Plan 53,000.000 din.
1963. leta:
Konsumni vodovod v novih ulicah —- plan 10,000.000 din.
Skupaj za vodovod do leta 1965
281,326.000	din.
Javna razsvetljava
7.a razširitev in vzdrževanje v 5 letih 30,000.000 din.
Kanalizacija
1961.	leta:
Gradnja zbiralnika Ai od Stadiona do nove šole v Stožicah, kanalsko omrežje in prečrpovalua naprava 174,142.000 din.
1962.	leta:
Gradnja zbirailnika Ai in razširitev kanalskega omrežja zaradi novih gradenj 160,000.000 din.
1963.	leta:
Gradnja zbiralnika Ai, kainalske-ga omrežja in kanalizacije na Črnučah, kakor tudi gradnja prečrpo-valne naprave za Ježico in Stožice 175,000.000 din.
1964.	leta:
Gradnja kanalizacije na Črnučah in razširitev kanalskega omrežja 30 milijonov dinarjev.
1965.	leta:
Kanalsko omrežje 15,000.000 din.
Skupaj za kanalizacijo do leta 1965 574,142.000 din.
Parki in nasadi
Za urejanje parkov, zelenic in nasadov v 5 letih 30,3'T5.000 din.
Poko|Nilišča
1.961: ureditev Navja 1,000.000 din.
1962: ureditev pokopališča v Baričevem 500.000 dim.
1965: ureditev novega jx>kopnli-šča v Črnučah 12,000.000 din.
1964: ureditev pokopališča St. Jakob in Dol 500.000 din.
1965: —
Skupaj za pokopališča do leta 1965 18,000.000 din.
Podaljšek trolejbusne proge od Ježice do Črnuč: 44,000.000 dim
Stanovanjske
gradnje
Na območju občine je v 2.624 objektih 7.062 stanovanjskih enot s 358.138 m* neto stanovanjske površine, v katerih stanuje 29.551 stanovalcev, to je 3,78 stanovalcev na eno stanovanje oziroma 13,5 m* neto 1 stanovanjske površine na stanovalca.
Struktura obstoječega stanovanjskega fonda s stanjem 1. 1. 1960 je
sledeča:
samske sobe	991
garsoniere	82
enosobna stanovanja	1.646
dvosobna stanovanja	2.683
trosobna stanovanja	1.218
štiri- ali večsobna
stanovanja	442
skupaj stanovanj, enot	7.062
Potrebe po gradnji novih stanovanj
1.	Zaradi prirastka prebivalstva (naravni in mehanski) bi morali zgraditi povprečno letno 298 stanovanj ali v 5 letih 1.650 stanovanj.
2.	Če bi se hotelo zagotoviti stanovanja vsem družinam, ki so utesnjene oziroma stanujejo v nehigieničnih stanovanjih, potrebujemo letno 74 stanovanj, v 5 letih 370 stanovanj.
3.	Zaradi amortizacije (dotrajanosti) izgubimo letno 65 stanovanj ali v 5 letih 555 stanovanj.
4.	Zaradi predvidenih rekonstrukcij in asanacijskih del povprečno letno 25 stanovanj ali v 5 letih 89 stanovanj.
Skupaj torej 2.444 stanovanj.
Plan dotoka sredstev je bil izdelan na podlagi realizacije v letu 1960 in 50% udeležbe lastnih sredstev posojila-jemalce v pri gradnji.
V (M>0 din
1.	Stanovanjski prispevek
iz gospodarstva	832.000
2.	Stanovanjski prispevek
izven gospodarstva	262.000
3.	Amortizacija stanovanjskih zgradb	1,500.000
4.	Hišnine	80.000
5.	Najemnine za poslovne
prostore	55.000
6.	Obresti od kreditov	210.000
7.	Skupaj redni priliv	(1—6)	1,589.000
8.	Anuitete	300.000
9.	Ostali dohodki sklada
(dotacije, posojila, udeležbe)	1,210.000
Skupaj sredstev (7 + 8 + 9) 3,099.000
Od planiranega števila potrebnih stanovanj se jih bo z ozirom na planirani dotok sredstev sklada zgradilo lahko samo 59% s pred|H>stav-ko, da se planirana cena (31.000 din) na m* neto stanovanjske površine ne bo spremenila. S sredstvi sklada in s 50 % lastno udeležbo investitorjev bomo torej v 5 letih zgradili le 1.330 stanovanj.
UBrfeasišsiišna
uresištev
Območje levo in desno od Titove ceste, ki je ena od petih vpadnic Ljubljane, je razdeljeno po dsiiutku zazidave, ki jo je projektiral prof. ing. arh. Edo Ravnikar na'8 stfsčsk. Vzhodno in zahodno so soseske omejene z vzporednima cestama, severno in južno pa z zveznimi cestami, ki navezujejo Titovo z. vzporednima cestama.
Po tem osnutku je predviden pas 100 m vzhodno in zahodno od Titove ceste za visoko zazidavo, tako da bi na teh površinah bila gostota prebivalstva največja, kakih 430 prebivalcev na hektar.
Vzhodno oziroma zahodno od območja visoke zazidave pa je predviden 200 metrski pas srednje zazidave, na katerem je prdvidena gostota približno 300 prebivalcev na hektar.
Vzporedno oziroma zalimi no od območja srednje zazidave pa je predviden pas nizke zazidave z gostoto od 100 do 130 prebivalcev na hektar.
Za posamezne soseske so po osnutku predvideni objekti za osnovno preskrbo, otroška igrišča, vrtei in kulturni center.
Območje med kamniško progo in novo vzporedno cesto je predvideno za industrijski pas.
V	posameznih soseskah so še predvideni pasovi za lahko industrij >. I t pasovi so. ločeni od stanovanjskega predelu z zelenim pasom.
Območje ob Savi te predvideno zn rekreacijo s športno-kopališčn mi objekti.
V	soseski 3. ki jo omeju'eio 1 bova. Ptujska, Vojkova in Linhartova cesta je predviden center občine iežigrad z naslednjimi objekti:
1.	občinska stavba — najmanj 10 nadstropij,
2.	kulturni dom.
3.	trgovine in obrti,
4.	restavracija,
3. zdravstveni dom,
6. letni kino.
7.	garaže,
8.	parkirni prostor.
Od zgoraj navedenih objektov je v gradnji že zdravstveni dom. Občinsko stavbo pa bi predvidoma začeli leta 1963.
Okrajni zavod za urbanizem dela zazidalni načrt meti Savskim naseljem in Titovo cesto, ki bo gotov do konca tega leta. Predvidena je blokovna gradnja, montažni sistem. Tako bo gradnja hitrejša in cenejša.
Tudi v Črnučah je gradbeni okoliš razdeljen na več sosesk.
Zazidalni načrt na Sp. Črnučah proti »Elmi« predvideva 5-etažne stolpnice. 4-etažne stanovanjske blo-
ke, 2-etažne vrstne hišice, pritlične vrstne hiše, hiše samice, garaže, športni center in kopališče, kakor tudi obvozne ceste.
Zazidalni načrt »Pod Lačenber-gonu predvideva ob spodnji cesti dvoetažne hiše, ob zgornji pa ouo-etažne hiše, kakor tudi gradnjo obeh cest.
Ob cesti 1. reda na Črnučah od hiše Trampuž do Zadružnega d orna je rezervat za visoko gradnjo in poslovni center Črnuče.
Zazidalni načrt »Na Gmajni« predvideva enonastropne dvojčke, hiša samice in otroško igrišče.
Zazidava »V Gmajni« predvideva vrstne hiše in hiše samice.
____________ 4,..Y,-|
Haš nabiralnik
Vi vprašujete - mi odgovarjamo
Z današnjo številko odpiramo stalno rubriko za vprašanja in odgovore. ker naše bralce zanimajo najrazličnejša vprašanja iz dla ObLO in njegovih organov, kakor tudi iz ostalih področij, lahko v bodoče dobijo odgovore o tej rubriki.
G. II. se je obrnil na naše uredništvo z vprašanjem:
»Kam bomo vpisali v šolskem letu 1961/62 učence osnovnih šol zaradi pomanjkanja učnih prostorov?«
Odgovarja še/ odseka za šolstvo ObLO Ivan Dodič:
»Tisti učenci, ki se bodo vselili v stolpnice v Savskem naselju, se ne bodo mogli vpisati v šolo Borisa Kidriča Ter ima ta že sedaj preveč n čem ev.
Priseljeni se. bodo. vpisali v osnovno šolo Mirana Jarca. Vpisi bodo v juniju in naknadni od 25. avgusta do 5. septembra .
Da ne bi l>ilu s tem prenatrpana osnovna šola Mirana jarca, spre-nunjamo šolski okoliš te osnovne šole tako, da bodo hodili učenci iz Ptujske. Mariborske. Dimičeve. Fbr-sterjeve, l.ttžiškosrbske, Zagrebške, Cerkove in Dečkove ulice, kakor tudi iz Lavričeve. Ravbarjeve in cele Samove ulice v osnovno šolo dr. Vita Kraigherja.
V osnovno šolo Stožice pa bodo hodili učenci vseh višjih razredov iz okoliša Ježice, ki so sedaj hodili v osnovno šolo dr. Vita Kraigherja ali >ki Mirana Jarca in vsi učenci novega šolskega okoliša Stožice, ki bodo hodili v t.—7. razred. Učenci 8. razredov iz okoliša Ježica in Stožice pa bodo hodili še vedno za Bežigrad. ker v Stožicah za te učence ne bo dovolj učilnic. Šolski okoliš osnovne šole Stožice bo obsegal Tolstojevo. Hubadovo. Kadilnikovo. Robičevo, Zupanovo. Turnerjevo ul. in še vse ulice severno »d teh do Sa ve.
V	osnovno šolo Ježica bodo še nadalje hodili učenci od t.—4. razreda iz Ježice, Savelj. Kleč, Male vasi in nekaterih bližnjih ulic v Stožicah.«
T. Z. iz Dola oprašuje: »Kako pridobiti sečno dovoljenje?«
Odgovarja Bojan Pogačar, gozdar:
»Pristojni občinski organ za 'gozdarstvo določi vsako leto rok za vlaganje prošenj za izdajo sečnih dovoljenj na podlagi razpisa. Sečna dovoljenja sc sme izdati na podlagi vložene prošnje, ki se vloži na krajevnem uradu Črnuče in mora vsebovati tele podatke: Kdo je lastnik gozdnih parcel, pravilne parcelne številke in katastrsko občino. Mora biti kolkovana z 250.— din državne takse. Sečno dovoljenje se sme izdati samo lastniku gozdnih parcel ali upravitelju, če ima za to predpisano pooblastilo od lastnika gozdnih površin.
Občinski organ za gozdarstvo preskrbi, ko so prošnje vložene, vso potrebno gozdno tehnično dokumentacijo in pripravi zbiralne sezname po posameznih katastrskih občinah.
Ko je pripravljena vsa tehnična dokumentacija, rešuje prošnje za izdajo sečnih dovoljenj posebna komisija. ki jo imenuje občinski ljudski odbor.
