V Ljubljani, 10. maja,
MEM£L\
-BORNHOIM
mOSBBRG
WARSAW
poljskega koridorja. Na zemljevidu je zarisana že-eli Nemčija zgraditi čez koridor skupaj z avtomo in cesta naj bi bili eksteritorialni, t. J. »e pod polj-ampak pod nemško suverenostjo.
Diplomatski šah
K sklenitvi vojaške pogodbe med Nemčijo in Italijo: nemški zunanji minister v. Ribbentrop in grof Ciano ob Comskem jezeru v Severni Italiji,
Errare humanum est, sed in errore perseverare diabolicum.
Zmotiti se, je človeško, v zmoti vztrajati pa peklensko.
Po sv. Avguštinu
Poiinina plačana v gotovini
Cena 2 din
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XI.
Ljubljana, II. maja 1939.
štev. 19.
»DRUŽINSKI TEDNIKa
izhaja ob četrtkih. Uredništvo !n uprava v Ljubljani Gregorčičeva ulica št. 27/111. Poštni predal št, 345. Telefon št. 33-32. Račun poštne hran. v Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. • Za odgovor je treba priložiti za 3 d* n znamk.
NAROČNINA
1J4 leta 20 din, */« leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov v Ameriki 2*/2 dolarja. Drugod sorazmerno. — Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm in širina 55mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
■
Danes:	\
m
m
Problem pomlajevanja - rešen! I
(GL str. 4)
Staljin: Chamberlain = Molotov
Zakaj je moral Litvinov odstopiti. — Ozadje angleške zunanje politike proti Rusiji
.	politična razgibanost, ki smo
- P'iča že dobro leto dni, ne more stati brez sledu na človeškega duha. J ,ie začenjajo izgubljati smisel za ti®r^0 in se ne znajo več prav orien-hrp . ^ato imamo čedalje pogosteje _Qj?znost opažati, da pri presoji dosti ,v nihaino med obema skrajno-Soriif' sorazmern° nepomembni do-Pr v se nam dostikrat zde senzacije, dn ° ,resničnih senzacij pa gremo na 2,.evn‘ red. Naš politični instinkt nas tjanja puščati na cedilu, j top Maksima Litvinova ne spa-sn	serijske dogodke, ki bi jih
‘eli katalogizirati znotraj zgoraj za-sanih meja. Prvič je prišel na videz Preveč nepričakovano, drugič se pa “di način njegovega odhoda bistve-a° razlikuje od metod, ki nas je sovjetska Rusija zadnja leta z njimi seznanila, Litvinov namreč ni šel kakor JJa primer Tuhačevskij. Njegov od-a°d spominja dosti bolj na metode, Katerih žrtev je bil pred dobrim letom dni njegov britanski tovariš sir Anthony Eden — čeprav bi bil R- Chamberlain upravičeno užaljen, e bi ga hoteli primerjati s Stalji-upravičeno, pravimo, kajti skri-nar1*!3®*133’ sta Angležu in Rusu ‘arekovala preorientacijo, sta si ne-
, o v takšnem razmerju kakor co-Kta ln bič.
nirz^f* Se 'e mora^ Litvinov umak-os V kakšne bodo posledice te ebne spremembe v sovjetski zuna-nJ‘ Politiki?
Vjne ^anes. skoraj teden dni po Lit-D °Va odhodu, si svetovni tisk ni v na čistem, kaj je pokopalo ene-din)1Zraec* najsposobnejših sovjetskih ronctraatOV in Predvsem najbolj ev-n:j Ra' najbolj »ženevskega« med nekri ■ ^oviets,ca diplomacija že od aj e dosti bolj nerada razkriva vrh . ka*cor demokratska; ker spada ne u ‘ega med tiste, ki ne odgovarja sarn°Sre(^n? narodu, ampak enemu eun]emu' ie ®e toliko bolj neprera-p J1Va' saj igra pri njej glavno vlo-slal°Se ?stn‘ moment, t. j. dobra ali a volja vsemogočnega diktatorja. ho'° na^ s°dinio o Staljinu, kakor hje^m0' ^°S‘enosti njegove doseda-“otranje in zunanje politike mu mo r-° ne tneremo odrekati. Zato bo-UpikSe. najmanj grešili, če bomo pri rne 3?nju o vzrokih moskovskih spre-‘ Poklicali logiko na pomoč.
*z.med glavnih nalog sovjetske-hji jnisarja za zunanje zadeve je p]j. sklenitev obrambne zveze z An-Francijo). Ta cilj se mu je
Lit^ ^‘“Ri*1 pomembnejših nalog ne|v'nov v zadnjem času ni imel, ni ogično sklepanje, da ga je prav sa neuspeh stal njegovo funkcijo v sv	vladi. Sicer je pa v tem ves
etovni tisk istih misli, zato bi bilo
k sliki v začetku članka: V*ačislav Mihajlovič Molotov,
Predsednik sovjetske vlade in novi °vietski komisar zunanjih zadev.
škoda prostora in časa, ustavljati se pri tej točki. Mnogo važnejše je vprašanje: Zakaj je moral Litvinov iti ravno v treutku, ko njegov- odhod nujno ustvarja zmedo v prestolnicah, ki kujejo obrambno zvezo?
Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo seči naprej in vprašati: Ali misli Staljin spremeniti smer svoje zunanje politike?
Na to vprašanje sta možna dva kratka odgovora: da in ne. Toda kratki odgovori so najtežji. Tu nam logika dosti ne pomaga Čeprav je neizpodbitno, da je vsa dosedanja Staljinova politika v Evropi slonela na nasprotstvu med Rusijo in tretjim rajhom, ni pri diktatorju nikdar izključena možnost nepričakovanega preobrata — tem manj, če imata dva na zunaj sovražna si sistema več skupnih točk. Kljub temu se takšen preobrat ne zdi prav verjeten; preveč nevarnosti bi tvegala Rusija, če bi se vezala s sistemom, ki mu je ekspanzija na njene stroške skorajda glavni cilj. Nevtralnost pa trajno ni možna ne verjetna. Tako sklepa velika večina časopisnih komentarjev; mislimo, da se jim lahko tudi mi pridružimo.
Ostane torej druga možnost: smer zunanje politike ostane nespremenjena, spremeni se samo njena taktika.
Za takšno razlago govori predvsem argument samozavesti in ponosa. Ne smemo pozabiti, da ni bila Rusija tista, ki se je Angležem in Francozom ponujala. I septembra i marca so Angleži potrkali pri Rusih, ne pa narobe. Rusi so se, njihovemu trkanju obakrat odzvali — in obakrat dobili nelaskavo vabilo, da naj bodo pripravljeni, kadar jih bodo Angleži poklicali, da pojdejo zanje po kostanj v žerjavico, drugače naj pa lepo doma ostanejo in naj se ne menijo za stvari, ki se gode okoli njih. Nedvomno imajo Angleži za takšno politiko svoje vzroke, poleg lordovskih tudi druge, tehtnejše; prav tako nedvomno pa tudi Rusom ne more trajno iti v račun, da bi za Angleže opravljali samo težaška dela, in še ta samo tedaj, kadar bi jih Angleži izvolili poklicati.
Najverjetnejši odgovor na naše drugo vprašanje bi bil tedaj nikalen: Staljin ne misli spremeniti svoje zunanje politike. Spremeniti hoče samo svojo taktiko, ker se ne zadovolji več z vlogo hlapca, dobro došlega le dotlej, dokler ga .gospodar' potrebuje.
Zdaj nam bo tudi odgovor na prvo vprašanje lažji: Zakaj se je Litvinov umaknil ravno zdajle, v dneh ko je njegov odhod moral ustvariti zmedo v Londonu in Parizu? Dvakrat zakaj, če se Staljin nima namena preorien-tirati in si torej ne more želeti, da bi oslabil demokratsko fronto?
Zato, da Rusija pokaže zahodni Evropi: Nismo mi tisti, ki prosimo, temveč vi. Vi želite našo pomoč. Prav. Vaša pravica je to. Toda ne zameri-
te, tudi mi imamo svojo pravico. Velika Britanija je velesila. Francija je velesila. A tudi Rusija je velesila. In prav bi. bilo, da tega ne pozabite.
Tako sme oovoriti samo človek, ki se zaveda svoje moči. V normalnih razmerah Staljin ne bi mogel tako samozavestno nastopiti, ker ve, da nasproti močni Angliji in Franciji njegov glas kaj prida ne zaleže. Zato je počakal trenutka, ko se London in Pariz ne čutita preveč močna. Njegov nastop je sicer napravil zmedo na zahodu, a hkratu je tudi razčistil položaj. Rusiji, si misli Staljin, to ne more škodovati, za druge države me pa ni treba biti bolj skrb kakor njih same. To velja po njegovem ne samo za Anglijo in Francijo, ampak tudi za Poljsko in Romunijo.
Londonska ruska politika
Velika Britanija se zelo nerada veže z Rusijo. Ne samo zato, ker odklanja boljševizem; v prvi vrsti zato,
Poljski zunanji minister odgovarja v parlamentu Hitlerju. Beckov govor je bil miren in dostojanstven. »Poljska ne odklanja pogajanj z Nemčijo,« je rekel Beck, »a le pod dvema pogojema: t.Poljska se bo pogajala kakor enak z enakim; 2. Poljska ne dovoli, da bi kdo kratil njeno čast.«
Takšne lepake so nalepili po pariških ulicah, ko je izšla nova zakonska uredba o l"/«ni prometni dokladi za narodno obrambo. Na lepaku se bere:
Kupujte, ker s tem podpirale obrambo domovine.
ker se njeni interesi v Aziji križajo z ruskimi. Japonski imperializem je Angležem neprijeten, vendar jim ta trenutek še ne dela preglavic, ker dobro vedo, da se po kitajski vojni Japonci še lep' čas ne bodo toliko opomogli, da bi jim mogli biti nevarni. Pri Rusih je stvar druga. Moskovska politika v Aziji je po sodbi Angležev prav tako imperialistična in ekspanzivna, kakor je krotka v Evropi — ekspanzivna ne samo na vzhod in jugovzhod, temveč tudi na jug: proti Indiji.
Angleži so v Indiji silno občutljivi. Bolj kakor kjer koli v Evropi, razen v Gibraltarju in Suezu — a tudi tod
so samo zato, ker gre skozi Gibraltar-sko ožino in Sueški prekop njihova najbližja pot v Indijo. Indija je najdragocenejša dežela britanskega imperija. Brez Indije imperij ne bi bil več imperij.
Zato je vseeno, kdo vlada v Rusiji, Nikolaj ali Staljin: nikoli ne bo London sklepal srčnih zvez z Moskvo. Angleški lordi in člani clivedensetske-ga krožka utegnejo danes prav tako sovražiti boljševiško Rusijo, kakor so pred 25 leti dvorili carju in velikim knezom. Za britanske imperialiste ta čustvena razlika ne obstoji; zanje je Rusija nič več in nič manj kakor država, ki preži na Indijo.
S tega vidika je treba gledati britansko zunanjo politiko, če jo hočemo . prav razumeti.