V	sečnjem dovoljenju se določi količina sečnje po posameznih drevesnih vrstah, količina sečnje lesa pa je odvisna od tega. v kakšnem stanju so gozdne parcele oziroma kakšna je zaloga lesa na ha in kakšen je letni prirastek po posameznih drevesnih vrstah.
Če pa je prošnja za sečno dovoljenje vložena izven predpisanega roka, pa mora kolkovati s 750 din državne takse. To pa zato, ker je treba plačati v državnih kolkih 500 din za stroške, ki so potrebni za naknadno ugotovitev gozdno tehnične dokumentacije.«
(Nadaljevanje na 15. strani)
BELINKA
tovarna elektrokemičnih izdelkov
Naj v kratkem sestavku nanizamo proizvode tovarne in hkrati podamo grob obris njihove uporabe!
Osnovni proizvod je vodikov peroksid (11*0*), spojina vodika s kisikom, ki se proizvaja v koncentraciji 30 V« — 85°/# in prihaja v promet kot otopina v vodi. Trgovska koncentracija je 30°/o in 40 V«, za posebne namene pa tudi 85»/o. Vodikov peroksid se uporablja kot gotov proizvod v najrazličnejših gospodarskih dejavnostih; približno polovico pa ga potroši sama tovarna kot surovino za svoje ostale proizvode, ki jim je vodikov peroksid bistveni element.
Glavni potrošnik je tekstilna industrija, v kratkem pa Utegne biti industrija papirja in celuloze. V obeh industrijah se uporablja prvenstveno za beljenje. V tej funkciji ima velike prednosti prod ostalimi belilnimi sredstvi tako v pogleda Intenzivnosti in trajnosti dosežene beline kot glede najedanja obdelanega materiala in naprav. Vedno bolj pa stopa v ospredje zlasti zaradi prihranka pri času, saj je belil ni postopek z njim nekajkrat krajši kot s klasičnimi belili.
Potrošnji v teh panogah sledi kemijska, zlasti industrija plastičnih mas in sintetične gumo, kjer ima vlogo katalizatorja v polhuerizaciji.
Razen v prej naštetih dejavnostih se uporablja še v medicini in kozmetiki za beljenje krznu, v lesni industriji, pa v kovinski in prehranski industriji in nadalje ga najdemo tudi v rokah iznajdljivih gospodinj.
Proizvode, v katerih nastopa vodikov peroksid kot bistvena surovina in ki so domena tovarne Belinka, imenujemo persoli.
Med njimi pripada tako po važnosti kot j>o količini prvo mesto nesporno natrijevemu perboratu (NuBos X 411*0). To je ena glavnih ingredienc detergentskih praškov, kjer nastopa natrijev perborat kot nosilec belilne komponente. Potrošnja detergentskih praškov je v naši državi šele v začetni fazi, vendar narašča v izrednem tempu, pa bo morala Belinka brezpogojno nepretrgoma večati proizvodnjo, da bo obdržala korak s |>otrošnjo.
Navedenima kemikalijama, ki se v naši industriji uporabljata že v velikem merilu, je tovarna do danes pridružila še nekatere, od katerih je treba dati poudarek karba-mid-peroksidu |Co (Nila)* X H*Oi|, ki se proizvaja v krista-linični obliki in v tabletah, uporabljata pa ga v glavnem, kozmetika in medicina.
ITilje proizvaja kalijev persulfat (KaSaOs). ki služi za rafinacijo in beljenje v prehranski in kozmetični industriji.
Naglasiti je potrebno še proizvodnjo amonijevega sulfata [(NH«)*SO«| in amonijevega persulfata [(NHdsSsOsl, od katerih se prvi rabi predvsem v prehranski in usnjarski industriji. za drugega pa ie značilna ista uporaba kot za ostale persoli.
V zadniem času je tovarna osvojila proizvodnjo dveh novili artiklov: benzoil-peroksida ((CoHsCOlsOs)| in lauroitl-peroksida ((Ci*11ijO)*0*|, kemikalij, ki se proizvajata le v nekaj tovarnah na svetu. Potrošnja teh kemikalij ima lepo perspektivo, ker služita kot katalizatorja v poli meri zaoi ji plastičnih mas. skokovit jmrast le-teh pa nima primerjavo v zgodovini gospodarstva.
H gornjemu je treba še pripomnit! da se nahaja tovarnas šole na začetku svoje poti in bosta tako asortiment kot kapaciteta naglo naraščala,
Zaključni računi za prejšnje let« •o za nanii. Ker so v mesecu marcu iišli nekateri predpisi o novem gospodarskem sistemu, smo še 'obrnili na nekaj prestavnikov gospodarskih organizacij v naši občini s prošnjo, da nam odgovorijo na vprašanja:
Kako ute sprejeli n Vaše/n podjetju uvajanje novega gospodarskega sistema?
Kako napreduje pri His'uvajanje ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov?
Kako daleč' ste prišli^ organizacijo centra za strokovno izobraževanje?
Kako gledate na zbiranje sredstev za gradnjo Zdravstvenega doma za Bežigradom in gradnjo trolejbusne proge do Črnuč?
Ugotovili smo, da ponekod resno obravnavajo vse te probleme, nekateri pa še vedno čakajo dokončnih predpisov, ker mislijo, da bodo lahko šele takrat vse rešili.
PKI BOLJŠEM DELU KOLEKTIVA PRIČAKUJEMO PRAVIČNEJŠO
DELITEV DOHODKA
Marjan Kobentar, glavni direktor v Elmi:
»Uvajanje novega gospodarskega sistema je bilo sprejeto z razumevanjem in v upanju, da bodo pri boljšem delu..novi instrumenti kolektivu boli pravično odmerili sklade z ozirom na strukturo podjetja.
>NIMAMO MOŽNOSTI, DA BI SAMOSTOJNO ORGANIZIRALI CENTER ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE«
Jože Vaši, sekretar OOZK v Tovarni kovinske galanterije:
»Kolektiv našega podjetja je ugodno sprejel instrumente za uva-jamje novega gospodarskega sistema. Čeprav je bil pozneje uveden prispevek od izrednega dohodka, ki jo za podjetje precej dostimulati-
Jože Vaši
ven, posebno že zaradi tega, ker so osnovna sredstva podjetja zelo visoko odpisana, je sedanji sistem za naše podjetje še vedno ugoden.
Kvalitetno spremembo je občutiti predvsem v dejstvu, da je prispevek iz dohodka sedaj proporcionalen in da praktično ostane skoraj ves dohodek, ki je rezultat večje ekonomičnosti in prizadevanja kolektiva, na razpolago podjetju kot čisti dohodek, s katerim potem lahko razpolaga delavski svet. Prednost novega sistema je tudi v tem, da je veliko bolj enostaven in za delovni kolektiv v celoti bolj razumljiv.
Podjetje je v pripravah, ki jih jo izvršilo v preteklem letu, prešlo s 1. januarjem letos na metodo obračuna proizvodnje po ekonomskih enotah. Uvajanje te metode je bilo zelo težavno z ozirom na nerazvito notranjo organizacijo, ki je nastala kot posledica hitrega razvoja podjetja. Tudi sam obseg proizvodnje se je v zadnjih letih močno povečal, zaradi česar nismo imeli doslej na razpolago potrebnih sredstev za razširitev nujno potrebnih poslovnih prostorov.
Poleg tega pa podjetje proizvaja veliko artiklov v zelo pestrem asortimentu in bi bilo potrebno za dobi« spremljanje proizvodnih stroškov organizirati medfazno skladišče, za kar pa ni prostora.
Podjetje namerava v drugi polovici letošnjega leta uvesti tudi nagrajevanje po enoti proizvodu, katerega rezultati bi bili na obračunu uspehu posameznih ekonomskih enot.
Z ozirom na to, da se podjetje sestoji iz dveh obratnih enot, smo v začetku letošnjega leta uvedli obratna delavska sveta, katerima so dane določene pravice in dolžnosti. Že v samem začetku lahko ugotavljamo zelo dobre rezultate, saj se bo o posameznih vprašanjih razpravljalo v širšem krogu izvoljenih predstavnikov, kakor tudi to. da bomo v večjem številu zajeli člane kolektivu v delavsko samoupravljanje.
Podjetje nima možnosti, da bi samostojno organiziralo center za strokovno izobraževanje svojih delavcev. Smatram, da bi bilo potrebno, da bi se takšen center za izobrazbo delavcev kovinske stroke organiziral v okviru okraja, kamor bi potem lahko podjetje pošiljalo svoje delavce na izobrazbo.
z/)0> wuwev
Akcijo glede 'graditve zdravstvenega doma in trolejbusne proge do Črnuč pa je treba pozdraviti in jo podpreti. Ker pa so to objekti družbenega standarda, ki bodo služili našim delovnim ljudem in ostalim državljanom, smaitramo za pravilno, da se zbirajo sredstva za ta namen od gospodarskih organizacij. Naš kolektiv je to akcijo popolnoma sprejel in sklenil, da v ta namen prispeva določena sredstva.«
TEŽAVE Z OBRATNIMI SREDSTVI
Aleksander Sernavsky, predsednik upravnega odbora v Elektro-signaln:
»Delovni kolektiv Elektrosignala že od samega začetka spremlja uvajanje novega gospodarskega sistema na tržišču in seveda v samem kolektivu. Ker pa instrumenti dolgo niso bili znani in še do danes ni popolnoma razčiščeno s posameznimi predpisi, predvsem glede razdelitve dohodka in obveznosti in še posebej z ozirom na to, ker je naše podjetje montažnega značaja, ti novi gospodarski ukrepi niso prinesli v pogledu utrjevanja našega podjetja posebnih izboljšav.
Povišanje cen materiala in delna ustavitev ali preorientacija investicij iz družbenih skladov na lastno finansiranje je konkretno za podjetje imela in še ima težavne posledice. zlasti počasno plačevanje storjenih uslug, menjanja projek-
Aleksnnder Sarnavsky
tov in zmanjšanje investicij, spreminjanje rokov, kar je konkretno zn podjetje EIcktrosignal neugodno. Zato je podjetje prišlo tudi v težavnejši položaj v zvezi z obratnimi sredstvi, katerih primanjkuje z ozirom na povečanje letnega plana, čeprav ima podjetje zagotovilo, da bo letni plan izvršen, kar dokazuje prvo četrtletje, v katerem je bil adekvatni del letnega plana izvršen. vendar pa nadaljnje izpolnjevanje plana brez povečanja obratnih sredstev ne bo mogoče.
Upravni odbor in delavski svet, kakor tudi sestanki v kolektivu so pokazali, da se je kolektiv pripravljen boriti in premagovati težave, ker smatra, da bo novi gospodarski sistem moral normalizirati investicijsko politiko in vsklnditi denarne in blagovne fonde.	i
Podjetje je že v lelu 1%0 pristo-pilo k uvajanju ekonomskih enot. Tako je pofl jetje razdeljeno na ekonomske enote in plačuje po učinku večji del kolektiva.
Delavskih sveiov po ekonomskih enotah še nismo uvedli; ker organizacija našega podjetja tega trenutno še ne zahteva, je pa vsa zadeva v obdelavi, tako da bo v prihodnjem letu ta stvar konkretizirana.