Lahko se sicer zgodi, da dobi tudi katera druga država skomine po bogati Indiji. Ali celo še več: znali bi dpživeti, da bi katera druga država hotela Izpodrezati britanski imperij pri korenini sami. Toda motil bi se, kdor bi sklepal, da bo Velika Britanija takrat izpustila Rusijo izpred oči in se takoj vrgla na novega sovražnika. Velika Britanija bo počakala, da vidi, ali ima novi sovražnik tudi moč, ne samo voljo, da razkosa njen
imperij; šele tedaj se bo morda zvezala celo z Rusijo, da se odkriža tekmeca, ki ji hoče zrasti čez glavo. Še prej bi pa poskusila izlepa dopovedati obema tekmecema, da bi bilo prav za prav najbolje, če si sama skočita v lase, njo pa pri miru pustita; tako bi ubila tri muhe z enim samim udarcem.
V luči te teorije nam bo britanska politika na Daljnem Vzhodu na mah razumljiva, prav tako pa tudi londonska zavlačevalna taktika pri pogajanjih z Rusijo.
V praksi kajpak ne gre vselej tako, kakor uči neizprosna teorija. Praksa je funkcija ljudi, a ljudje so na žalost nepopolna bitja. V ogledalu današnjih razmer sta bila n. pr. Bald-win in MacDonald vse prej ko velika izvrševalca imperialne politike. Njuna neodpustljiva napaka je bila, dai sta imela premalo fantazije. Dalo bi se celo izračunati, koliko milijonov zdrave angleške valute stane, danes Veliko Britanijo njuna nesrečna organska hiba; treba je samo sešteti številke britanskih vojnih proračunov zadnjih treh let...
Nadaljevanje na 2. strani v 5. stolpcu
Zemljevid Gdanska in lezniška proga, ki jo želi bilsko cesto. Železnica in cesta sko ampak
Glas iz Pariza
Frahcoski radikalski poslanec Marcel Deat je napisal v pariškem listu »Oeuvru« razmišljanje o tem, ali je Francozu vredno za Gdansk umreti. Pisec je prišel do spoznanja, da ni.
V švicarskih listih smo brali, da je članek udaril v Pariz kakor bomba in da je celo zasenčil senzacijo Litvinov-ljevega odstopa; izšel je namreč slučajno isti dan, ko je Staljin odslovil Litvinova.
Sicer je »Oeuvre« koj drugi dan napisal, da se s piscem ne strinja in da je članek izšel v »Svobodni tribuni« lista, torej na piščevo lastno odgovornost. Sed iadta inlecta iieri non possunt.
Odgovoril je tudi sam predsednik vlade Daladier: »Francija bo storila svojo dolžnost in izpolnila zavezniške obveznosti.«
Desničarski poslanec de Kerillis je napisal v katoliškem listu »Epoque«:
»Tisti Francozi, ki niso hoteli ujnre-ti za Češkoslovaško, nočejo umirati za Poljsko, ne za Anglijo, ne za nikogar. Zraven pa upajo,, da bodo drugi narodi izvolili še nadalje umirati zanje.«
Glas iz Amerike
Dr. Beneš je te dni izjavil v nevezanem razgovoru:
»Zdaj ne gre več za svobodo Cehov, Slovakov in drugih malih narodov v Evropi. V ospredju je svobod-evropska zveza. Prva naloga demokracije po njeni zmagi bo, da preuredi Evropo v federacijo svobodnih narodov.«
Poljski odgovor
Krakovsko demokratsko glasilo »Illustrowany Kurjer Codzienny« piše po sklenitvi nemško-italijanske vojaške zveze v Milanu:
Eno je jasno: ta pakt je naperjen v prvi vrsti proti vsem tistim, ki se ne mislijo slepo pokoriti Berlinu. V prvi vrsti proti Poljski. Edino, kar je za Poljake važno pri tem paktu, je stališče, ki ga je z njim zavzela Italija. To je pa tudi pokopalo vsako misel, da bi Poljska zdaj mogla pristati na italijansko posredovanje v poljsko-nemškera sporu.
Diplomatska igra Anglije proti tretjemu rajhu je zadnje tedne podobna šahovski partiji, v kateri je Anglija zaradi večnih Chamberlaino-vih pomislekov izgubila tempo. Pesimisti utegnejo iz tega sklepati, da bo Anglija, kar se Poljske tiče, izgubila partijo. Toda ne glede na to, da je v bistvu angleškega šaha, da Velika Britanija dobi končnico, čeprav žrtvuje figure med igro, je treba tem pesimističnim prerokom odgovoriti, da poljska partija kljub angleški izgubi tempa še ni izgubljena; kajti pokazalo se je, da je Poljska politični subjekt in ne objekt, kakor je bila Češkoslovaška.
(»National Zeitung«, BazeJL
23 000 cfin za 23 let dela
Državni zavod ■ za izdelava nje cepiv in zdravil za živino bodo ustanovili v Beogradu. Za gradnja in ureditev zavoda je kmetijski minister odobril 10 milijonov dinarjev posojila. Dotlej bo novi zavod v poslopju centralnega bakteriološkega zavoda v Zemunu.
Grobnico žrtev svetovne vojne bodo zgradili na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Z delom so že začeli, izkopavajo pa že tudi kosti padlih borcev za našo svobodo. Shranili jih bodo v podzemeljskih celicah grob-»iee. V grobnici bodo dobile juden-burske žrtve. 5e poseben spomenik. Stroški za ureditev grobnice bodo znašali okrog <500.000 dinarjev.
StMetniro svojega obstoja bo ta nte-»ee proslavilo Sokolsko društvo Ljubljana-Vič. Društvo »o ustanovili 1. maja leta 15)09. V proslavo lepega jubileja bodo viški Sokoli priredili več prireditev.
N«va ležišča premoga so odkrili v
Socki m pod župnijsko cerkvijo v Galiciji v celjskem okraju. Tu so kopali premog že pred 181)0 teti. Stare rove so zdaj očistili in zaposliti v Socki 20 delavcev, v Galiciji pa deset.
Avlo je povozil dietno Danico Pir-manovo. hčerko mizarskega pomočnika iz Vižmarjev pri Ljubljani. Ko se je igrala na cesti, jo je podri neki ' avtomobil in jo hudo poškodoval. Dekletce je po prevozu v bolnišnico izdihnilo.
Gospodinja in služkinja pred sodiščem
,Velikodušna‘ gospodinjo je svoji s/užkin/i — služila ji je 23 let — plačala za ves ta čas
23.000 din, torej niti 100 dinarjev no mesec
Beograd, maja.
Pred beograjskim sodiščem se je te dni zagovarjala beograjska veleposestnica in bogatašinja gospa Lepo-slava Popovičeva. Tožrla jo je njena služkinja Kostadinka Lazičeva. Zgodba bogate gospe In revne služkinje je dokaj nenavadna.
Kosfadinka je pred sodiščem izjavila, da jo je gospa pred tri in dvajsetimi leti vzela k sebi in ji obljubila, da jo bo poročila in ji priskrbela dom, »ko ji bo nekaj let verno služila. Kostadinka je bila kajpak tega predloga zelo vesela, takoj je pričela delati in je delala in čakala na uvaža dolgih 23 tet.
Prvih deset let se mladi služkinji še sanjalo ni, tla je gospa ne misli poročiti, ko je pa prihajala v leta, se ji je zdelo gospodinjino ravnanje vse bolj čudno in nepravično. Gospa Popovičeva se še spomnila ni na svojo ob-
ljubo ali kvečjemu v toliko, da Ko-stadinki za njeno trdo delo ni dajala nič plače, pač ji je p* dajala samo hran« in stanovanje in tisto bore obleke, ki jo je dekle potrebovalo za vsak dan.
Počasi so se Kostadinki pričele odpirati oči. Molčala je in delala in še zmerom čakala, da bi se gospa spomnila na obljubo, ki jo ji je dala pred dolgimi leti. Lepega dne je pa odpovedala službo in je gospo ovadila sodišču. Pred sodiščem je bogata Beograjčanka prisegla, da ni res, kar trdi služkinja.
»Kaj pa mislite, gospod sodnik, dekle je bilo sirota, vzela sem jo k sebi iz usmiljenja, kje neki naj bi ji obljubljala moža in dom!« se je zgražala bogata gospa in — zmagala. Sodišče jo je spoznalo za nedolžno in jo oprostilo.
Zdaj je Kostadinka tožila svojo nekdanjo gospodinjo zaradi krive pri-
sege. Spel sta se gospa in služkinja srečali pred sodnikom, spet je gospa trdila svoje, služkinja pa svoje. Gospe Popovičevi ni bilo mogoče dokazati, da je lagala in tako ja je sodišče spet oprostilo.
Ze je občinstvo, ki je obilno napolnilo sodno dvorano, menilo, da je le nenavadne zgodbe kouec, kar je vstal odvetnik bogate Beograjčanke, lastnice več velikih beograjskih palač in izjavil, da namerava njegova klientka dekletu kljub predrznosti poplačati triindvajsetletno delo v njeni hiši. Svečano je izjavil, da bo dala gospa Popovičeva Kostadinki 23.000 dinarjev...
23.000	dinarjev za triindvajset dolgih let, poluih garanja, trdega garanja, prevaranih lipov, ubitega hrepenenja. 23.000 dinarjev, torej niti ne 100 dinarjev na mesect Ati ni to kulturna sramota? Nr čuda, da eo nekateri zmajevaje z glavami odhajali iz sodne dvorane.
Polilični leden
zunanji minister Galen-eu se je domov grede s svojega k raznega potovanja po Evropi peljal skozi Ljubljano in je izjavil ljubljanskim časnikarjem, da prinaša s svojega potovanja najboljši vtis. Po njegovem ga v Evropi ni državnika, ki bi si želel vojne, vendar je pojmovanje miru precej različno. Gafeficu se je ustavil tudi v Beogradu, kjer je imel daljši razgovor z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Marfcovfčem. Obiskal je tudi predsednika vlade Cvetkoviča, v avdienci sta ga pa sprejela Nj. Vel. kraljica Marija in Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Zunanji minister Oafeneu je tudi izjavi), da Jugoslavija in Romunija slonita na trdnem prijateljstvu in slej Jto prej vodita politiko miru. — Minister za socialno politiko je izdal odlok o nekaterih spremembah in dopolnilih uredbe o vojn,ih invalidih. — Pogajanja med Hrvati in vlado se nadaljujejo.
*
Nemčija je ponudiia Danski, švedski, Norveški in Finski predloge za nenapadalne pogodbe. — G. Chamberlain je v parlamentu izjavil, da- je Anglija pripravljena tudi z Nemčijo podpisati nenapadalno izjavo. — Angleži mislijo povečati vojno brodovje za več ladij s skupno tonažo 950.000 ton. Nekatere ladje so že gotove, druge so pa v delu.