Z ozirom na razbitost in razdrob-Ijenpst podjetja in njegov montažni karakter, podjetje še nima svojega centra, v ta namen pa pripravlja material, gradivo in učni kader. Ovira temu so v glavnem prostori in razpoložljive strokovne pomoči.
O vprašanju izgradnje zdravstvenega doma in trolejbusne proge smo že razpravlja]i in sklenili, da bomo prispevali določen znesek,«
Marjan Kobentar
Komisija za sestavo pravilnika o delitvi osebnega dohodka je že predložila v obravnavo predlog za ustanovitev 7 proizvodnih in 3 upravno pomožne obračunske enote. Po sprejetju tega predloga bomo pristopili k formiranju obratnih delavskih svetov.
Trenutno center za izobraževanje še ne obstoja, pač pa imamo inštruktorja, ki si je znanje pridobil na osnovi raznih tečajev in sedaj usposablja predvsem vodilni kader.
Glede zbiranja sredstev za Zdravstveni dom in trolejbusne progo smo bili med pobudniki. Delavski svet je že meseca marca sklenil, da se akcija podpre, in odobril prispevek
5,300.000	din. Prispevek smo se obvezali vplačati do konca meseca maja.«
DELO NA ORGANIZACIJI EKO-
NOMSKIM ENOT - ZASTALO
Stanislav Ota. predsednik upravnega odbora v TOPSU:
»Celotnemu kolektivu so bili na sestanku pojasnjeni novi ekonomski ukrepi v načelu. Vprašanj in diskusije v glavnem ni bilo, največ zaradi tega, ker še niso znani vsi predpisi oziroma podrobnosti teh predpisov.
Že pred časom smo poskusno, po novem, obračunavali neki oddelek in po potrebah, ki so iz tega izhajale, popravljali organizacijske ukrepe.
S prehodom na nov tip pisalnega stroja nam stari normativi in tehnološki postopki odpadejo, novi pa še niso dokončno pripravljeni in nam je zaradi tega delo na organizaciji ekonomskih enot zastalo.
Izobraževalnega centra v pravem pomenu besede ne bomo organizirali, pač pa bomo usposobili potrebno število inštruktorjev.
Stanislav Ola
Na z.biranje sredstev za izgradnjo Zdravstvenega doma za Bežigradom in na izgradnjo trolejbus-ne proge do Črnuč gledamo pozitivno.«	,
PLAN ZA 196«. LETO SO PRESEGLI ZA 27 %
Darinka Petrovčič, sekretar OO ZK v »Tekstilprometu«:
»Novi gospodarski sistem nas ni presenetil, saj smo ga pričakovali kot zelo potrebno spremembo dosedanjih predpisov, ki so manj stimulativno vplivali na gospodarjenje s sredstvi gospodarskih organizacij, predvem v trgovini. _____
Po novem sistemu bodo kolektivi lahko svobodneje formirali močnejše fonde za obnovo zastarelih poslovnih prostorov in tako modernizirali trgovanje in ga približali sodobnim pogojem in zahtevam potrošnikov.
Glede uvajanja ekonomskih enot je noš delavski svet razpravljal na večini sestankov ze v lanskem letu. Letos, 24. maju, pa se je zbral celotni kolektiv in dokončno sklenil, da se ustanovijo ekonomske enote, ter določil rok za volitve v obratne delavske svete. Na ta način so ekonomske enote v nušein podjetju praktično ustanovljene in bodo njihovi člani pristopili k sestavljanju pravilnikov za uzakonitev svojih pravic in dolžnosti.
Pripominjam, da je k ustanovitvi ekonomskih enot predvsem prispevalo razumevanje med člani kolektiva in upravo podjetja, posebej pa še pravilni pogledi celotne gospodarske organizacije na izgradnjo socialističnega gospodarstva, saj smo poleg navedenega ustanovili v letu 1960 lastno sindikalno podružnico in OOZK, ki prej nisiu obstojali.
Uvedba nagrajevanja po učinku je poleg drugega pripomogla do dviga delovne storilnosti, suj smo plan za leto 1960 presegli za 27 %, v letu 1961 pa smo v prvih petih mesecih dosegli že trikratno lanskoletno realizacijo istega obdobja. Ustanovitev ekonomskih enot pa ho brez dvoma še pospešilo boljše go-
Dnrinkn Petrovčič
spodarjenjc v podjetju, saj bodo pri tem sodelovali in bodo zainteresirani vsi člani kolektiva.
Centra za izobraževanje naša gospodarska organizacija še nima, poslužuje pa se uslug Delavske univerze »Cene Stupar«, Ljubljana-Bež.igrad. Na pobudo članov kolektiva so posamezni delavci, ki zasedajo visokokvalificirana delovna mesta, pred kratkim položili izpite za visokokvalificirane trgovinske delavce. Ostali člani kolektivu pa se posamič ali pa grupno večkrat udeležujejo seminarjev, ki jih prireja Delavska univerza »Cene Stu-pu r«.
Za gradnjo Zdravstvenega doma in trolejbusa do Črnuč je kolektiv prispeval sredstvu iz svojega sklada skupne porabe v višini 3.3/% od neto plač vseh delavcev, zaposlenih na območju ObLO Ljubljana-Bežigrad. Predvsem si želimo čimprejšnje izgradnje prepotrebnega zdravstvenega domu in činihitrejše ukrepanje glede dodelitve sredstev tudi s strani ostalih gospodarskih organizacij.«
EkonOniškfc enote in obratne delavske ‘svete je podjetje uvedlo 25. 5. 1961 po sklepu delavskega	I
sveta na 9. rednem zasedanju. Delavski svet je odredil 6 obratnih	1
delavskih svetov in 23 ekonomskih enot. Priprave za volitve obratnih
Jože Furlan
delavskih svetov so v teku. Volitve same pa bodo v vseli obratih v prvi polovici meseca juniju.
Pristopili smo tudi k organizaciji strokovnega izobraževanja delavcev.
34 nekvalificiranih in polkvnlifi-cirunih delavcev obiskuje sedaj tečaje za pridobitev polne kvalifikacije. Delu pu se na tem, da polno kvalifikacijo pridobi še večje šle-vilo delavcev. Uprava podjetja je poslala in ima namen še poslati •-dministrativni kader na razne ležaje, da si pridobi višjo strokovno izobrazbo.
Kolektiv podjetja smatra, da je zbiranje sredstev za gradnjo Zdravstvenega doma in trolejbusa do Črnuč koristna zadeva, ker je to javni interes in v korist vsem občanom. Naši delavci menijo, da se bo zdravstvena služba s tem občutno izboljšala. Prispevati so pripravljeni tudi finančno in to po možnostih. ki jili ima podjetje za to, ker finančni predpisi v tekstilni stroki predpisujejo znižanje cen konfekcijskih izdelkov. Zlasti veljajo ti predpisi za tista podjetja, ki so izvršila hiter in velik razvoj v zadnjem obdobju, kot je to primer pri našem podjetju, ko se je v 8 letih povečalo od 6 na 730 za-posle nih.«
ZA ZDRAVSTENI DOM IN PODALJŠEK TROLEJBUSNE PROGE SO PRISPEVALI 1,500.000
DINARJEV - KAJ JE
S SAVELJSKO CESTO?
Ing. Vojmil Dekleva, dikretor TONOSE:
»Nov gospodarski sislcni smatramo kot korak naprej v razvoju našega gospodarstva. Pozitivno ocenjujemo dejstvo, da je vloga kolektiva pri razdeljevanju dohodka po novih uredbah še bolj podčrtana. To pride do izraza zlasti s formiranjem ekonomskih enot in obratnih delavskih svetov, ki bodo omogočili decentralizirano razdeljevanje .sredstev na sumih delovnih mestih s strani tistih, ki ta sredstva dejansko ustvarjajo.
IMELI BODO 25 EKONOMSKIH
ENOT IN 6 OBRATNIH___
DELAVSKIH SVETOV
Jože Furlan, sekretar Modnih oblačil:
Nove gospodarske predpise, zlasti finančne, so kolektivi po naših o. .atih v Tomačevem, Dravljah, na Viču, v prodajnem skladišču, na Krki in v Zireh obravnavali in so jih sprejeli na znanje, svoje pripombe pa so stavili k bonom, ki jih delavci — lastniki hiš prejemajo obenem z mesečnimi osebnimi dohodki.
Podjetje izdaja tem delavcem bone v znesku 6,53 % od neto mesečnih osebnih prejemkov. Delavci so bili mnenja, da bi moralo podjetje te bone Izplačevati delavcem v denarju, ker gre ta znesek' v Ic-tošnjem letu iz osebnega dohodka, ne pa tako kot v lanskem letu, ko je država iz svojih skladov krilu te zneske.	*
Nadalje se delavci niso strinjali z I % prispevkom od neto mesečnih dohodkov za Direkcijo JZ zaradi izdaje legitimacij za izkoriščanje letnega dopusta. Delavci se niso strinjali /ato, ker večina ne izrabi teli legitimacij za izkoriščen je letnih dopustov.
lug. Vojmil Dekleva
Glede vplivu novega gospodarskega sistema na naše cene moramo omeniti, da so se cene surovin — to so pri nas izključno sintetična vlaknu iz uvoza — dvignile za 30 odstotkov, če upoštevamo novi tečaj dolarja in uvozno carino. Istočasno se je sicer zmanjšal prometni davek na naše izdelke, toda to še vedno ne krije razlike v ceni surovin, Naše podjetje kljub temu ni dvignilo cen svojim proizvodom in skušamo z dvigom proizvodnosti znižati našo lastno ceno. V bližnji bodočnosti se nam obeta celo znižanje ccn nekih naših izdelkov, ker predvidevamo nadaljnji porast proizvodnosti pred-
(Nudnljcvunje na 13. strani)’
Vink« Knltar
Martin Golob	Franc Zle	Martin Ješovnik
Ivan ^turm
V 1960. letu je bil V. kongres SZDL], letos pa je bil V. kongres SZDL Slovenije, kjer so bila sprejeta važna napotila »a bodoče delo organizacije, sprejet pa je bil tudi nov statut SZDLJ. Da ugotovimo, kako se uveljavljajo nove metode dela v SZDL naše občine, smo zaprosili predsednika ObO SZDL in predsednike KO SZDL, da nam povedo kaj o tem.
V 8 KOMISIJAH OlrO SZDL
91 ČLANOV
Mile Samardžija. predsednik ObO SZDL Ljubijana-Be/.igrad:
»Članstvo SZDL naše občine je z velikim zanimanjem zasledovalo delo obeh kongresov. V preteklem leta smo po V. kongresu SZDLJ na občinski pokongrcsni konferenci razpravljali o novih nalogah, ki čakajo našo organizacijo. O teh nalogah smo razpravljali še na krajevnih konferencah in na letni občinski konferenci SZDL. Vse to je razgibalo članstvo in vzbudilo še večje zanimanje za delo v SZDL. Prepričani smo namreč, da se SZDL s starimi oblikami in metodami dela v tako širokem in kompliciranem mehanizmu družbenega upravljanja v naši komuni ne bi mogla uveljaviti.