•— Angleški kraljevski par je odpotoval na šesttedensko uradno potovanje po Kanadi in v Združene države. — Koški komisar za zunanje zadeve Li-tvinov je odstopil. Na njegovo mesto je prišel predsednik sveta ljudskih komisarjev Molotov. — V Milami sta nemški in italijanski zunanji minister sklenila vojaško pogodbo med Nemčijo im Italijo. Pogodbo bodo podpisali junija. — Rusija in Kitajska sta »e tajno dogovorili, da bo Rusija skrbela za kitajska oborožbo. Kitajska bo pa nadaljevala vojno z Japonci in odstopila Rusiji neko ozemlje na severu. — Poljski znanji minister Beck je v poljskem parlamentu odgovoril M Hitlerjeve zahteve. V mirnem in dostojanstvenem govoru je zavrnil nemške zahteve in dopustil motnost, miroljubne ureditve visečih zadev. — Mmidtnii baje p—z*daje med Nemčijo in Poljsko Italijanski listi so objavili dneejevo željo, da bi se Gdansk združil a Nemčijo, pri tem pa ne bi smela imeti Poljska nobene gospodarske škode. Italiji je, kakor znano, dosti do poljskega prijateljstva. — Na zadnji ar ji ftintartr vlade je dal predsednik Daladier prmddentu Lebrunu v podpis nekatere važne ukrepe narodnoobrambnega značaja. — Aagležk« tmafca va-Jaška zveza je sklenjena. Po pogodbi fen imela Anglija v primeru vojne prosto pot skoaa Dardanele. O pogajanjih 10 sproti obveščali	rosice-
ga komisarja za zunanje zadeve Potemkina, ki se je ta čas mudil v Turčiji. Zdaj se nadaljujejo tudi pogajanja med Anglijo to Rusijo. — Vojaški posveti med angleškim in francoskim generalnim štabom se vrše v Parizu. — Angleški državni podtajnik v zna.
njem ministrstvu Buttler je v parlamentu izjavil, da je Anglija pripravljena posredovati med Nemčijo in Poljsko. — Papež Pij XII. se trudi doseči mir med narodi in želi posredovati.
V ta namen je poslal nuncija Orse-niga k Hitlerju, papeški nuncij v Parizu je pa o tem obvestil zunanjega ministra Bonneta. — Namestnik ruskega komisarja za zunanje zadeve Potemkin se je nazaj grede iz Turčije ustavil v Sofiji in Bukarešti, v Moskvo se pa vrne preko Varšave.
N j. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga sta na povabilo italijanskega kralja in kraljice odpotovala v Italijo na večdnevni uradni obisk.
V njunem spremstvu so zunanji minister dr. Cincar-Markovič, minister dvora Milan Antič to drugi dostojanstveniki. — Papež Pij XII. je svetoval Veliki Britaniji, Franciji, Nemčiji, Italiji in Poljski, naj se zastopniki teh držav sestanejo na konferenci ter razpravljajo o Gdansku. — Na milanskem sestanku nemškega in italijanskega zunanjega ministra je telo govora tudi o skupnih kolonialnih zahtevah. V Rimu namreč menijo, da je uresničenje italijanskega kolonialnega načrta modno samo tedaj, če ostane Nemčija velesila v Evropi. — Zananji ministri severnih držav so se sestali v Stockholmu. Na sestanku bodo razpravljali predvsem o nemški pobudi za zaključite v pogodbe o nenapadanju. — Kitajci so prodrli tik pred Kanton. V mestu vlada med Japonci veliko razburjenje. — Med Rosijo in Anglijo se še zmerom vrše pogajanja, ki potekajo baje zelo zadovoljivo in Angleži upajo, da bodo še ta teden končana.
dobila Mtilhova žena, Muti) se je opraskal po glavi, otrok pa, ki »ta «a imela s seboj, je na srečo odnesel zdravo kožo.
Pod vlak je skočil 211elni Josip Kremeni, pomožni delavec pri prevozniku Anderluhu v Mariboru. Že mrtvega so našli na železniških tračnicah na Teznem pri Mariboru. Zakaj je šel v smrt, »e vedo.
Za H.(Wi dinarjev Mara m ukradli neznani vlomilci v trafiki Ivana Selo-roviča blizu tovarne dušika v Rušah. V trafiko eo se splazili skozi luknjo, ki so si jo sami izkopali. Iz trafike so odnesli vse, kar je bilo kaj vredno.
Našli w> truplo i&etnega Jakca Fejštajna iz Kenk v Zasavju. Deček je izgini) v savskih valovili že pred štiri-
selitev- Druge mesece se Beograjčani kaj redko selijo. Lani se jih je novembra preselilo 10.000.
Miš* si je zažgal, da bi dobi) zavarovalnino, neki posestnik iz Siska. Ko je pripravi) vse potrebno za požar. je odšel v Zagreb. Nakana se mu pa ni posrečila. Gasilci so pri gašenju naleteli na velike posode bencina, zvezane z gorečo svečo, hi naj bi zažgale hišo. Pretkane« je tako ostal brez hiše in zavarovalnine.
2.JIM.MM dinarjev s* izplačale zavarovalnice banski upravi kot lastnici pogorelega hotela »Plitvice«. Mamka uprava bo dobita poleg tega denarja za gradnjo novega hotela še pomoč od države.
Neznani ropar je »apadel posestni-
najetimi dnevi pred očmi domačih, pa i ka Jakoba Škufca z Katja pri Hinjah.
Vedno se tepeva. Edina pa sva v tem, daje kuhinjska čokolada MIRIM dobra!
MIRIM
KUHINJSKA
ČOKOLADA
d
OKVIR)!
SIME. FCTMRJUFUE. MU
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA Woifovo ut4
Toča je popolnoma oklestila cvetoče drevje in polja na Sorškem polju in v Selški dolini. Bila je ko lešnik debela. Napravila je mnogo škode, ker drevesa zaradi potolčenih cvetov ne bodo obrodila.
Italijanski potovalni urad je odprlo generalno ravnateljstvo italijanskega turizma v Beogradu. Urad bo skušal
povečati medsebojni tujski promet in bo razstavil italijanske knjige. Vrhu tega bo ljudi poučeval za potovanja po Italiji.
2 motornim kolesom sta se ponesrečila rudniški kovač Anton Muih in
njegova žena Marija iz Trbovelj. Na strmi cesti proti Zagorju se je Mu Ih botel umakniti nekemu vozu, pri tem se je pa kolo zvrnilo. Težje rane je
ga je šefe zdaj naplavila Sava med Zidanim mostom in Radečami. Pokopali eo ga v Loki pri Zidanem mostu.
Palačo finančne direkcije savske banovine bodo zgradili v Zagrebu. Finančni minister je odobril It) milijonov kredita. Zemljišče za palačo bo dala zagrebška občina v zameno za staro poslopje finančne direkcije.
75.050 dinarjev »bernskega denarja je p»neveril občinski blagajnik Rajko .Jovič i2 vasi Mandjelosa pri .Mitroviči. Sodišče ga je zdaj obsodilo »a dve leti in 15 dni ječe, na tri leta izgube častnih pravic in izgubo službe.
8000 najemnikov se je selil* 1. maja v Beogradu. Po ulicah so vozili cele gore pohištva, kajti J. maj in J. november sta v Beogradu glavna dneva
Ko je po banovinski cesti proti Zvir-čani gnal vole s semnja na Vidmu pri Dohrepoljab, ga je potolkel na tla i» mu vzel 3300 dinarjev. Škufca je roparja natanko opisa), tako da ga bodo najbrže kmalu prijeli.
Dve tvaruici za celuloz« bo zgradita naša država: eno s kapaciteto 20.000 tou v srednji Bosni med Zenica in Zavidaviči, drugo s kapaciteto 25.000 ton pa blizu Gorskega Kotarja, Like in Slovenije med Ogulinom in Vrbovškim. Izdelovati bosta celuloza za izdelovanje vseh končnih produktov, kakor umetne svile, vate, alkohola itd. Znatno količino celuloze bodo izvažali v Francijo.
Angleži s« zmagali lani na mednarodnih modelskih tekmah leto) na
Unionska raška paRfla
Nadaljevanje s J. strani
I Pomanjkanje domišljije je sploh tipična hiba vladajočih britanskih politikov. Anglež se silno nerad veže v prostora in času; Anglež improvizira’. Takšna prožna politika ima nedvomno zelo dobre strani, drugače ne b: bil britanski imperij učakal današnjih cini. Prav tako gotovo Ima pa tudi slabo stran; drugače ne bi danes stela Velika Britanija in z njo ves sve* na pragu najusodnejšega preobrata » zgodovini človeštva.
G. Chamberlain ima te dni hud« težko stališče. Kot star diplomat in državnik le predobro ve. kakšna pot mu narekuje imperialna doktrina; zato tudi strumno stopa po tej poti ves čas, odkar vodi britansko zunanjo politiko. Ta pot je posejana z neštetimi zaprekami, a najtragienejše je to, da je te zapreke napovedal ves svet, le g. Chamberlain jih ni videl, ker mu kot Angležu manjka fantazije za pogled v bodočnost.
Zveza z Rusijo? Seveda, z veselje® — pod pogojem da... če... ako...
Odstop Litvinova je Chamberlainu vražje zmešal račune. Ko bi bila cokla samo imperialna doktrina! Pa je še cel kup drugih ovir. Tako je izvedel iz Tokia, da Japonska samo čaka na njegov pakt s sovjeti, da se bo pridružila vojaški zvezi Rim—Berlin. Potem se upa groziti celo vojvoda Alba, londonski poslanik Francove Španije (namesto da bi bil Veliki Britaniji hvaležen, ker je tako nesebično pomagala Francu do zmage!}. In portugalski diktator Salazar... In romanski zunanji minister Gafencu... In drugi...
Medtem pa čas hiti. Cas je sicer na strani Velike Britanije. Toda to pot izjemno ni. Svet postaja nestrpen. Svet upira oči v London.
Nemčija in Italija sta sklenili vojaško pogodbo. Sicer sta s tem samo potrdili že zdavnaj obstoječe stanje a vendar...
Svet čaka, kaj bo storila Anglija. London se izjemno podviza in podpiše vojaški pakt s Turčijo.
Svet misli, da to še ni tisto, kar bi sme! pričakovati po tolikanj gostobesednih napovedih zadnjih tednov.
Rusija podpiše vojaški pakt s Turčijo.
Svet še zmerom gleda v London. Kaj je s paktom med Londonom in Moskvo?
Chamberlain ne razume, da svet ne razume. London—Ankara. Moskva— Ankara. Dve ambi iz treh elementov -— ali ni to skoraj toliko kakor terna?!
Skoraj; da. Toda terna ni nikdar zbirka amb — posebno ne. dokler še tretja manjka.
Pogajanja med Londonom in Moskvo teko dalje...
Gbserver
Listek „Druiraškega tednik«"
Lasulje
Umetnost izdelovanje lasulj je danes že docela izpopolnjena. Sele pred kratkim so na primer spoznali, da skoraj dva metra dolgj rdečkasti lasje pokojne Leslie Carterjeve, slavne gledališke igralke, piso bili njeni naravni lasje.
Adolph in Ira Senzova v Newyorkn izdelata skoraj vsa lasuljarska dela za gledališke igralce in za Hollywood. Ko dobe lase, ki jih je treba predelati, iz Evrope v svojo delavnico, jih očistijo, operejo in sortirajo po barvi, kakovosti in dolžini.
Če odjemalec naroči lasuljo ali toupet (moško lasuljo), mu glavo izmerijo v treh smereh. Fo teh merah napravijo na lesenem modelu točen papirnat posnetek odjemalcev e glave. Ta posnetek pomerijo odjemalcu in potem spet pritrdijo na model. Na njem napravijo tenko svileno mrežo, podobne barve kakor je koža. Svilo za to dobivajo iz Švice in stane osem
dolarjev meter, čeprav je zelo ozka. Svilo še boljše kakovosti pa dobivajo s Češkega in stane več ko še enkrat toliko.