Z vso resnostjo smo pristopili k utrjevanju organizacijskih in kadrovskih vprašanj. Čeprav smo po tem vprašanju naredili velik korak naprej, še ne moremo biti zadovoljni. Gre namreč za pritegnitev vsega članstva SZDL k reševanju vsakodnevnih potreb občanov, 'torej delamo, da bi v SZDL vsak ob-
Veliko nalog pred delovnimi kolektivi
(Nadaljevanje z 12. strani)
vsem na novih strojili, ki smo jih uvozili ob koncu lanskega leta.
Glede 25 odstotnega izrednega pri-spevka na dohodek imamo vtis, da ne deluje najbolj stimulativno na dvig proizvodnosti in na ekonomično gospodarjenje.
V našem podjetju formalno še nismo uvedli ekonomskih enot. Dejansko smo pa že pristopili k ustvarjanju pogojev zu ustanovitev teh enot. Ti pogoji so predvsem v tem, du prilagajamo organizacijo dela bodočim ekonomskim enotam, kar se izraža z vpeljavo posebne evidence z zadolžitvami po oddelkih, z bolj intenzivno spremljavo proizvodnje po fazah itd. Nuše bodoče ekonomske enote, ki jih ho predvidoma 8, bodo ustanovljene na principu posameznih faz proizvodnje. Na ta način bo omogočeno najbolj uspešno zajemanje proizvodnje ozir. spremljanje naraščanja novo ustvarjene vrednosti, s čimer je izražena proizvodnja in v tisti fazi dela. To je tudi osnova zn merjenje produktivnosti v zvezi s tem zn obračun osebnih dohodkov v tisti fazi proizvodnje oziroma ekonomski enoti.
Centra za izobraževanje delavcev nimamo. Zdi se mi. da bi bilo ustanavljanje centra za našo sorazmerno majhno tovarno problematično, razen če bi tak center deloval v sodelovanju z drugimi sosednimi tekstilnimi tovarnami-. Pripravljamo pa nekaj tečajev za izobraževanje delavcev v bližnji prihodnosti, ko se bodo vrnili s šolanja štipendisti. Z njimi bomo organizirali tečaje predvsem zn pletilce na nogavičarskih strojih, pozneje pa morda tudi za druge.
Naš odnos do zbiranja sredstev za gradnjo zdravstvenega doma in trolejbusu do Črnuč je vsekakor pozitiven. kar smo dokazali s tem, da smn v ta sklad že prispevali 1,500.000 din. Pripomnil bi, da bi bilo potrebno misliti malo več tudi na Saveljsko cesto, ki je v popolnoma razpadajočem stanju.
čan sodeloval in odločal o politiki komune. Takšne širine še nismo dosegli, opaziti pa je zainteresiranost ljudi in večje poglabljanje v reševanje krajevne in občinske problematike. Mislim, da je treba z ozirom na problematiko in zainteresiranost ljudi smeleje pristopiti k organiziranju sekcij pri krajevnih organizacijah SZDL. To bo tudi ena osnovnih nalog občinskega odbora, kakor tudi krajevnih organizacij SZDL v bodoče.
Zelo važna naloga občinskega odbora SZDL je, da pritegnemo- čim širši krog občanov k razpravi o petletnem perspektivnem načrtu razvoja komune. Stremeti moramo, da vsebinsko iu množično okrepimo zbore volivcev. Znano je namreč, da je komunalna, -stanovanjska in urbanistična problematika naše občine zel« pereča. Vsakega našega občana želimo seznaniti, vprašati za mnenje ter ga pritegniti k sodelovanju. Poleg tega občinski odbor pripravlja konferenco o gospo-darsikih vprašanjih, ki bo že v juniju.
spektivnega razvoja stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov.
Novi predpisi o šolstvu in zdravstvu so tudi naloge SZDL. Treba bo usposobiti in kadrovsko okrepiti družbene organe teh ustanov.
To je le nekaj nalog, ki čakajo organizacije SZDL, o katerih moramo razpravljati še pred počitnicami.
Poleg članov občinskega odbora SZDL smo v 8 komisij pri ObO SZDL pritegnili 91 članov SZDL. Delo komisij se bo bistveno izboljšalo. Nekaterim komisijam primanjkuje več samoiniciative v delu. Tudi povezava s krajevnimi organizacijami SZDL ni tako razvita, kot bi želeli. Zavedamo se teh pomanjkljivosti in jih bomo skušali odpraviti.«
KMETIJSTVU BOMO MORALI
POSVETITI V EC POZORNOSTI
Franci Žle, predsednik KO SZDL Beričevo:
»Nove oblike in metode dela naše organizacije se na našem področju bolj počasi uveljavljajo. Na letni konferenci krajevne organizacije SZDL smo se odločili, da z ozirom na jiolrebe ljudi in njihovo zanimanje organiziramo tri sekcije: za kmetijska in zadružna vprašanja, za komunalno dejavnost in komisijo za politična in vzgojna vprašanja. Sekcija zu kmetijska in zadružna vprašanja je aktivno sode-lovala pri izbiri kandidatov za zadružni svet kmetijske zadruge Črnuče in pomaga pri sklepanju kooperacijskih pogodb. Sekcija za komunalno dejavnost pripravlja gradivo za gradnjo eleklrotransforma-lorja in perišča. Za te gradnje sta imenovana tudi gradbena odbora. Delamo tudi na ureditvi prosvetnega doma in so obnovitvena dela v zaključni fazi. Z ozirom na velik interes zn izgraujo teh objektov upamo, da bomo s prostovoljnimi prispevki članstva SZDL precej pripomogli k izgradnji. Komisija za politična in vzgojna vprašanja je v sodelovanju z Delavsko univerzo »Cene Stupar« — Ljubljana organizirala štiri predavanja o kmetijstvu in zelo uspešno Solo za življenje za odraščajočo, mladino, ki jo je obiskalo 50-T-70 .kmečkih fantov in deklet. Se bolj moramo razgibali zabavno življenje mladih ljudi na našem področju.
Organizacijsko moramo utrditi delo sekcij in v lo delo pritegniti več članov SZDL. Izboljšati moramo kvaliteto dela krajevnega odbora in uvesti nove oblike dela z mladino. predvsem pa organizirati klub mladih zadružnikov. Premalo smo angažirali naše članstvo v prostovoljnih akcijah za urejanje krajevnega območja. Vprašanju kmetijstva, predvsem kooperacije in delu naše zadruge hotno morali posvetiti .več pozornosti kot do sedaj.«
ZA VZGOJO V INTERESNIH
KROŽKIH ANKETIRALI
2000 ČLANOV SZDL
Martin Golob, predsednik KO SZDL Bežigrad:
»Naše članstvo je že na več sestankih razpravljalo o delu SZDL pod - novimi pogoji, tako močno razgibanem družbenem življenju. Organizirali smo pet sekcij in eno komisijo. Sekretariati sekcij so izdelali svoje programe, vendar delo v vseh sekcijah ni tako zaživelo, da bi uspešno vplivalo in prispevalo k boljšemu razvoju našega področja. Čeprav se nove oblike ponekod počasi uveljavljajo, smo dosegli določene uspehe. Sekcija za pomoč svetu stanovanjske skupnosti je analizirala kadrovski sestav organov stanovanjske skupnosti, ugotovila pomanjkljivosti, razpravljala o kvaliteti del v servisih ter dala priporočila za boljše delo. Komisija za idejno-politično delo je za to študijsko sezono anketirala čez 2000 članov SZDL. Opravljenih je bilo tudi že 15 predavanj, ki se jih je udeležilo povprečno 60 % prijavljenih v interesnih krožkih.
Sprejeli smo tudi poziv KO SZDL Ježica na tekmovan je v čast 20-let-nice vstaje. Pripravljamo več izletov in predavanj s temo »Spomini iz NOB«.
Sekcija za gospodarska in komunalna vprašanja je naredila program dela, ki je v letošnjem letu, z ozirom na proslavo 20-letnice vstaje, zelo konkreten. Obravnavala je letni plan občine in sprejela sklep o komunalni ureditvi našega območja.
Za naš teren so sekcije zelo primerna oblika, da se zainteresira in pritegne širše število članstva SZDL k reševanju in odločanju o najrazličnejših vprašanjih.
Na zborih volivcev so bili večkrat načeti razni komunalni problemi našega terena, vendar smo do danes premalo naredili. Marsikatere komunalne probleme bi uredili lahko tudi s prostovoljnim delom in boljšo povezavo s tozadevnim svetom pri ObT.O.
Glede kadrovskih vprašanj je osnovna slabost v tem, da nismo za delo v SZDL pritegnili novih mlajših ljudi, temveč smo se orientirali na tovariše, ki so preobremenjeni z drugimi dolžnostmi. Sklenili smo, da skozi delo sekcij pritegnemo tudi ostale elane SZDL.
SZDL je dala v ta namen iniciativo za organizacijo mladinskega aktiva na našem terenu. Mladinci so zelo aktivni in s prostovoljnim delom urejajo svoje prostore ter pomagajo pri oslalili komunalnih delih. Upamo, da bo aktiv dal določene kadre za pomladitev iu kadrovsko izboljšanje organizacije SZDL.«
BARAKE SO SE VEDNO PROBLEM
Miro Berčič, predsednik krajevne organizacije SZDL terena »Boris Kidrič«:
»Na zborih volivcev smo večkrat razpravljali o komunalhi problematiki našega terena. Zlasti pereče je vprašanje ureditve barak, ker podjetja ne skrbijo dovolj za njihovo vzdrževanje. Tudi delavec, ki stanujejo v teh barakah, je težko pritegniti v delo družbeno političnih organizacij. Naša stanovanjska skupnost je po teh vprašanjih sklicala predstavnike podjetij na posvetovanja. vendar se situacija bistveno ni izboljšala. •Potrebno bo, du SZDL naveže tesnejšo slike s sindikalnimi podružnicami teli podjetij.
Vse premalo smo pritegnili državljane in hišne svete zn ureditev terena, čeprav bi n. pr. stanovalci barak z malenkostnimi prispevki lahko uredili okolje. Naša sekcija zu komunalna vprašanja sc bo mo-
rala v bodoče orientirati predvsem na reševanje teh vprašanj.
Komisija za politično iu vzgojno delo je anketirala nad 500 članov SZDL za politična in vzgojna vprašanja. Predavanj v 9 interesnih krožkih se je udeleževalo kakih 40 % prijavljenih.
Zavedamo se, da moramo spričo pereče problematike na našem terenu intenzivneje delati pri organizaciji sekcij in jim pomagati. Mislim, da je pomanjkljivost pri organizaciji sekcij v tem, da smo razpravljali o večjem številu sekcij, premalo pa smo se orientirali na vsebinsko in kadrovsko učvrstitev.«
KRAJEVNI ODBOR SO POVEČALI NA 20 ČLANOV
Martin Ješovnik, predsednik KO SZDL Ježica:
»Ustanovili smo komisijo za izobraževanje, sekcijo za mladinska vprašanja in sekcijo za dejavnost družbenih in društvenih organov. Vse te sekcije so na predzadnjem zboru volivcev na Ježici seznanile volivce s svojim programom.