Medtem ko delajo svileno mrežasto kožo, na moč skrbno iščejo primerne tase. Zmešajo različne odtenke las, dokler popolnoma ne zadenejo barve odjemalčevih las, ali pa ne ustrežejo njegovim posebnim željam. Ko je svilena koža gotova, se začne najtežje delo — lase pritrditi nanjo. Svetlolasi ljudje, pa naj bodo moški ali ženske, imajo po štetju nekega potrpežljivega nemškega učenjaka 24.000 las, temnolasi pa 16.000. Cim temnejši so lasje, tem bolj so debeli.
Zdaj mora pa izdelovalec vse te lase vdelati v svileno mrežasto kožo tako, da vsak posamezen las z neko kvačko pritrdi. Gotova lasulja je tako trpežna, da jo lahko umivajo, kodrajo in krtačijo, celo bolj trpežna kakor naravni lasje. Lasje iz lasulje nikoli ne izpadejo in izgotovljena lasulja se tako dobro prilega glavi, da je ne more odtrgati noben veter. Nepotrebno je še posebno pritrjevanje, niti pri plavanju ne
Moški — trikrat toliko jih nosi toupete kakor žensk lasulje — lahko danes dobe umetne lase že za 35 dolarjev. Vsekako so pa tudi po 500 dolarjev. Ker so povprečni moški glede tega zelo občutljivi, mora izdelovalec lasulj svojo umetnost tako
izpopolniti, da nihče ne opazi lasulje na odjemalcev! glavi.
Odjemalec, ki si to lahko privošči, si navadno naroči več lasulj. Njegov prvi toupet ima samo nekaj las. Približno vsaka dva tedna potlej menja toupet z vedno več lasmi, dokler se naposled ne pojavi z vsemi lasmi; tako ljudje, ki pride z njimi vsak dan v stik, niti ne opazijo velike spremembe. Zdi se jim, ko da bi bila sprememba naravna. Potlej pa gospod nosi toupete z različno dolgimi lasmi Vsak teden menja lasuljo, dokler ne natakne zadnje z najdaljšimi lasmi Potlej se pa na lepem prikaže s prvo, ki ima najkrajše lase, da se zdi, ko da bi pravkar prišel od frizerja.
Jobn D. Rockfeller je bil pri svojih petdesetih letih popolnoma plešast. Ko je umrl, je imel precej sivih las na glavi. Uporabljal ni nikakršnega sredstva za rast las, ker ga tudi ni bila Nekoč je dal pa precej denarja za znanstveno raziskovanje vprašanja, kako preprečiti plešavost ali pa pospešiti rast las. Sicer se je pa posluževal tonpeta.
Mnogo bankirjev, industrijcev, igralcev in dragih ljudi dan za dnem nosijo lasulja Nekateri si: dajo napraviti trajne kodre, drugi si pa stresajo celo so) na glavo, samo da »e jim lasje sprijemajo v čope.
ljubljanskem aerodromu. Kot zmagovalcem jim pripada natoga, da organizirajo letos mednarodne modelske fekme. Tekme se bodo vršile 22. in 23. julija blizu Londona za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Tekmovali bodo jadralni letalni modeli, dočini so pri nas motorni. Telune se bodo udeležili tudi naši jadralni modelarji.
S kolesa je padel iu se ubil 631etni Vrabec Janez, posestnik iz Grobelne-ga. V Šentjurju pri Celju je trčil v kolesarja Stanka Kneza, pri tem je pa e tako silo priletel na tla, da je v bolnišnici kmalu podlegel težkim poškodbam.
Sina je zaklal posestnik Josip Santo iz vasi Trnja pri Čakovcu. Ker mn sinova izvoljenka ni ugajala iu ee je fant hotel kljub temu oženiti, ee je med njima začet prepir, ki ee je končal e sinovo smrtjo. Starca eo zaprli.
Smrtim se je paaesreeil z letalom zagrebški letalec Drago batzerano. Nad mestom Cboreii v Boliviji je letalu v višini 50 metrov odpovedal motor. Strmoglavilo je »a tla in pilot se je ubiL
Ugotovili s» identiteta samomorilca, ki so ga našli v Ferlinčevem gozdu
v Svečini pri Mariboru. Bil je triletni Frane Muster iz Untergrala pri Lipnici v Nemčiji. Njegov zet iz Nemčije ga je spoznal po obleki in klobuk«.
V»l je zdivjal ia vrgel rez avtomobil 34letnega posestnika Cviklja iz St. Janža na Vinski gori. Ko je Cvikelj gnal vola, jima je nasproti privozil avtomobil. Avto se je zadel ob vola, zato je ta zdivja) in povzročil gospodarjevo nesrečo. Cvikelj si je zlomil desno roko v ramenu in je ranjen po vsem telesu.
I’»zar je nničil gospodarsko poslopje A dele Dečkove iz Sp Hudinje pri Celju. Ogenj je nastal zaradi kratkega etika. Skoda znaša približno 100.000 dinarjev.
Maskirana roparja sla vdrla v hišo posestnice Marije Vrečkove v Vojniku pri Celju. Prebrskala sta vse prostore in odnesla 1500 dinarjev gotovine in zlato žensko uro z verižico.
Strašen zločin sta izvršila dva brala, stara II in 13 Tet iz vasi Kamenice v Bosni. Na paši sla ustrelila nekega 12tetnega dečka, potlej sla mu pa odrezala glavo in ga zakopala. Mala merilca so kmalu izsledili.
Zelemiško ravnateljstvo se je preselilo iz Subotice v Beograd. Vr nadomestilo bodo v Subotici ustanovili učiteljišče, kmetijsko in orožniško šolo.
Spomladansko umetniško razstavo bodo odprli v Beogradu 14. maja. Razstavili bodo okrog 2C0 umetniških del. Razstave se bodo udeležili tudi slovenski umetniki.
Za milijardo dinarjev blagovnega kredita je ponudila naši državi Italija. To posojilo ponujajo italijanske banke za dobo petih let s prav ugodno obrestno mero. Posojilo bi izplačala naša država z izvozom v Italijo, vendar bi morala del uvoza plačati z devizami.
Umrljivost za jetiko v Sloveniji čedalje bolj pada. Od 238 smrtnih primerov se je zmanjšala umrljivost na 162 smrtnih primerov na 100.000 prebivalcev. Najmanjša je umrljivost v Ljubljani. Vzrok nazadovanja te bolezni je plod vztrajnega in plodnega dela na socialnem in prosvetnem Polju.
109 let visoko starost je dosegla kmetica Nata Krnjulac iz vasi Bre-stače pri Mitroviči. Vse življenje je bila čila in zdrava. Zdaj je mirno zatisnila oči.
Trčila sta tovorni in premikalni vlak nasproti Magerlove tovarne v ■ Poljčanah. Nesreča se je pripetila zato, ker je premikalna lokomotiva prevozila ločnico. Lokomotiva je zadela v prtljažni voz tovornega vlaka in ga zdrobila, lokomotiva sama se je pa zvrnila v jarek. Pri nesreči je dobil težke rane kurjač Ivan Skoniac in je njegovo stanje zelo resno.
Zgorela je 801etna občinska reva .Marija Bravnikarjeva iz Maribora. Ponoči je odšla z lučjo iz sobe, pa je po stopnicah padla in obležala v omedlevici. Pri tem se ji je vnela obleka in starka je v strašnih bolečinah umrla.
Direktno parmsko progo med Baltikom in našimi pristanišči je uvedel švedski Lloyd. Llo.vd razpolaga s 37 parniki. Nova proga bo zlasti koristila turizmu in gospodarskim zvezam med Jugoslavijo in severnimi državami.
Z nožem je zabodel 181etni posestniški sin Konrad Crepinšek iz Vizor l»ri Novi cerkvi 221etnega Ivana Siviva s Hudinje pri Novi cerkvi. Krvavo dejanje je Crepinšek izvršil v silobranu. Sivka je bil na mestu mrtev.
Obesil se je HO let ni delavec Eler. Našli so ga visečega na nekem drevesu v Škofji vasi pri Celju. Samomorilec je pobegnil z orožnih vaj in se skrival po okolici Vojnika in Škofja vasi. Nad življenjem je obupal, ko je zvedel, da ga dolže dveh; vlomov.
Hlev je zažgala SOletna vdova Magda Lackovičeva in Diklenice v Bosni svojemu ljubčku Stjepanu Hajdukovi-ču, ker se je poročil z drugo. Najprej je streljala na njegovega očeta, ker je sina odvračal od nje, a je na srečo zgrešila. Ob zaroki z drugo mu je pa zažgala hlev. Ker ji dejanja niso mogli dokazati, jo je sodišče zaradi po-skušenega uboja obsodilo na 6 mesecev strogega zapora.
Za pet litrov žganja je prodal pijanec Aljuš Sautovič svojo ženo in svakinjo mesarskemu pomočniku Lja-ovieu iz Kosovske Mitroviče. Sauto-videva žena je imela z Ljaovičem grešno razmerje. Ko je mož to izvedel, jo je L jan viču kaj rad odstopil za 5 litrov žganja, povrh mu je dal pa še 6vojo svakinjo.
Oropati je hotel premožno beograjsko tiafikantinjo slušatelj medicine Tomo Zoraja, ameriški državljan. Na ta način bi rad prišel do denarja za pot v Ameriko. Rop se mu pa ni posrečil, ker je napadenka s klicanjem na pomoč priklicala stražnike. Zoraja so odvedli v zapor.
Celjsko okrožno sodišče je obsodilo roparska napadalca, ki sta izvršila februarja napad na Žerovnikovo družino v Loki pri Vojniku. Franc Kosec je dobil 7 let in šest mesecev je-
{Pazite doGro
■cadar kupujete Aspirin, dati so la* blete in Favoj označen« * »Bayer«. jevim križem. Bre* te laičitne znamk« ni Aspirina.
ASPIRIN
tablete
OflUi r*f, m* *■	>**<•	••
če, njegov brat Rudolf pa 6 let in 4 mesece.
Tri nove tovarne bo zgradil Bafa v
Jugoslaviji. Tovarno plinskih mask, pnevmatik in izdelkov iz gumija bodo sezidali v Valjevu, tovarno strojev, motorjev in vozil v Bešlincu v Bosni, tovarno usnja bodo postavili pa v Brčkem.
Velik most če* Savo bodo zgradili pri Slavonskem Brodu. Stroški zanj bodo znašali okrog 25 milijonov dinarjev. Od mosta naprej bodo začeli delati novo cesto, ki bo Bosno vezala s S!avou:jo.
Z arzenom se je zastrupila zaradi nesrečne ljubezni 27letna Katarina Novakova, služkinja pri posestniku Kar-dinarju v Globoki blizu Štrigove. Zapustila ;e dva nezakonska otroka. Obupala je, ker ae njen gospodar in hkrati ljubimec ni hotel z njo poročiti.
Močan p iires je preteklo soboto oli 5. uri 10 minut in 9 sekund vznemiri! piebivalstvo Zasavja. Najhujši potresni sunki so bili v Litiji, kjer so se s streh valili dimniki in so pokale hišne stene. Potres smo občutili tudi v Ljubljani.
Dva' ra/Hojnika sta napadla zakonca škrjančeva iz Zamušan pri Sv. Mar-jeti niže Ptuja. Razbijala sta po vratih in oknih, pa nista ničesar dosegla. Zate sta začela razsajati še pri sosedu. Po dveurnem obleganju Škrjan-če'e hiše sta naposled izginila.
Pogorela je tovarna '--Favorit t v Zemunu. Ogenj je nastal zaradi kratkega slika, škodo cenijo na tri milijone dinarjev. Požar se je razširil tudi na* tovarno »llobus- in uniči! vse stroje.I Prav tako je plamen zajel avtomeha-f nično delavnico »Metalizator«. Na sre-Z čo so bile vse tri tovarne zavarovane.!
V tovarno letal bodo preuredili vj Sremski Mitroviči veliko tovarno po-j bistva Nikola Barola. Tovarna je že ustavda delo, ker jo je treba temeljito preurediti za novi namen. Nova tovarna bo izdelovala vse letalske dele razen motorjev.
lSletniro obstoja svojega društva so proslavili mariborski jadranski stražarji z razvitjem treh praporov. Oblastnemu odboru JS v Mariboru ie daroval prapor Nj. Vel. kralj Peter 11. mestni odbor JS je dobil zastavo od oblastnega odbora JS. Svoj prapor je razvil tudi krajevni odbor železničarjev JS. Vse tri prapore so blagoslovili in razvili na mariborskem Glavnem trgu. Svečanosti 6e je udeležilo! okrog i0.000 ljudi, ki so s svojo ve-J liko udeležbo pokazali ljubezen do * domovine in do Jadrana.
Avto je do smrti povozil petletno Roziko Erženovo iz Crešnjic. v Selški dolini. Stekla je čez cesto in šofer Košmeljevega tovornega avtomobila iz Železnikov ni mogel več preprečita nesreče. Avto je zadel Roziko z blatnikom v čelo in nesrečno dekletce je na mestu izdihnilo.
Vlak je povozil dveletno hčerkico Štefana Čandra, delavca v mariborskih žel. delavnicah iz Orehove vasi. Čander ima svojo hišico blizu železniških zapornic. Dekletce je ušlo iz kuhinje in steklo pod zapornicama preko tira. V tem je pa privozil vlak in nesrečnega otroka ubil.
2ftletnico smrti velikega junaka in borca za svobodo Franca -Malgaja «o proslavili v Št. Jurju pri Celju. Njegov grob so ozaljšali s cvetjem in zelenjem. Zastopnik Maistrovih borcev je orisal njegovo življenje v lepem govoru, pevci so pa zapeli žalostinke.
150 ovac je ubila strela pri vasi Ža-gubici v Srbiji. Pastir in njegova mati sta nagnala čredo pod košat hrast, ker se je pričelo pripravljati k nevihti. Na lepem je v hrast udarila strela iu pobila vse ovce. mati in sin sta pa na srečo ostala živa. Vedrila sta le nekaj metrov s! ran.
Najstarejši ljudje v naši državi žive v Tetovu v.Južni Srbiji. Tukaj biva 10 starčkov več kot sto let starih. Nekateri so še prav čili. Vsi ti stoletniki so muslimani.
Našli so truplo posestnika Jožefa Kneza iz Prelesja v gozdu Jatna na Doleujskem. Neznani morilec ga je zabodel v srce. Vzel mu je ves denar — 1000 dinarjev. Orožniki poizvedujejo za zločincem.
Prva ženska gasilska organizaciji v naši državi je te dui prvič nastopila pred javnostjo ob 70Ietniei obstoja prostovoljne gasilske čete v Zemunu. V Zemunu je organiziranih /.e 59 gasilk.. S svojimi lepo izvedenimi vajami so izzvale veliko navdušenje občinstva.	-
Izšel je »Kažipot po Ljubljani«, ki ga je uredil g. Vadnjal Stane, uradnik OUZI), izdala in založila pa uprava Kažipot po Ljubljani. Knjižica ima priročni format in obsega naslove in telefonske številke vseh državnih in samoupravnih ustanov in vse najvažnejše industrijske, trgovske in obrtne obrate, pa tudi vse ulice. Kažipot se dobi po vseh večjih trafikah in elane 10 dinarjev. Knjižica je skrbno urejena in bo nedvomno dosegla zaželeni uspeli; s pridom jo bo uporabljal vsakdo, posebno pa tujci, ki pridejo v naše mesto. Podoben priročnik je bil res že potreben, zato ga bo javnost zanesljivo z veseljem sprejela.
Tri žrtve je terjala železniška ne-
sreča na topčiderski postaji. Iz nabito polnega vlaka je izstopilo mnogo potnikov na nasprolni strani postaje.
V tem je privozil po tiru vlak iz Beograda. Butnil je v potnike in tri povozil, mnogo je bilo pa laže ranjenih.
Prvi prizrenski knjigarnar je umrl. Pokojni Vašo Čemerikič je ustanovil svojo knjigarno v Prizrenu še |>od turško upravo. Bil je vnet in požrtvovalen prosvetni delavec.
V pijanosti so ubili 271etnega Edvarda Lileka trije Pchorčatri. Vračali so se z lepim dobitkom — 1000 dinarjev — proti domu v vznožju Pohorja in streljali. Lilek jih je srečal iu jih posvaril, naj ne streljajo. Začelo se je prerekanje in pretep, ki se je končal z Lilekovo smrtjo.
Strašno neurje je divjalo v Novem Sadu in okolici. Debela toča je uničila vrtove, vinograde in sadovnjake.
V Dalmaciji je pa povzročila veliko škodo orkanska burja. Močni hudourniki so razrili vrtove, njive in vinograde. Škoda gre v milijone.
Novo palačo gradbenega ministrstva bodo zgradili v Beogradu. Stroški bodo znašali 1(>1) milijonov dinarjev.
Bodečo žico so razprostrli čez dr.
Krekovo in Aleksandrovo cesto v Studencih pri Mariboru neki nepridipra-
<>ve^Uyl pdrce -
'ladiu' jc4vo \ViAA-
6
če vtciatntU ati ne-
Čudna sreča je spremljala štiriletnega sinčka postajenučelnika
Dšordževiča iz Vražogmca pri Zaječaru. Padel je iz drvečega brzovlaka, pa se mu ni ničesar zgodilo. Če verjamete ali ne, ko se je vlak ustavil, s o potniki zagledali ob vlaku zdravega otroka, ki je hitel z razprostrtimi ročicami k srečnim staršem.
Neki ameriški študent- je iznašel novo delikateso. Pojedel je četrt kile deževnikov, to se pravi 5000 mesnih makaronov. Kajpak je zato prejel nagrado —- 5 dolarjev. Ves navdušen trdi, da je njegova delikatesa zelo okusna. *
V drenjičkem okraju živita brata, ki imata oba skupaj 48 prstov. Nenavadno število prstov je zbudilo začudenje komisije, ko je pregledovala nabornika Abiba Arapoviča. Ko so videli, da ima na vsaki nogi in roki po šest prstov, ga niso sprejeli k vojakom. Prav tohko prstov ima tudi njegov brat. Arapovič meni, da ga je na ta način Alah zazname-noval za svojega služabnika.
*
Padla je s četrtega nadstropja in ostala živa petletna Luise Roblička iz Pariza. Staršev ni bilo doma, zato je izkoristila priložnost in začela na oknu telovaditi. Pešci so v strahu spodaj razprostrli usnjen plašč. Deklica je res padla, a ne na plašč, tem-več na nekega električarja. Ta se je zelo pobil, deklici se pa ni ničesar zgodilo.
Poročili so se:	V'	Mariboru
g. Josip C^ar, zasebni uradnik, - in 1 gdč. Štefanija Firmova, učiteljica. Vj Ljubljani: g. Boris Pogačnik, inženir, in gdč. Makika Golieva, hčer-J jočimi se vladami... ka predsednika apelacijskega sodišča.* Pred kratkim je šel la gospod tako • V Trbovljah: g. Slavo Šentjurc,? daleč, da je naučil svojega sinčka ne-cand. mont. iz Hrastnika, in gdč. Emi-? kih tujih pozdravov in napevov... Celo ca Hauekova, stud. med. iz Trbovelj,? nato je že začel misliti, kako hi svoje naša zvesta naročnica. V G o r n i it ime drugače napisal...	M.	It.
Radgoni : g. Joško Senica, brivski J mojster pri Sv. Lenartu v Slov. gor..| in gdč. Marta Jurševa. Na Urez-! j a h : g. Matko Hafner, strojni inž e- £ y Tivoliju sta se srečali dve mladi n ir, in gdč. Nika Rozmanova; dr. An-, gospe. Ena od njiju je peljala voziček ton Ko-dre in gdč. Mira Černetova;?:	-	j-	i	..	—
so mu dobro uesle in živel je prav^ udobno. Zdaj so ga pa v Zagrebu are-1 tirali,	f
Kos sukua je ukradel 181eini kro-* j;.ški pomočnik Stanko N. iz Zagreba v manufaklurni trgovini g. Miloša Pšeničnika v Celju. Ko je izbiral bla-J go za moško obleko, je sukno skril pod plašč in izginil. Sukno je bilo vredno 2800 dinarjev. Tatu so že prijeli in blago vrnili lastniku.
Novo elektriko bo dobilo Zasavje iz velenjske elektrarne. Največja občina, ki bo imela novo strujo, je litijska. Za elektrifikacijo bo morala plačati 521.000 dinarjev. Zasavci bodo z novo strujo dobili tudi cenejšo elektriko.
naOAcbti
Za vsak pnspevcu v tej rubriki plačamo 20 din
Osebne vesti
Značaji in prepričanja
Značajev in prepričanj, ki se obračajo po vetra, ni malo, saj na koncu koncev odvisnim ljudem res ne kaže imeti lastnega prepričanja...
V vrsti ljudi s spreminjajočim se prepričanjem je tudi neki gospod, ki je bil doslej že večkrat izmenično naročnik vodilnih listov med seboj nasprotnih si strank. Seveda si je liste, naročal in izbiral vzporedno z menja-
Nič slabega, a vendar..
g. Simon Kregar, ing. arh., in gdč. Sonja Pogačnikova. — Obilo sreče!
Umrli so: V Ljubljani: Ania-; lija Staretova, vdova po pisatelju; Gvido Pregl, ravnatelj zavarovalnice; Dunav, Marija Keslerjeva, vdova po sodnem svetniku; Ivanka Lah-Šuko-vičeva, žena narednika-voduika; Ivana Gostičeva, žena žel. upokojenca; Marija Marnova, iukasantinja »Jutra<;: Viktor Rohrmanu, veletrgovec, Kata-: rina Harbichova; Ivan Konte, poštni; !. inšpektor v pok.; Marija Bizjakova.! V Beogradu: 54telni Franc Zlat-! nar, žel. inšpektor. V Celju: Eli-’ zabela Naratova, zasebnica. V Mariboru: 54letni Josip Vejnar, sodnik; 801etna Marija Klampferjeva, za-
vi. Vanjo sta zavozila kolesarja Vele in Priberšek in se močno ranila. Orožniki so zlikovce že izsledili.