Komisija za izobraževanje ni uspela zainteresirati večjega števila poslušalcev na predavanjih. Težave je imela s predavatelji, ki jih je angažirala Delavska univerza občine Bežigrad. Zaradi majhnih uspehov po prvotnem programu predavanj, se je sekcija odločila odslej organizirati poljudnoznanstvena predavanja, da bi z njimi zainteresirala domačine za izobraževanje.
V sekciji za mladinska vprašanja še vedno dela le vodstvo sekcije, ki je uspelo napraviti pregled, kaj in kje dela mladina z Ježice. V kratkem bo seja sekcije, na kateri bo vodstvo poročalo o ugotovitvah, z namenom, da bodo domačini povedali, kaj vse mislijo o ježiški mladini.
Sekcija za dejavnost družbenih in društvenih organov je imela eno sejo, na kateri so obravnavali in sprejeli program tekmovanja v čast 20-letnice vstaje, ki ga je napovedal naš krajevni odbor.
Tekmovanje je razpisal naš krajevni odbor. Sprejelo ga je 6 krajevnih odborov SZDL. Zdaj pripravljamo sestanek zastopnikov onih krajevnih odborov, ki so sprejeli tekmovanje zaradi pregleda, kako tekmovanje napreduje. Mi smo pristopili k tekmovanju tako, da smo za izvajanje tekmovalnega programa zainteresirali društva in organizacije na Ježici.
Krajevni odbor smo povečali od 7 do 20 članov. Tako povečan krajevni odbor je imel že dve seji,^ na katerih je bil formiran potrošniški svet, gospodarsko-komunalna komisija in socialno-zdravstvena komisija. Sprejel je tudi program dela za leto 1961, izvolili so tudi tajnika in blagajnika. Seje krajevnega odbora so po zaslugi novih članov bolj zanimive in živahne.
Naš kraj trenutno najbolj tare vprašanje izgradnje hodnika ob Titovi cesti skozi Ježico. Volivci so na zboru volivcev sprejeli plačvanje krajevnega samoprispevka v ta namen, ki pa se še ni začel zbirati zato, ker občinski ljudski odbor še ne more predložiti volivcem, kaj pravzaprav bo s Titovo cesto na Ježici,. Naš odbor, ki je to akcijo podpiral je v zelo neprijetnem položaju, ker čas poteka, a pripravljenost za plačevanje krajevnega samoprispevka upada.«
RAZPRAVA O PROBLEMIH
SODSTVA
Srečko Kač, predsednik KO SZDL Črnuče:
»V naši krajevni organizaciji dela pet sekcij. V sekcijah so imenovani sekretariati, ki so izdelali
svoje programe dela. Nekatere sekcije so že zaživele in pristopile k realizaciji svojih programov. Tako je sekcija za poživitev dela v stanovanjski skupnosti analizirala problematiko te ustanove, predvsem pa kadrovski sestav sveta in komisij stanovanjskih skupnosti. Ugotovljeno je, da je delo v stanovanjski skupnosti stagniralo ter da ni prave povezave med stanovanjsko skupnostjo in hišnimi sveti. Upamo, da bo sekcija poživila delo.
Sekcija za kmetijstvo jc razpravljala o spomladanski kooperaciji in o volitvah v zadružni svet kmetijske zadruge.
Sekcija za komunalna vprašanja dela na ureditvi terena za Dan vstaje in občinski praznik.
Komisija za vzgojna vprašanja je s pomočjo Delavske univerze organizirala predavanja na kmetijskem področju. Poleg tega je naša organizacija razpravljala o aktualnih vprašanjih iz šolstva in zdravstva, kakor tudi o poživitvi dela potrošniškega sveta.«
POMOČ DELOVNEGA
KOLEKTIVA TOVARNE BARV
»JUB«
Vinko Kuhar, predsednik Krajevnega odbora SZDL Dol pri Ljubljani:
»Aktivnost socialistične zveze na našem območju se odvija v treh sekcijah. Sekretariati sekcij in sekcije obravnavajo problematiko zelo konkretno, o njej pa dokončno sklepa potem KO SZDL. Kra jevna organizacija SZDL koordinira delo tudi drugih organizacij.
Pri našem delu nam pomaga tovarna JUB. s katero zelo dobro sodelujemo. Tovarna pomaga tudi pri ureditvi prostorov za družbene organizacije. Čeprav sekcije delajo, vendar se niso lotile bistvenih vprašanj. Naša sekcija za komunalna vprašanja je uredila prostore za družbene organizacije, vendar jo čakajo še važne naloge: ureditev cest, ureditev zapuščenih hiš itd. Sekcija za družbena vprašanja se je- ukvarjala z družbenimi organi, z delom šolskega odbora, krajevnega odbora in sedaj dela na požitvitvi potrošniškega sveta. Sekcija zn kmetijska vprašanja se je aktivneje ukvarjala s kooperacijo v kmetijstvu, zlasti pa z volitvami v zadružni svet kmetijske zadruge.«
PROBLEM SO PROSTORI
Franc Mrše, predsednik KO SZDL Podgorica:
»Na letni konferenci in sejah odbora smo razpravljali o vsebini dela naše organizacije. Sklenili smo, da ustanovimo tri sekcije, upoštevajoč krajevno problematiko in zainteresiranost članstva. Čeprav se sekcije občasno sestanejo, vendar niso našle prave vsebine dela. Težave so tudi v tem, da nimamo prostorov za družbene organizacije.
Sekcija za kmetijstvo je sicer aktivnejša, razpravljala je o problematiki zadruge in volitvah v zadružni svet.
Tudi komisija za idejno politično in vzgojno delo je organizirala nekaj predavanj. Za 20-letnieo vstaje smo naredili program proslav, organizirali predavanja in pripravili" ir.lete v partizanske kraje.
Upam, da bomo uspeli na našem področju pritegniti večji krog ljudi in da bodo sekcije obravnavale bolj konkretna vprašanja, ki zanimajo članstvo.«
Nadaljevanje na t4. strani
Štev. 4
Zbot volivcev Stran 13
Vedno večje uveljavljanje organizacije SZDL
(Nadaljevanje s 13. str.)
V SAVSKEM NASELJU IMAJO
? PODRUŽNIC KO SZDL
Ivan Zorman, predsednik Krajevnega odbora SZDL Savsko naselje:
»Veliko zanimanje za delo v SZDL se je odražalo že na dobro obiskani letni konferenci, ki je tudi vsebinsko dobro uspela. Po sklepih konference smo na našem področju organizirali 7 podružnic in 4 sekcije. Čeprav so sekcije izdelale svoje programe dela, ki jih je potrdil tudi krajevni odbor, vendar ne moremo biti popolnoma zadovoljni, predvsem, kar se tiče analitičnega dela, pa tudi glede pritegnitve večjega števila članstva v delo sekcij. Imamo velike težave glede prostorov. Vse organizacije razpolagajo z enim samim prostorom za svojo dejavnost in bomo morali zato pohiteti z izgradnjo doma stanovanjske skupnosti.
/ ozirom na naše potrebe smo organizirali sekcijo za sodelovanje
z družbenimi organizacijami, sekcijo za družbeno upravljanje in sekcijo za vzgojo in varstvo mladine tor komisijo za politično-vzgojno delo. Vse te sekcije so dobro zaživele, vendar jih je treba še nadalje kadrovsko in organizacijsko utrjevati. Kar se tiče dela naših podružnic, moram reči, da še niso popolnoma zaživele in se uveljavile, kljub temu, da so kadrovsko in organizacijsko zadovoljive. Manjka jim iniciative za aktivno in konkretno delo.c
POISKATI JE TREBA VEC
MLAJŠIH LJUDI ZA DELO
V VODSTVU KO SZDL
Anton Laharnar, predsednik KO SZDL Stadion:
Naša organizacija je imela v letu 1959 zelo dobre uspehe, saj je bila med prvimi v občini, V preteklem letu pa smo opazili stagnacijo za-
radi nerešenih kadrovskih vpra* šanj, kar je povzročilo odrezanost organizacije od članstva. Sklenili smo, da organiziramo tri sekcije, vendar do aktivnega dela teh sekcij še ni prišlo.
Na sejan našega odbora smo ugotovili, da se na sestankih našega območja srečujemo vedno eni in isti. Za delo v SZDL moramo poiskati predvsem mlajše ljudi. O vseh ten problemih je naš odbor razpravljal. Zavedamo se, da so naloge pred našo organizacijo velike ter bomo kljub težavam, ki so pred nami, uspeli poživeti delo sekcij, kar bo nedvomno prispevalo k bolj razgibanemu delu na našem terenu.
Zaradi boljšega stika s članstvom smo organizirali 4 podružnice, ki že delajo, in upamo, da bomo uspeli preko njih pritegniti več novih članov k aktivnemu delu v SZDL.c
SEKRETARIATI SEKCIJ
SE DOVOLJ NE POGLABLJAJO V PROBLEMATIKO
ZDRUŽEVANJE MED5TEV
ZDRAVSTVENI
DOM BEŽIGRAD
TllOIJLTHUS A
ni ,
JEZICA. -ORNUCi:
tli I l/č^J I l/^LJ-Lb
Veliko razumevanje
Doslej 44,175.737 din za Zdravstveni dom in trolejbus
Med dela, ki so se že oziroma se bodo začela v letošnjem letu izvajati v občini Ljubljana-Bežigrad, sodita tudi gradnja Zdravstvenega doma (dela se že izvajajo) inpodaljšanje trolejbusne proge od Ježice do Črnuč. Ti dve gradnji sta sprejeti tudi v družbeni plan letošnjega leta. Sredstva za gradnjo prispevajo gospodarske organizacije na podlagi sklepa, sprejetega na sestanku s predstavniki gospodarskih organizacij in zbora proizvajalcev ObLO Ljubljana-Bežigrad % dne 6. 3. 1961, in sicer 3,5 % izplačanih plač v letu 1960. Zbiranje teh sredstev poteka povoljno.
V 3. številki našega časopisa smo objavili seznam gospodarskih organizacij, ki so podpisale pogodim do 30. aprila 1961. V današnji številki pa objavljamo seznam gospodarskih organizacij, ki so podpi-
sale pogodbo od t. do 28. maja 1961:
1.	Inštalacija........................ 2,200.000	din
2.	Avtoobnova......................... 1,545.000	din
3.	Bežigrad .......................... 1,200.000	din
4.	»Tuba«............................. 1,600.000	din
5.	»Cementar«..........................  500.000	din
6.	Kuverta............................... 550.000	din
7.	Tovarna kovinske galanterije....... 2,500.00t>	din
8.	»TOPS«.............................. 4,225.000	din
9.	Avtoobnova.........................  2,500.000	din
10.	.................................. 1,150.000 din
11.	iCementar« Črnuče ...••••••	90.000	din
12.	Mizarstvo Črnuče ■.•<«•••»•	80.000	din
13.	Motounivcrzal.......................  600.000	din
14.	Avtomehanika ,...«••••••	200.000	din
15.	Lesnina..........................   5,000.000	din
16.	Cement Opeka ...	..•••••	400.000	din
17.	Ključavničarstvo..................... 541.000	din
18.	Gozdno gospodarstvo ................. 350.000	din
skupaj 25,231.000 din
Ker je do 30. aprila 1961 15 gospodarskih organizacij prispevalo že 18,944.737 din, je bilo tako podpisanih pogodb do 28. maja za 44,175.737 din, kar kaže na veliko razumevanje delovnih ljudi za naše skupne potrebe.