Film o Južni Srbiji bodo predvajali v narodopisnem oddelku svetovne razstave v Newyorku. Filmska ekspedicija iz Beograda je posnela najvažnejše turistične kraje Skoplje, Tetovo, Mavrovi liani. Sv. Jovan in Ohrid. Film bodo spremljale srbske narodne pesmi.
Prijeli so 201etuega sleparja Jožefa Wimn»erja iz Laškega. Izdajal se je za inžen-irja in odnesel raznim tvrdkam nekaj radijskih aparatov. Nastopal je tudi kot zdravnik. Sleparije
■ > Ijar. V T r b o v 1 j a h : Jos-ipiua Kmetova, posestnica in gostilničarka. V Š m a r t n e m pri K a m n iku; 87-letna Neža Erzinova. V Strojni nad Prevaljami : Marija Potočnikova, mežnarica. V Sv. R n p e r t u nad L a š k i m :. OOletni Jožef Tuhtar. V Šmartnem pri Slove n j e m
jeva; Fritz Noot, družabnik kranjske industrijske tvrdke; 411etni Albin Čop, član reševalne ekspedicije. V Čatežu ob Savi: Marija Zevnikova, učit. V Hrastniku: Cecilija Po-hajačeva. V Zg. Polskavi : Amalija Pečovni-kova, žena gim. ravnatelja. V Kapli na Pohorju: Franc Vra-ber, pos. V Velikih Laščah: S91etna Frančiška Pueljeva. V Orehovi vasi:	Ivan Žigart, pos. V
Rožni dolini pri L j.: Karol Bele, pekovski mojster. — Naše iskreno sožalje!
in ljubeče gledala otročička v njem, druga je pa začela pripovedovati, kako lepo dekletce ima doma, tako lepo, da si je ona še predstavljati ne more, in podobno. Mlada mati jo je molče poslušala, nič ni rekla, a opazila sem, da je imela vlažne oči. Uganila sem njene misli in jo razumela. Tako lepa rdeča lička je imel njen otročiček in hudobna prijateljica bi mu bila lahko privoščila vsaj eno pozorno besedico,
G. U.
Dobro ime mesta
Jesenice veljajo že 10 let za mestno občino. Res je, da je nad mestom še polno barak, ki ne spadajo v mesto. Res je tudi, da smo imeli sprehaja-
sebnira; 32letni Franc Cernoga, čev-; ;lišče Hrušico. Res je, da imamo ve-............................................  liko	število	gostiln,	iz	katerih	se	večkrat priziblje kakšen pijanec.
Ni pa res, da bi imeli denar, ki bi si z njim lahko postavili lepše hiše kakor so barake. In kaj moremo, če nam je tovarna v Hrušici zgradila skladišče za premog? Kruh je več vreden kakor pa sprehajališče!
Gradcu : iUletna Josipina Casova.:: Tujci vse to vidijo in nam očitajo.] Na Jesenicah : Marija Ranzinger.;	nno-Wain naših usne-
V
EVROPSKA KUHARSKA KNJIGA »Neverjetno, kuj vse pojedo v Evropi. Tukaj berem: Sest jajc za dve osebi!«
Toda zakaj ne pogledajo naših uspehov? Vsa športna javnost je ponosna na Jeseničane: Smoleja, Pračka, Hei-ma in druge. Zakaj ne vidijo naših zgaranih obrazov? Zakaj ne vidijo več sto brezposelnih, ki hočejo v tujino,’ ker jim Jesenice ne dajo dela? To pomislite, in spoznali boste Jesenice!
Staško
Izkoriščanje
Dobra, pridna in poštena služkinja ■ mi je pred dnevi, ko sem jo vprašala, ■če ima službo, potožila tole:
Službo sicer imam, toda plača je tako majhna. Pomislite, samo lOO di-narjev na mesec, a družina je velika in za vse sem sama, tako da ne morem iti nikdar spat pred 11. uro.
In ko sem gospo prosila za večjo plačo, mi je odgovorila: »Ali ni boljše 100 dinarjev kakor nič!«
Kaj naj zdaj s temi 100 dinarji? Če si kupim nogavice in dam popra-; viti čevlje, kdaj si bom prihranila za obleko, ki sem je tako potrebna?
Res je danes izkoriščanje poštenih ljudi že tako daleč, da presega že vse meje, medtem ko njihovi gospodarji in gospodinje pri svojem udobju in toaletah ne poznajo, oziroma nočejo t poznati nobene štednje!	V. L.
»Priporočljiva« zabava
Zadnjič sem se peljala z večernim ; vlakom z Gorenjskega. Bilo je že pre->cej pozno in utrujeni potniki so sko-;raj vsi spali, kajpak tudi jaz. Na ; lepem nas je zbudilo glasno pokanje. ;Z naj>ol odprtimi očmi sem preletela ; pravkar zbujene sopotnike, ki so se ; obračali v kot, kjer je sedela ne prav ; mlada dvojica. Dama se je na vse grlo • smejala in ne oziraje se na očitajoče ; poglede potnikov, nadaljevala svojo ; zabavo z metanjem pasjih bombic. ; Mislim, da malo več obzirnosti ne bt ; škodilo.	Snpotniea.
angleškega kraljevskega pušča Southampton in <
Poljska vlada zaieda... Za mizo sedita predsednik republike Moscicki In vrhovni poveljnik poljske vojske maršal Kydi-Smygly, za njima pa stoje predsednik vlade Skladkowski, na njegovi levici vojni minister Kasprzycki in
zunanji minister Beck,
Borba za večno mladost
V Parizu so rešili problem pomlajevanja
V modo so prišle injekcije, ki obljubljajo večno mladost
Pariz, maja.
Med angleškimi nogometaši je završalo. Nič čudnega, saj gre pa tudi za njihov biti ali ne biti. Beseda je namreč o »pomlajevanju«. Med njimi se je pojavil skrivnostni »mister Charles«, ki jim daje injekcije nekega ekstrakta iz živalskih žlez, poleg tega pa te ekstrakte uživajo tudi v obliki tablet. Najzanimivejše je pa to — in s tem se nekateri skeptiki ne morejo sprijazniti — da postanejo ti nogometaši čez nekaj časa tako močni in mladostni, da v igri dosegajo več ko sijajne uspehe. In to nekaterim ne gre v račun.
Stvar je zbudila veliko senzacijo kajpak tudi v medicinskih krogih. Nekateri so mnenja, da je postopek silno nevaren, kajti uspeh utegnejo imeti samo sveži, živi hormoni. Hormoni so pa sveži samo nekaj ur, zato jih je treba v določenem času vbrizgniti v telo. Za to sploh ne more biti govora o konzerviranju hormonov v obliki tablet. Poleg tega morajo te tablete vsebovati tudi druge snovi, ki utegnejo slabo vplivati na človekovo zdravje, čeprav pa neposredni učinek, kakor se zdi, ni tako nevaren, lahko postane reakcija zelo nevarna za organizem in živčni sistem. Zato je upravičen strah, da bodo tisti športniki, ki se poslužujejo tega »pomlajevanja«, lepega dne doživeli ravno narobe od tistega, kar pričakujejo.
Drugi seveda trdijo, da postopek ne predstavlja prav nikakršne nevarnosti. In zdi se, da so ti ljudje dobili za pristaša celo angleškega ministra za ljudsko zdravje samega, kajti na neko vprašanje glede tega v spodnji zbornici, je odgovoril tako, da ga štejejo pristaši novega načina pomlajevanja v svoje vrste.
Problem pomlajevanja rešen?
To važno vprašanje sega daleč preko meja športnega okvira. Z njim se bavijo mnogi strokovnjaki in znanstveniki. Problem obstoji v tem, da vbri-
zgane žleze obnove in ožive izločevanje nekaterih žlez človeškega telesa, ki je z njimi zvezan krvni obtok. To pa ne samo zato, da bi se dosegel uspeh za nekaj ur, za dobro »formo«, temveč, kar je važnejše: da se pomlade in pozive za daljši ali krajši čas oslabeli in izčrpani organizmi.
Ze osemnajst let z uspehom »pomlajuje« sredi Pariza znani vseučiliški profesor. Sleherno jutro na vse zgodaj prihajajo k njemu mladi ljudje, čisto mladi, komaj dvajsetletni* dekleta zdravih lic in mladeniči, ki moč kar žari iz njih. Vsakemu vzame zdravnik po 12 gramov krvi. Takoj nato da kri v centrifugalni stroj, ki se vrti s hitrostjo tisoč obratov na minuto. V tem stroju se rdeča krvna telesca ločijo od plazme, ki v njej žive hormoni. Tako nastane neka srnov, skoraj zlate barve, ki jo kmalu nato, dokler je še sveža, vbrizgavajo pacientom, da požive njihovo že izčrpano energijo. Pri tem ne obstoji nikakršna nevarnost, kajti osebe, ki dajejo kri, preiščejo v vseh mogočih pogledih.
Zair.imdvo je, da ženske hormone vbrizgajo pacientom, moške pa pacientkam. Vsak pacient dobi 12 injekcij v petnajstih dneh. Moški dobe najprej štiri ženske injekcije, potlej štiri moške, nato pa spet štiri ženske. Pri ženskah je postopek ravno obraten. To j je baje ravno pogoj za uspeh pomlajevanja. Postopek se je izvrstno obnesel zlasti pri slabokrvnih organizmih.
Prav zaradi uspehov pariškega pomlajevanja so v pogledu angleškega postopka neka,teri ljudje še skeptični, ker pač menijo, da ne more biti uspeha s hormoni, konzerviranimi v obliki tablet. Kar se tiče pariških nogometašev, pa zdaj menda še čakajo, kakšne bodo posledice pomlajevanja pri londonskih nogometaših. Potlej se bodo za »mednarodne udare« poslužili pač tistega postopka pomlajevanja, ki ' se bo bolje obnesel. Vsekako pa na ta način športnih dvobojev ne bo mogoče več soditi s takšnimi merili kakor doslej.
Grofica ft.ubara liaugwitz-Reveiitlow-Huttonova v nekem newyorškem noč. nem zabavišču. O dediščini proslulih VVooluorthovih milijonov so listi pred kratkim obširno pisali v zvezi t njenim ločitvenim procesom.
Irskim dijakinjam se ne bo več treba učiti matematike
Dublin, maja.
V irskem prosvetnem ministrstvu se zadnji čas vrše priprave za spremembo učnega programa za ženske gimnazije. Po načrtu, ki ga je napravil prosvetni minister sam, bodo dijakinjam študij toliko olajšali, da v bodoče ne bodo imele matematiko za obvezni predmet.
Ministrstvo je prišlo do tega sklepa zato, ker je zadnja leta dobivalo poročila šolskih nadzornikov, kakšne težave dela dijakinjam matematika; mnoge izmed njih so morale samo zaradi matematike prenehati študirati. Irski prosvetni minister se je odločil, da bo za tiste učenke, ki se ne bodo učile matematike, predpisal druge učne predmete, kakor na primer kuhanje in ročno delo.
Irska detelja
Newyork, maja.
Ne smete misliti, da imamo samo mi Slovenci domotožje. Drugim narodom tudi ni neznano. Posebno so k temu nagnjeni Irci, posebno Irci v Severni Ameriki. Irska narodna rastlina je detelja; Irsko domotožje je tako veli-
ko, da si ameriški Irci že precej časa priskrbujejo sadike te detelje in jih v novi domovini vsade, da jih zmerom spominjajo na domovino. Te pošiljke so tako pogoste, da je bilo leta 1938. več ko polovico vseh pošiljk v Newyorku same detelje; bilo je okrog sto tisoč sadik, ki so jih sorodniki in znanci poslali Ircem kot pozdrav iz domovine. V čikagu in Bostonu so te pošiljke še zmerom četrtina vsega prometa.
Kako važne šo te pošiljke, vidimo tudi po tem, da so celo stroge ameriške zakone glede uvažanja rastlin nekoliko olajšali samo zaradi irske detelje. Predpis, da se rastlin ne sme držati zemlja, je pa še zmerom v veljavi.
Prometna pravila kot šolski predmet
Johannesburg, maja. Šola Melbourne-West v Johannesburgu žrtvuje veliko truda zato, da bi otroke naučila prometnih pravil. Otrokom v šoli predavajo o prehodih čez cesto, o igranju ha ulici, o nevarnosti obešanja na avtomobile in o vožnji v dvoje ha kolesu. Po dovršenem tečaju otroci polože izpite in dobe dovoljenje, da smejo hoditi po ulicah, če se kakšen učenec pregreši čez pravila o prometu, ga postavijo pred »razredno sodišče«, ki ima pravico denarno kaznovati ali pa odvzeti dovoljenje za sprehajanje po ulicah.
Primer Melbournske šole so posnele tudi prometne oblasti v Johannesburgu in so uvedle podobna dovoljenja tudi za odrasle.
Ne puščajte otrok ponoči samih!
Melbourne, maja. Ženski odsek neke velike politične stranke v Avstraliji se je odločil, da bo v parlament nesel neki predlog in ' če ga bodo uzakonili, bo imel avstral- j ski kazenski zakonik en paragraf več. Ta paragraf bo namreč predvideval kazen za matere, ki se pregreše zoper svoje otroke, ker jih puščajo ponoči same doma.
Ta predlog so obrazložili s tem, da so otroci tistih mater, ki nočejo biti prav nič prikrajšane pri svoji zabavi zaradi svojih malčkov ta jih puste ponoči same, izpostavljeni nevarnosti požara in tudi živčno zelo trpe.
Zmerom lačna ženska
Cansas City, maja.
V bolnišnici v Cansas Cityju že nekaj časa leži Dorothy Barbierova. Prav za prav ji ni nič, le tako neznosno lačna je neprestano. Vsakih deset minut jč. Tudi ponoči se zbudi in hitro nekaj poje. Kljub temu je pa popolnoma normalno težka in se tudi prav nič ne zredi. Zdaj je v bolnišnici na opazovanju; kako jo bodo ozdravili te nenavadne bolezni, zdravniki za zdaj še ne vedo.
PUsma, Ui fiU doUvatno.
»Na ,Družinski tednik* sem naročen leto dni. Z njim sem zelo, zelo zadovoljen in mi je žal, da se nisem že prejo nanj naročil. 1’rečitam ga od prve do zadnje črke. Prosim, da to objavite l«
Tako nam piše naš naročnik g. S. T. iz okolice Ljubljane. Prepričani smo, da je to mnenje vseh naših naročnikov.
K princevski poroki v Iranu: prestolonaslednik in njegova mlada žena, princesa Favzija, ob prihodu v Teheran.
Navdahnjenje iz podzemlja
čikago, maja.
Delavci, ki so zaposleni pri kopanju novega rova za podzemeljsko železnico, so te dni doživeli svojevrstno senzacijo. Na lepem se je namreč med njimi pojavil neki dobro oblečeni gospod s črnim klobukom na glavi in violino v roki. Začel je tekati sem in tja. Od časa do časa je zaigral kakšno čudno melodijo, napravil nekaj korakov in zabrundal predse. To je trajalo nekaj ur. Potlej je skrivnostni virtuoz na lepem izginil, ne da bi zi-
Amerika — čudna dežela
Združene države imajo mnogo nenavadnih zakonov. Ameriški pisec Dick Hieman je pred kratkim izdal zbirko teh nenavadnih ameriških zakonov. Vsi ti zakoni so še zmerom v veljavi in tisti, ki se čeznje pregreši, pride kajpak na zatožno klop. Nekaj primerov:
V državi Ohio morajo imeti vse mačke, ki ponoči letajo po ulicah, na repu rdečo svetiljko.
V Bostonu je prepovedano igrati na
K potovanju Australia«
Ameriko: parnik »Empress of in odhaja v Portsmouth, kjer sta se nanj kralj in kraljica.
nil besedico, šele zvečer so delavci, ki so bili prepričani, da imajo opravka z blaznežem, izvedeli za kaj gre. Bil je namreč znani dirigent Marek Weber, ki je v podzemlju iskal navdahnjenja. Izvedeli so tudi, da se bo njegova prva kompozicija imenovala »Cikaška podzemeljska suita«.
Davek na mačke na Angleškem
London, maja.
Angleško društvo za varstvo živali Je finančnemu ministrstvu predložilo predlog, ki ima namen pomagati državni blagajni do denarja, in sicer z uvedbo davka na mačke. Tajnik tega društva je izračunal, da je na Angleškem okrog 30 milijonov mačk in da bi moral vsak Anglež, ki ima mačko, plačati zanjo šest šilingov letnega davka. To bi dalo približno 10 milijonov funtov šterlingov na leto. Predlog je ministrstvo sprejelo in bo naj-brže kmalu uvedlo davek na mačke.
Cvetoča črešnja — poročno darilo japonskega cesarja
Kairo, maja.
V Teheranu še trajajo svečanosti ob poroki egiptske princese Favzije z iranskim prestolonaslednikom.
Mlada zakonca sta dobila darila iz vseh krajev sveta. Japonski mikado jima je z letalem poslal cvetočo čreš-njo. Poljska jima je podarila turistično letalo, Združene države pa turistični avto, ki je v resnici prava planinska koča.
. Zidarji že več mesecev noč in dan grade veličastno palačo iz rožnatega marmorja, bivališče '' mladega zakonskega para.
Slovesnosti bodo trajale še nekaj dni v navzočnosti zastopnikov z vsega sveta.
violino in imeti v hiši manjše pse od 30 centimetrov.
V Centraliji, majhnem mestecu v državi Washington, morajo moški nositi brade.
V Južni Carolini je prepovedano iti v cerkev s samokresom v žepu.
V Los Angelesu moški ne smejo nositi brkov.
V Kaliforniji je prepovedano loviti živali iz letala ali avtomobila. Izjema' so kiti.
V Virginiji je prepovedano kopanje v hišah; ljudje se smejo kopati samo na dvoriščih svojih domov.
fPn »Paradi**
Albert Forster, vodja gdanskih nsrod-nih socialistov, se je odpeljal k Hitlerju v Berchtesgaden,
ČUDNI LJUDJE • ČUDEN SVET
TtttTTTTT*!
■ Ali veste, da nekatere živali v [ 'filtravi v razmerju s svojo velikostjo }dosegajo prav tolikšne hitrosti kakor t nllir’>odernejša letala, ali jo pa še tprekašajo? Med temi živalmi so tu/li [ nekateri metulji, ki so tako hitri, da »v 'eni sami minuti oblete 194 cvetov Ji« v vsakega vtaknejo rilček in se Z nasrkftjo sladkega cvetnega pralm.
, iPodrli so hiše, da so dobili les za Svinčnike1, takšen je nenavaden naslov nekega članka v nekem ameriškem časopisu. Kako je torej s hiša-m’> ki so jih podrli zaradi lesa za svinčnike? V Ameriki so dognali, da J® les neke cedre izredno pripraven les za svinčnike. Žal so pa gozdovi tega lesa kmalu izsekali, a drevesa v novih nasadih so še premajhna, J?' jih sekali. Zvedeli so pa, da je v Floridi več hiš zgrajenih iz tega ***• In tovarna, ki izdeluje te svinč-ni*ce, je hiše odkupila, jih podrla, les Pa uporabila za svinčnike, čeprav se nam čudno zdi, pravijo, da se jim Je to podjetje izplačalo.
*
Kadar jemo krompir, se najbrže še ;;*« spomnimo ne, da pred pet sto leti v Evropi še niso poznali te dragocene
rastline. Niti ne sanja se nam pa ne, da je prinesel Dracke v Evropo krompir kot okrasno rastlino. Krompirjevo cvetje je veljalo za okrasno cvetlico in je bilo posebno v časteh na francoskem dvoru. Kralj Ludovik XIV. si je zelo rad zatikal cvetje v gumbnico, dvorne dame so ga pa posnemale in si zatikale krompirjevo cvetje v lase kot okras ali ga pripenjale kot šopke na plesne obleke.
Pri nas prodajajo poštne znamke po številu. Zato pa še ne smemo misliti, da povsod delajo tako. Kaj še! Na švedskem prodajajo poštne znamke — na meter, kakor pri nas blago. Te znamke so nazobčane samo ob zgornjem in spodnjem robu. Če jih kupimo več skupaj, nam jih prodajalec ne našteje, pač pa vzame merilo v roke in jih odmeri. Druge dežele, druge navade...
Prav lepo, a čudno navado, so imeli na kitajskem dvoru, ko so tam vladali še cesarji. Kakor hitro je zavladal novi cesar, je potegnil za zvonec, obešen ob vhodu v dvor. Vsak cesar je imel nov zvonec, zvonec s prav posebnim, zvokom. Ko je ta zvok prvič zazvenel, je to pomenilo, da je
dobila Kitajska novega cesarja in dal mora isti zvok zveneti in doneti pol vseh krajih te ogromne države. Od Z daleč in od blizu so torej romali nai dvor odposlanci iz vseh krajev Kitaj-j ške, da bi zvonce svojih krajev ugla-\ sili na isti zvok. Ko je cesar umrl, j je zvonec poslednjikrat zazvonil k] njegovi zadnji poti...
Mravlje nam učenjaki večkrat stavijo za zgled pridnosti in marljivo-^ sti, vztrajnosti in neutrudljivosti. J Zoologi so pa dognali, da bi jim mo-j rali poleg teh lepih lastnosti včasih? tudi očitati pretiravanje v marljivo-« sti, ki utegne postati kar razdiralno.; Nekatere mravlje so namreč tako neutrudljive, da sproti nosijo iz mravljišča vse, kar so njih tovarišice s trudom in težavo privlekle noter. Druge spet kopljejo toliko rovov, da se naposled mravljišče sesuje. Prevelika vnema torej tudi pri marljivosti ni prida.
Vsa*
- t23r -5S
Ul *>e
za
vse
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Ali veste, koliko tolšče ima en sam kit? Le poslušajte in strmite. En sam kit ima toliko tolšče, kolikor bi jo dobili od tisoč krav ali dveh, tisočev prašičev, torej toliko, kakor ogromna krava, ki bi jo vzredilo 300 gruntov.
je postala najnovejša hollywoodska zvezda.