Hinko Polak, predsednik Krajevnega odbora SZDL Stožice:
»Na letni konferenci SZDL smo zelo konkretno razpravljali o krajevni problematiki in sklenili organizirati 5 sekcij. Sekcije imajo svoje programe dela in so tudi zaživele. Mislim, da je slabost dela sekcij v tem, da se sekretariati dovolj ne poglobijo v problematiko in še niso uspeli pritegniti vse zainteresirane člane v reševanje določenih problemov. Še vedno imamo ostanke starih metod dela.
Sekcije so šele v začetku razvoja, število članstva v njih je še zelo majhno in zaradi tega tudi delo hi dobilo širšega razmaha. Sekcija za družbeno upravljanje je imela že dva razgovora in je obravnavala gospodarsko problematiko podjetij, ki so na našem terenu. Za poživitev dela in boljšo organizacijo smo ustanovili sekcijo, ki obravnava probleme stanovanjske skupnosti. Interes članstva po teh problemih je zelo velik in delo te sekcije se je močno odrazilo v delu^ stanovanjske skupnosti. Izobraževalna sekcija je s pomočjo Delavske univerze organizirala že več predavanj, po katerih so se razvili živahni razgovori, posebno o zunanjepolitičnih in gospodarskih pro-b lem ih.«
ODZVALA SE JE VEČINA
PREBIVALSTVA
Franc Šturm, predsednik krajevnega odbora SZDL Tomačevo-Stare Jarše:
»Z ozirom na to, da tekmujemo, smo pristopili takoj k delu. Sekcija za komunalna vprašanja je ugotovila, da so na našem področju zelo zanemarjene ceste, dala je pobudo, da vsak član SZDL ob svoji parceli posuje cesto in pri oranju pazi, da se cesta ne poškoduje. Tej akciji se je odzvala večina prebivalstva in upamo, da bomo v jeseni uspeli pritegniti k delu tudi ostale člane SZDL. Tudi uprava za ceste je obljubila, da bo v prihodnje posvetila več pozornosti vzdrževariiju cest na našem področju.
Sekcija za kmetijska vprašanja je bila aktivna pri volitvah v zadružni svet. Zadružniki so volili 100% že do 9. ure zjutraj. Sekcija ima v planu, da pospeši kooperacijo in vodi evidenco o zemlji, ki je last SLP na našem področju. Sekcija za politična in vzgojna vprašanja je organizirala nekaj predavanj, predvsem socialno-zdrav-stvenih s filmi. Za novo sezono nameravamo organizirati aktualna politična predavanja in predavanja iz kmetijske problematike.
Organizacija SZDL je šele na začetni poti pri uveljavljanju novih metod dela. Zavedamo se tudi, da imamo še dosti nerešenih vprašanj, med katerimi bi navedli naslednja: pritegnitev ljudj v SZDL, predvsem v sekcije; ustanovitev krajevne organizacije ZB NOV; tesnejše sodelovanje z gasilskim društvom; pomoč mladinski organizaciji pri njenem delu itd. Problematično je tudi vprašanje prostorov. Naši prebivalci so pokremili vprašanje ambulantne službe na našem območju. Upamo, da bodo imela »Modna oblačila« posluh za želje prebivalstva in dala na razpolago potrebne pro-akrro.« ,
Hiša Marije in Jožeta Mačka na Ježici. Oba sta delala za napredno stvar že pred drugo svetovno vojno. V 1942. letu je tu dalj času bival Edvard Kardelj z ženo Pepco, kasneje pa kak teden Ivan Maček-Ma-tija, ki je prišel iz Vrhovnega štaba. Od tu je odšel v partizane za komandanta slovenskih partizanskih enot
Nov statut
sprejet na 2. seji občinskega ljudskega odbora
Pred prehodom na dnevni red je občinski zbor občinskega ljudskega odbora verificiral mandat novo izvoljenega odbornika v 3. volilni enoti. Na nadomestnih volitvah, ki so bile 26. febr. 1961, je bil izvoljen Konrad Grilec iz Ljubljane, Titova 61. Udeležba na volitvah je bila 86,48 °/o.
V zvezi z združitvijo bivših občin Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Crnuče je bilo treba spremeniti statut občine. V novem statutu so odpadle skoraj vše stare odborniške komisije in imata sedaj oba zbora le mandatno imunitetno komisijo. Skupna je še vedno komisija za volitve in imenovanja ter komisija za prošnje, iu pritožbe. Ostale odborniške komisije so bile odpravljene, ker sc je ugotovilo, da se tako o vseh problemih, preden se predložijo v odločanje ljudskemu odboru, razpravlja na pristojnem svetu ali pa v komisijah, zaradi česar ponovna razprava v stalni odborniški komisiji ni potrebna in dejansko predstavlja za odbornike nepotrebno obremenitev. Bistvena sprememba v statutu so tudi določila, ki se nanašajo na sklicevanje zborov vo-livcev-proizvajalcev. Dosedanji statut je namreč samo določal, kako se sklicujejo zbori volilccv občinskega zbora, medtem ko so se zbori proizvajalcev sklicevali po analogiji, čeprav imajo svoje posebne značilnosti, katere je sedaj uredil novi statut.
Povečano je bilo tudi število svetov občinskega ljudskega odbora na 16, medtem ko jih je bilo po starem statutu le 14. Nova sta svet za trgovino in svet za gostinstvo in turizem. V zvezi z novimi pristojnostmi oziroma razširitvijo obsega poslov zaradi združitve je moral občinski ljudski odbor sprejeti nov odlok o organizaciji upravnih organov občinskega ljudskega odbora, kakor tudi nov odlok o sistemizaciji delovnih mest. Število uslužbencev in pomožnih uslužbencev se je povečalo od 72 na 108. Občinski liudski odbor je tudi odobril odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov občine, s katerim se je povečalo število ur, določenih za sprejemanje strank. Upravni organi občine imajo sedaj uradne uro v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 13.30, ob sredah od 7.30 do 12. ure in od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 7.30 do 12. ure. Delovni čas za sprejem strank je določen ob ponedeljkih, sredah in petkih od 3. do 12. ure razen tega pa še ob sredah od 14. do 17. ure.
Sprejet je bil odlok o vskladitvi predpisov združenih občili Ljiibljnna-Bežigrad in Črnuče. Ta odlok je zelo važen, ker določa, kaferi odloki, izdani od bivših občinskih ljudskih odborov Ljubljana-Bežigrad in Ljub-Ijana-CrnuČe. so ostali v veljavi, kateri so prenehali veljati in kateri veljajo samo za področje tisle občine, za katero so bili izdani. Odlok je bil objavljen v »Glasniku« Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana, štev. 27/61 7. aprila 1961. Na tej seji je bila tudi razširjena veljavinst odločbe ObLO Ljubljana-Bežigrad o prenosu otroških vrtcev no stanovanjske skupnosti na področje cele občine. S to spremembo je tudi otroški vrtec v Črnučah prešel v pristojnost stanovanjske skupnosti Črnuče.
Enako je bil razširjen na območju cele občine odlok občine Ljubljana-Bežigrad o tarifi najnižjih najemnin za poslovne prostore. S tein odlokom jo bilo določeno, da so določi naj višja
najemnina za poslovne prostore V znesku 300 din za m- tudi za področje stanovanjske skupnosti Črnuče, medtem ko se za vse ostale predele bivše občine Črnuče določi najemnina 100 dinarjev na m2. To je hibi objavljeno v »Glasniku« št. 23 61, z dne 24. marca 1961.
Občinski ljudski odbor je določil, da sc v bodoče praznuje na območju vse občine občinski praznik 24. junija na dan. ko je bil do sedaj občinski praznik za bivšo občino Ljublja-na-Črnuče.
Na ta dan je bila ustanovljena Ra.šiška četa.
Na predlog upravnega odbora sklada za zidanje stanovanjskih hiš je občinski ljudski odbor odobril predlog načrta dohodkov in izdatkov sklada za zidanje stanovanjskih hiš za leto 1961 ter potrdil znkljirčrfc račune teh skladov za leto 1960.
V	zvezi z združitvijo občin je občinski ljudski odbor izvršil nekatere personalne spremembe v upravi ObLO ter imenoval in dopolnil nekatere že obstoječe komisije z novimi člani.
Na prošnjo kavarne Bežigrad so bili, v sporazumu s svetom za gostinstvo in turizem, dodeljeni kavarni kot osnovno sredstvo poslovni prostori, ki iih zaseda na Titovi cesti.
Občinski ljudski odbor je tudi ponovno razpravljal o gradnji obrtniškega centra v Savskem naselju in soglasno sprejel sklep, da se po dosedanjih načrtih začne z gradnjo I. trakla tega centra, da pa se jjrugi trakt začasno ne gradi, predvideni prostor pa naj ostane rezerviran za družbeno prehrano ali pa za drugi del obrtniškega centra, kakor bo pač pozneje določeno.
Podjetju «Telu« je bila oddana kot osnovno sredstvo stavba v Savskem naselju (Savska cesta št. 13), v kateri ima podjetje že sedaj v pritličju poslovne prostore. Občinski ljudski odbor je imstavil pogoj, da se predhodno, to je pred izdajo odločbe, doseže sporazum s stanovanjsko skupnostjo Savsko naselje, glede skupne uporabe centralne kurjave. Obstoječa centralna kurjava namreč ogreva razne stavbe, v katerih se nahaja razen podjetja »Tela« tudi kopališče iu otroški vrtec.
Na prošnjo gospodarskih organizacij so bile odobrene poroštvene izjave: Ključavničarstvu iz Kamniške ul. 41 za najetje kredita v višini 7,009.000 dinarjev, Ljubljanskim mlekarnam pa v višini 16,874.000 dinarjev.
Odobrena je bila tudi poroštvena izjava stanovanjski skupnosti »Boris Kidrič« za posojilo v višini 1,000.000 dinarjev, katerega potrebuje za obnovo servisa družbene prehrane.
V	zadnji točki dnevnega redu je bil soglasno sprejet sklep, da na j sc zbori volilcev skličejo v času <wl 27. marca do 3. aprila. Nu zborih volilcev naj bi sc prvenstveno obravnaval družbeni plan in proračuni Priporočeno je bilo, naj se zbori volilcev skličejo po volilnih enotah, odločitev o tem pa je prepustil občinski odbor krajevnim odborom SZDL.
Dopisujte v „ZBOR VOLIVCEV*
V SPOMIN IN SVARILO
Naj se nikoli več ne ponove grozote svetovne vojne
(Nadaljevalije c 9. str.)
■urejenem cvetličnem nasadu vsem mimoidočim v spomin.
Odkrili so jo v letu I9i8.
(Imenu niso vklesana, a je namenjena padlim borcem m žrtvam nasilja. Te so bile. Černe Ivan, Hace Jo/e, Hribar Bogomir, Jamnik Avguštin. Krapež Albino, Klopčič Jože, Kerševan Avgust, Kamenšek Mladen, Kosin Janko Kosin Mirko, Miljavec Franc, Marmor Marij, Pavlič Emilija, Poljšak Kristijan. Rijavec Viktor, Vrhove Franc, Zupan Zvonimir, Žigon Viktorija, Hribar Bogomir, Šorli Viljem, Pavlič Milan, Krpan Milan.)
Za lepšo bodočnost
Bivši V. teren OF Bežigrad se je Pddolžii padlim borcem za njihove žrtve s tem, da jim je postavil spomenik na vogalu ITrnnilniške in Einspielerjeve ulici. Spomenik nosi napis:
Spomenik padlim in pogrešanim borcem NOB v Črnučah
Naš nabiralnik
-(Niululjevanje z 11. str.)
IVa vprašanje, ki sla ga postavila A. J. in U. Z. in se glasi:
Podjetje »Filmservis« Ljubljana je zaprosilo za lokacijo za zgraditev filmske baze v Stožicah izven gradbenega okoliša, ki jc določen za zeleni pus.<
odgovarja načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve ObLO Ldravko Hribernik:
»Filmska baza bi bila locirana na predelu:
Severno na parcelah št. 1038—1038, 1040—10f3. 1045—1060 k. o. Stožicc, ki jih je sedaj uživalo podjetje »Ce-mentar« za centralno gramoznico, vzhodno od gramozne jame »Gmajna«, južno do Koželjeve idice in zahodno do »Na Dolih«.
Površina cele filmske baze bi merila 28 ha. Zeml jišče je zasebna last.
Okrajni zavod za urbanizem priporoča, da se jim lokacija izda.
»Filmservis« bi postavil na tem prostoru filmske ateljeje, zato rabi večii kompleks zemljišča.
Podjetje »Cementa r« in Svet za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana se z zgraditvijo filmske baze strinjata. Ker je zemljišče izven gradbenega okoliša, mora lokacijo odobriti še Svet za urbanizem okrajnega ljudskega odbora.«
Za lepšo bodočnost so darovali življenje
kot borci
Bernarot Drago, Porenta Jože, Voj e Jože;
kot ž.rtve fašizma Ausenig Anton, Piler Henrik, Vrabec Boris.
Spomenik so odkrili leta 1947.
V spomin vsem padlim borcem in sodelavcem
Krajevni odbor ZB NOV »Danila Kumar« — Ježica je pripravil in
postavil velik spomenik vsem padlim za svobodo iz svojega kraja v Stožicah na pokopališču. Spomenik stoji ob grobnici, kjer je našlo zadnje počivališče 72 padlih borcev (izmed katerih so 4 neznani), 8 talcev, 8 žrtev črne roke in 23 internirancev.
6 metrov visok spomenik nosi napis: »V spomin vsem našim borcem in sodelavcem v narodnoosvobodilnem gibanju, ki so nam v najtežjih dneh naših narodov z bojem proti okupatorju in domačim izdajalcem priborili svobodo pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije.«
Načrte za spomenik jc naredil Anton Suhadolc, odkrili pa so ga 29. oktobru 1950,
CERKNO - ,FRA N JA‘-VRSN0
Gojenci politične šole na izletu
F drugi polovici maja so zaključili s poukom o politični šoli pri Delavski univerzi >Cenc Stupar*. F £o!i so obdelali politično ekonomijo, razvoj delavskega gibanja, osnove znanstvenega socializma in boj zavestnih sil, predavali pa so: Dragica CERKVENIK. Ivan KRIŽNAR.-Vekoslav PERPAR, Milin ČERIN in Stane KOMAN.
Gojenci so po vsakem predmetu opravili tudi izpit.
Ko so se zbirali absolventi večerne politične šole nekoliko pred šesto uro prejšnjo nedeljo pred poslopjem ObLO je seveda, kot običajno, tudi letos deževalo. Odpravljali so se na izlet ob zaključku šole. Prišli so tudi nekateri, ki so to šolo že lani končali, predavatelja Ivan Križnar in Vekoslav Perpar, nekateri zastopniki ObK ZK in DU. Vsi so bili na mestu, le ena iz. »vodstva« izleta je to jutro nekam dolgo hodila. Končno je proti pol sedmi uri le prišla in avtobus je odpeljal na pot.
Slabo voljo, ki je bila v začetku zaradi zamude in slabega vremena, je kmalu zamenjalo vedro razpoloženje. Oglasila se je pesem. Trideset mladih fantov in deklet je prepevalo vse do Cerknega, kjer jih je sprejelo zn las boljše vreme.
Prišli so v Cerkno zato, da poleže venec k spomeniku, ki se nad prikupno vasjo mogočno dviga in je pričujoč spomin na nekaj _ čez štirideset padlih, med katerimi so bili tudi gojenci politične šole CK KPS.
O tem jim je to nedeljo spregovoril eden izmed preživelih gojencev takratne šole Tone Kebe.
Povedal je, da so se v šoli z.brali vodilni tovariši iz slovenskih partizanskih enot zato, da bi lahko uspešneje vodili boj proti sovražniku in tisti, ki so že med vojno delali pri organizaciji ljudske oblasti.
V Cerkno so prišli v začetku januarja 1944. Takoj so začeli s poukom, ki je bil dokaj zahteven in prilagojen takratnim razmeram. Tako so spoznavali revolucijo v SZ, okupatorjevo moč nn Slovenskem, se usposabljali za boj proti domačim izdajalcem in pripravljali za delo na osvobojenem ozemlju.
Po izdajstvu so neko januarsko jutro '1944, leta prišli nenadoma v Cerkno Nrunei in napadli nepripravljene gojence partijske šole in domačine.' Nekatere so še napol mrtve zverinsko mučili, dekleta pa celo posiljevali.
Nedaleč od spomenika je na kozolcu vzidana spominska plošča z imenom mlade partizanke iz partijske šole. Tone Kebe je povedal, da so tudi njo mučili, predno je umrla. Govoril je tudi o drugih, ki jih je spoznal v tej šoli. Nekaterih imen se ni mogel več spomniti. Ušla so mu iz spomina.
Ko so gojenci bežigrajske politične šole odšli navzdol v vas, je ostal zgoraj pri spomeniku le venec, ki so ga prinesli svojini mrtvim prednikom v spomin.
V	gostilni je gojencem predstavil tovariš Kebe starejšo ženo in povedal, da mu je le-ta rešila življenje. Takrat je namreč bolan ležal v njeni hiši. Tisto usodno jutro ga je opozorila na nevarnost in pomagala, da se je ^ skril na podstrešju za dimnik. Tam je ostal živ. Zena je povedala, da se Tone večkrat oglasi pri niih in dostavila, da tako pripada njihovi družini.
Naslednja postaja je bila to nedeljo Partizanska bolnica »Franja«. Marsikdo je bil tudi tu prvič in je zato nanj naredilo, kar je videl, še posebno močan vtis. Skoda, da je ta dragocen spomenik ljudske revolucije, ki mu na svetu ni enakega že tu in tam kar malo preveč načel zob časa. Bolj bi se morali potruditi tisti, ki jim je zaupan v varstvo, da bi ga ohranili tudi bodočim pokolenjem v svarilo na grozote in trpljenje.
Spet je deževalo in gojence prehitro pregnalo nazaj v avtobus.
Pomenek je zdaj tekel o Cerknem in »Franji«, listi, ki so bili že prej v teh krajih, so pripovedovali eno in drugo, ostali pa so jih poslušali in zamišljeni neimo strmeli v nepregledne gozdove, kjer so pred leti živeli in se borili za svobodo naši partizani.
V	Kobaridu, kamor so prišli proti poldnevu, so se ustavili le zn kratek čas, nato pa odpeljali v Vrsno in si ogledali rojstno hišo Simona Gregorčiča. Visoko jo ta vas in zato je prečudovit pogled v dolino, kjer se vije zelena Soča in razprostira Kobarid z okolico.
V	spomin na velikega pesnika gradijo v njegovi rojstni vasi lepo šolo, ki sc lahko primerja z najmodernejšimi v Ljubljani. Cež kako leto bodo v njej že zazvonili šolski zvonci, iz nje pa se bo usula mladina in razbežala po okoliških hribih, ki imajo na sebi nekaj, kar je lahko opisal le veliki Gregorčič.
Po kosilu, ki je vsem teknilo, je v Kobaridu spregovoril gojencem politične šole tudi sekretar ObK ZK Ljubijana-Bežigrad Jože Sautu
in jim čestital k zaključku šole. Dejal je, da morajo znanje, ki so ga dobili v šoli z uspehom uporabiti v praksi in tako z ostalimi delovnimi ljudmi čimveč doprinesti k naši lepši prihodnosti. Na kraju je razdelil spričevala.
Spet je zavladalo prejšnje razpoloženje in oglasila se je pesem. Ta jc spremljala gojence »sc do
Zaplancga, kjer so se zadnjič ustavili in zavrteli v prijetnem ritmu.
Že je legla na Ljubljano noč, ko so se vračali po močno razsvetljenih ulicah, pod vtisom, da so spoznali še del gradiva, ki jim bo pomagalo, da bodo uspešneje opravljali svoje državljanske dolžnosti.
Ivan Štih
Tržni inšpektor poroča
16 dolžnikov je dolgovalo 117.595 dinarjev.
Zaradi kršitve uredbe o potrošni-šktli kreditih je bilo prijavljeno Trgovsko podjetje »Bežigrad« in odgovorna, oseba. Dolžnikov je imelo podjetje 16 v skupnem znesku 117.395 dinarjev. Okrožno gospodarsko sodišče je podjetje kaznovalo z 20.000 din, odgovorno osebo pa z 2000 dinarji.
MLADINSKA POLITIČNA SOLA KONČANA
Maja so zaključili pouk tudi v mladinski polilični šoli pri Delavski univerzi »Cene Stupar«, kjer je dvajset fantov in deklet dobilo osnovno znanje za njihovo bodoče družbeno ude jstvovali je. V šoli so obdelali ekonomske procese, razvoj delavskega gibanja in boj zavestnih sil, ki so jih razložili predavatelji:	ing. Stojan Šubic, Ivan
Križnar in Rntko Ščepanovič.
Po zaključnih razgovorih so bili gojenci na izletu v Begunjah, kjer so si ogledali muzej NOB in grobove muli ih v Dragi.
Kupovanje direktno od kmetov za menzo.
Dolenjsko gradbeno podjetje »Grosuplje« je kršilo predpise glede odkupa kmetijskih pridelkov neposredno od proizvajalcev. Pri pregledu poslovanja menze omenjenega podjetja je bilo ugotovljeno, da je v letu 1960 odkupilo za 374.648 din kmetijskih pridelkov v glavnem od kmetovalcev iz bližnje okolice. Podjetje in odgovorna oseba sta bila prijavljena Okrožnemu javnemu tožilstvu v Ljubljani.
RAZPIS
Svet stanovanjske skupnosti Stadion
razpisuje:
mesto tajnika sveta stanovanjske skupnosti
Pogoja: srednja ali višja šolska izobrazba, stanujoč v občini Ljub-Ijana-Bežigrad
Pismene ponudbe pošljite na tajništvo Stanovanjske skupnosti Stadion, Koroška 16. K prošnji je priložiti kratek epi« dosedanjih zaposlitev
Pionirji osnovne šole ..Mirana Jarca"
Republiški prvaki v šahu
Starejši pionirji • šuhisti Peter Mo-vrin, Marko Ilešič. Darko Božič in Vekoslav Šket iz osnovne šole »Mirana Jarca«, Ljubi jana-Bežigrad, so si priborili na občinskem, okrajnem in republiškem šahovskem tekmovanju prvo mesto za prehodni republiški pokal. Na razgovoru so povedali, da so vključeni v šahovski krožek že od 2. razreda osnovne šole.
Vsi pionirji-šahisti so odlični učenci v šoli. Šahovski krožek jim je v razvedrilo in v pomoč pri učenja. Pravijo, da je šah plemenit boj duha in široko področje za manifestacijo močne in zdrave volje. V šahu občutijo mnogo vzgojnih elementov: logično mišljenje in jasno razsojanje, odločnost in podjetnost, ustvarjalnost, zakonitost itd. Prav iz teh razlogov so po novi šolski reformi uvrstili tudi v naših bežigrajskih osnovnih šolah šah kot eno izmed mnogih dejavnosti učencev, ki dopolnjujejo vzgojni
smoter reformirane šole. V šahovskem krožku je v osnovnih šolah za Bežigradom vključenih že mnogo učencev. Nekateri od teli so že našli pot do ljubljanskega šahovskega kluba ter se srečali s pionirji iz. Zagreba. Letošnje srečanje pionirjev-šahistov re imelo ostro konkurenco prav v občinskem šahovskem tekmovanju. V republiškem merilu pa jim je delalo skrbi srečanje z lanskimi republiškimi pionirskimi prvaki iz Maribora. S temeljito pripravo na to šahovsko srečanje jim is bila tudi ta skrb odveč.
Za prihodnje šahovsko tekmovanje, ki bo v letu 1962. upajo zmagovalci-pionirji v letošnjih pionirskih tekmovanjih, da bodo tudi kot mladinci častno zastopali tako mladinsko organizacijo svoje šole kot tudi občino Ljubija na-Bežigrad.
F. C.
Pionjrii-.šahisti iz osnovne šole »Mirana Jarca« Ljubljana med n r i p r a vo za republiško prvenstvo
Gradbeno podjetje Bežigrad ima dva predhodnika Pivo je bilo podjetje Remont II. ki je imelo več obratov, iz katerih so nastala kasneje tri podjetju: Gradbeno obrtno podjetje Obok, Mizarstvo Šišku in Inštalacija šiška.
DP Bežigrad je zgradilo med ostalimi tudi potrošniški center na terenu »Boris Kidrič«
Oddvojenp,podjetje Obok se je v letu 1956 preimenovalo v Gradbeno podjetje Bežigrad« s svojim sedežem na Titovi-cesti« 171. Od toga .čjisa dalje se je začel nagel vzpon podjetju Od prvotnega remontnpga načina je podjetje prešlo na novogradnjo. Manjši del pa odpade še vedno na .adaptacije'in rekonstrukcije- Tudj ,kyalitcta in produktivnost sta se stalno dvigali. V letu 1958 je bil bruto produkt 99 milijonov. 1959 115 milijonov, poseben uspeh pa je podjetje doseglo v letu 1960, saj jc sarno, z II % povečano delovno silo dvignilo iuuto produkt za 90 kar znaša 277 milijonov. Z omenjenim uspehom se je dvignil tudi dohodek podjetja za 62 Vi. S tem. se je uvrstilo v visoko aktivna gradbena podjetja.
Podjetje je ob koncu zaključnega računa za 1960. loto razpolagalo s 50 milijoni, z 12 milijoni odstopljenega dela in 18 milijoni v skladu skupne potrošnje. Ta sredstva |e di lavski svet podjetja razpored'! za družbeni standard: za gradnjo samskega doma 12 milijonov, za nabavo mehit-n zacije in osnovnih sredstev 12 milijonov, za izgradnjo zdravstvenega doma in trojejhiisne proge Ježica-Črnuče 1.200000, ostalo pa za obratna sredstva podjetja.
V letu 1960 si je podjetje s pomočjo ObLO Bežigrad zgradilo v Podmtlščakovi ulici tudi novo upravno zgradbo. Podjetje ima trenutno v gradnji 12 večjih objektov in nekaj manjših. Med večja gradbišča spadajo 24-stanovnnjskn stolpnica za tovarno »Rog«, samski dom mestne kanalizacije, po-trošniški center »Boris Kidrič« v Vojkovi ulici, 20-stanovanj-ska nadzidava v Dalmatinovi ulici, nadz.idava delavskega donui,1 7 poskusnih hišic za Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, hala zu podjetje »Elektrosignal«, servisna
delavnica za Avtomehaniko na vogalu Podnulščakove in Samove ulice, upravni prostori in delavnice za propagandni atelje LIK za Gospodarskim razstaviščem, goveji hlevi za 200 glav in stanovanjski dvojčki nn Barju poleg Podpeči ter razna adaptacijska dela v Tobačni tovarni Rog, v industriji Elektrozveze na Linhartovi cesli, Tovarni kovinske galanterije, Tudi v Kamniški ulici, Snagi v Povšetovi ulici, Iskri in drugod.
V	lanskem in letošnjem letu si je podjetje nabavilo mnogo mehanizacije in trenutno razpolaga z. dvema kamionoma Kiper, poltovortiun avtomobilom, osebnim avtomobilom in dvema traktorjema, od katerih ima eden nakladalno'napravo. dalje ima pmljetje sedem mešalcev, šest dvigal itd. Podjetje si je v letošnjem letu organiziralo tudi mehanično in kovaško delavnico za popravila lastnega strojnega parka, da ne pride do raznih zastojev v proizvodnji.
L ozirom na tako hiter razvoj podjetja, saj v letošnjem letu predvidevamo bruto produkt pet sto milijonov, si je podjetje primorano zgraditi nova večja skladišča in delavnice, za katere smo že v dogovoru z ObLO Ljubljana-Beži-grad.
V	letošnjem letu je podjetje pristopilo tudi k uvajanju ekonomskih enot in so se že pokazali uspehi. Bruto produkt se je v prvem trimesečju dvignil za 80 % proti lanskemu delovna sila pa samo za 15 Vo. to pa je predvsem zasluga vsakega proizvajalca posamezne ekonomske enote. Bolje so izkoriščeno osnovna sredstva, boljša je organizacija, čuva se material in se dviga storilnost. Z naštetimi irspohi se kolektiv Gradbenega podjetja Bežigrad upravičeno ponaša.
mmmmmmmamZh


JUB
tovarna barv
Dol pri Ljubljani
Tovarna
dekorativnih
tkanin
LJUBLJANA
Stddmsigsiat
Proizvaja vse vrste sulifti barv, kita, »Jubo-flor« barve, mase za polaganje tai za potrebe gradbene industrije in stanovanjske izgradnje v vsek zahtevnih količinah
Cement, opeka
specializirano trgovsko podjetje s gradbenim materialom
LJUBLJANA
Kurilniška 10/a
nudi gradbenim podjetjem, stanovanjskim zadrugam in vojnim poštam gradbeni material po najnižjih cenah
CelovSka cesta 280
Tkanine in opremo stanovanja, pliš za dekoracije in oblačila in druge dekorativne tkanine proizvaja v najboljši kvaliteti v modernih vzorcih
nudi v svojih maloprodajalnicah tobačne izdelke vseh tobačnih tovarn, kadilski pribor, razglednice, drobno galanterijo, šolske potrebščine in pisarniški priboir
KOLEKTIV
ELEKTROSIGNALA
čestita
k občinskemu prazniku
ELEKTROTEHNA SiH,l£"
LJUBLJANA
Uprava: Parmova 33, tel. 33-082, 31-289 Glav. direktor: tel. 32-482, stanovanje 22-306 Zunanjetrg. sektor: Parmova 33 tel. 32-582 Nabavno prod. oddelek: Kotnikova 12, tel. 30-706 (4 vodi), pom glav. dir za notranje tržišče, tel. 33-366, vodja nab.-prod. oddelka tel. 33-350 Sektor trg. mreže:; Kotnikova 12,. tel. 22-043 Skladišče: Smartinska 152, tel. 30-832, 30-241 Dctajlistična trgovina .»Elektrotehna«, Titova 23, tel. 21-533. »Svetla«, Gosposvetska 10, tel. 33-857, »Elektra«,: Rimska 19 • tel. 22-t79
nudi ves elektrotehnični material domače in inozemske proizvodnje, elektroinstalacij-ski material, transformatorje, motorje, žarnice, aparate za gospodinjstvo, radio aparate itd. Skladišče vseh proizvodov tovarne kablov »Moša Pijade« Svetozarevo
Poslužite se nakupa pri nas, nudimo Vam širok asortiment vseh proizvodov po konkurenčnih cenah
TRGOVSKO
PODJETJE
TOBAK
LJUBLJANA
Likozarjeva 5
TOVARNA

:l'
kovinske galanterije
Moftouniverzal
LJUBLJANA
i______>___________
Kolektiv tovarne kovinske galanterije čestita k občinskemn prazniku
RAZPIS
Ljubljana
Mariborska
specialna delavnica za popravilo DKW vozil in avtokleparska delavnica.
Usluge izvršujemo hitro in solidno.
POSLOVNO ZDRUŽENJE
Delavska univerza „Cene Stupar" razpisuje delovna mesta
Ljubljana, Titova c. 48
telefon 33-676 direktor
33-797 komerciala 30-567 tarifna služba
i
Pomočnika upravnika
Pogoj: ustrezna Šolska Izobrazila in veselje do tovrstnega dela Tajnice
Pogoj: znanje strojepisja in ustrezna kvalifikacija za tq mesto
. i
Administrativne moči Pogoj: strojepiska I/b
Vodje oddelka DU v CrnučaK
Pogoj: ustrezna šolska izobrazba in veselje do tovrstnega dela
Kandidati naj pošljejo prošnje, iz katerih naj bo razvidno njihovo dosedanje delo in zaposlitve ter šolska izobrazba oz. kvalifikacije, najkasneje do 20. junija 1961 na tajništvu zavoda v Smoletovo 16
Oskrbuje preko svojih poslovalnic tovore za prevoz s tovornimi avtomobili. Vršimo brezplačno kontrolo vseh prevoznih oziro-

Poslovalnice:
Celje — Kidričeva 19, tel. 20-80 in 23-61 joscnice — Kidričeva 26, tel. 936-244 (int. 769)
Koper — Ulica JLA, tel. 259 Kranj — Škofjeloška 1, tel 941-25 84 941-29 84
Ljubljana — Smartinska 26, tel. 32-943 in 30-548
Maribor - Tržaška 54, tel. 24-16 in 27-49 Ravne na Kor. — Prežihova 13/1. telefon ?9