Lijo Lisovo je odkril češki igralec Lederer. Dal ji je glavno vlogo v filmu »Vohunova izpoved«, ki ga bodo kmalu dokončali.
Lija Lisova je zdaj dosegla svoj prrt uspeh v metropoli ameriškega filma.
John Biwmafl ni vstal od mrtvih
Mož, ki je trdno veroval v svoje vstajen/e
Te dni je preteklo 50 let, odkar je John Bowman, mož, ki je trdno »troval, da se bo vrnil na aemljo in Nadaljeval življenje v svoji domači **sici Cuttingsvillu v’ severnoameriški flržavi Vermont. Zato je njegova hl-»a še zmerom prav takšna, kakršna je blla pred petdesetimi leti. Shramba je naPolnjena s svetimi jedili, pohištvo fitoii še zmerom na istem mestu, kjer •te stalo, ko je Jphn Bowman odšel s sveta. In neka ženska prihaja v ?SWr>ljeno hišo, da po njej pospravila, osveži jedila, izpraši prah in prijavi vse drugo, kar je treba pripravi v hiSi, ko je odpotoval gospodar ln mislijo, da « bo vsak trenutek vrnil.
John Bowman je umrl, a vrnil se mi. "i pa hotel verjeti v usodo vseh smrtnikov. Bil je premožen stroj ar in ne-pred Šestdesetimi leti je začel trdno verovati v svojo neumrljivost. Ta, misel se je v njegovi glavi tako ukoreninila, da si je *a svojega ^življenja pripravil vse. kar bi mu ob njegovi vrnitvi slajSato življenje. Da ne bi imel predolge poti s pokopališča do Svoje hiše, si je kupil hišo nasproti vhoda cuttingsvillskega pokopališča. Del svojega velikega premoženja je Porabil za to, da je plačal že vnaprej davke za hišo in za popravila po svoji smrti. Vrhu tega je skrbel za to, da bi bilo dovolj denarja za vzdrževanje reda v hiši in da bi «a imel lahko tudi Pozneje vsak čas na prebitek.
Bowman je pa mislil še dalje. Bil 3® prepričan, da se bo vrnil. Ni pa vedel, kdaj. Morebiti bi utegnilo to tako dolgo trajati, da bodo umrli vsi, ki so ga poar.ali. Zato je dal narediti velik graniten kip in ga je drago plaval, da so naredili čisto njegovo podobo. Ta kip so postavili k vhodu v njegovo grobnico, tako da bi ga tudi 1» desetletjih lahko vsak spoznal in rekel; »To je mrtvi John Bovmian, ki )e vstal.«
A John Bowman ni vstal. Tudi pet-l*esetletinica njegove smrti je minila °rea njegove vrnitve. Toda še zmerom
imajo denar, da z njim v redu vzdržujejo njegovo hišo. Morebiti bo kdaj prišel človek, ki bo tako podoben Johnu 3owmanu, da se bo lahko naselil v njegovi hiši. Toda to prav zanesljivo ne bo John Bowman.
Arabski don Juan
Pariz, maja.
Pred kratkim je začel v pariške nočne lokale zahajati neki eleganten Arabec. Vse mlade žene in dekleta so ga občudovale in so si želele z njim plesati. Zaradi svojih nakodranih črnih las, ki so izdajale njegovo pleme, so ga imenovali .»nakodrani Moric«, čeprav se je v resnici pisal Sand Ame-run.
Pri plesu si je kaj lahko pridobit srca pariških lepotic. Tako je prevaral mnogo bogatih žensk, nekatere je pa celo zaprosil za roko. Kajpak je imel zato v vsakem lokalu bogato zaročenko.
Sand, ki je podnevi delal kot mehanik in zaslužil s: a dan 300 dinarjev, se je odločil, da bo z lahkomiselnimi ženskami napravil lepo kupčijo. Začel je od njih izvabljati denar. Udobno je živel, prisluženi denar je pa pošiljal svoji ženi v Alžir, ki je z denarjem kupovala zemljo.
Vse bi ostalo skrito, če se ne bi ena izmed prevaranih zaročenk obrnila do policije, ki je sleparskega Arabca takoj prijela. Tako je policija preprečila Sandu lepo življenje in tudi sanje o velikem posestvu v Alžiru so. se izjalovile...
Mlada Rusinja je postala filmska zvezda
Hollywood, maja.
Pred nekaj leti je prišla neka mlada juristka iz Berlina, v prostem času je pomagala pri nekem znanem odvetniku, po opravku v atelje velikega berlinskega filmskega podjetja. Odvetnik
ji je naročil, naj nese podpisati ravnatelju tega podjetja r.«ko pogodbo.
»Gospoda Dallhayma bi rada našla,« je reklo mlado dekle, ko je prišlo v atelje. »Gre za neko važno zasebno zadevo.«
Uradniki podjetja so mislili, da bi dekle rado postala filmska igralka, zato so ji čisto hladno odgovorili:
»Ravnatelj ne utegne. Ne more vas sprejeti, lahko vas pa odvedemo h gospodu...«
»Motite se, niste me razumeli,« je pojasnjevalo dekle...
Se preden je mogla končati stavek, se je že a.tašla v garderobi statistk. Misliii so, da bi rada statirala v nekem filmu. Ker so ravno potrebovali novih statistk, so jo našminkali, oblekli in z ostalimi statistkami odvedli pred filmsko kamero.
Tako je to mlado dekle, juristka, začelo svojo filmsko kariero.
Kmalu nato je zapustila Berlin in odšla v Pariz.
Rodila se je v Berlinu v ruski družini in si je po prihodu v Pariz nadela kot umetniški psevdotim ime Lija Lisova. Toda ne njeno umetniško ime ne njena izredna lepota ji nasta prav nič pripomogli, da bi v Parizu našla delo.
Vsa obupana je brez pare v žepu zapustila nekega dre Francijo in odpotovala v Ameriko.
Dolgo o njej niso ničesar slišali. Zdaj pa lahko najdemo njeno ime v vseli ameriških listih. Lija Lisova
Pet minut je bila mrtva, potem je pa spet oživela
London, maja.
Pred petimi meseci je umrla za srčno kapjo v neki bolnišnici v Middlessexu ♦t 551etna gospa Katarina Leandwoodova. Bila je mrtva celih pet minut.
Toda zdravnikom se je zdelo, da gospo Leandwoodovo, kljub temu, da jo je zadela srčna kap, lahko obude k življenju. In res s pomočjo masaže in čekih zdravil je srce bolnice, ali bolje rečeno pokojnice, spet začelo delovati.
Gospa Katarina Leandwoodova je spet oživela, čeprav je še zmerom ležala v omedlevici. Zdravniki so jo 14 dni zdravili z neko pripravo s kisikom, potlej je pa preživela nekaj mesecev v bolnišnici pod strogim zdravniškim nadzorstvom.
Ta. ženska, ki je bila, kakor smo rekli, mrtva celih pet minut, je te dni predavala o sebi, o smrti in vstajenju pred zbrano množico angleških učenjakov.
Gospa Katarina Leandwoodova je zdaj čjsto zdrava in je pred nekaj dnevi odšla iz bolnišnice.
Kaj vse doživi človek v vlaku!
London, maja.
John Robinson, kurjač na neki ladji, je dobil dva meseca dopusta. Ko je odšel iz pristanišča domov, je doživel kaj nenavaden dogodek.
V Liverpoolu je sedel v vlak in se odpeljal domov. V Hearfordu je izstopil, da bi kaj popil. Ko je stopil iz restavracije.je vlak že odhajal. Skočil je v prvi vagon, misleč, da bo pozneje lahko prišel na svoje mesto. Ko je hodil čez hodnike, je prišel do zaprtih vrat. Da ne bi čakal prihodnje postaje, se je Johnu zdelo najbolje, da še med
pAndod ttas Mu/du$ufe
Navdušite še Vi Vašo okolico z lepo obleko. Blago vsake vrste dobite v znani manufakturni veletrgovini
Tl. ttlildauc - ,jpci Škofu"
Ungarjeva ulica - Pred Skotijo
DOBRO IN POCENI I
vožnjo preide z enih stopnic na stopnice sosednjega vagona. To je tudi storil,
Ker so pa bila vrata sosednjega vagona prav tako zaklenjena, se je moral močno prijeti za ograjo ob stopnicah, da ne bi padel. Ko je neki kretničar videl na stopnicah stoječega moža, je ustavil vlak. John pa ni vedel, da s© je vlak ustavil zaradi njega. Zato je skosi okno alezel v vagon ln si pri tem ranil roko. Pri preiskavi je John lepo razložil vsa aadevo in oblasti M se ga usmilile.
»Miss osebnostim, nov naslov za Angležinje
London, maja.
V mestu Thornley na Angleškem so priredili ob neki veliki svečanosti volitev »miss osebnosti«. Prireditelji te nenavadne volitve trde, da danes ni težko najti lepo žensko, ker moda nudi vsa lepotilna sredstva. Prav teko ima skoraj vsaka ženska lepo postavo, ki je ni prav nič težko doseči s športom, Večina teh žensk, pravijo prireditelji, pa nimajo tistega, ki najbolj privlači — osebnosti.
Te lepotne tekme se je udeležilo mnogo deklet in žena. Nekatere izmed njih so dobile lepe, častne nagrade, nobena ni pa imela sreče, da bi jo izvolili za »miss osebnosti«. Iz tega so prireditelji sklepali, da med lepimi ženskami ni lahko raj ti vsaj eno, ki bi se odlikovala po izraziti osebnosti.
Hollgivoodski buditelj
že dosti je bilo pisanja o revščini ho!lywoodskth statistov. Za vsako vlogo je tucat kandidatov in večkrat tekajo teden dni okrog, ne da bi našli delo. Kdor ae hoče izkopati iz te revščine, si mora izmisliti kaj duhovitega in si najti takšno delo, ki ga dotlej še ni nihče opravljal, ki bi bil vaent v korist.
Nekaj takšnega si je izmislil Russel Sherman. Kot statist je imel pogosto priložnost videti, kako zastaja delo v ateljejih zato, ker je ta ali ona igralka zaspala in potlej je zastala izkušnja, kajpada v obup vseh sodelujočih. Zato se je odločil. Ponudil se je Warnerje-vim ateljejem za buditelja; filmska družba je na to pristala in poizkus se je izvrstno obnesel.
Zdaj zjutraj pozvoni telefon pri tej ali oni filmski igralki: »Dobro jutro, miss Davisova,« zadoni prijazen Sher-manov glas. »Ob desetih morate biti na odru št. 3. Maskiranje in pomerjanje oblek za »Dark Victory.« — »Drži,« odvrne miss Davisova. »Hvala lepa.«
In tako po vrsti kliče igralce, da jih zbudi in spomni na njihov dnevni red. Na primer: »Dobro jutro, miss de Havillandova, Ob devetih morate biti na odru št. 8. ,Dodge City‘, prizor 255, ogenj v prtljažnem vozu z Errolom Flynnom.« Včasih odgovori buditelju zaspan jezen glas, v splošnem so pa igralci kmalu na nogah in obljubijo, da bodo prišli točno.
Novel« ,,Družinskega tednika"
Ko hruška ozeleni...
Napisala B. E Mindenova
K° je jesenski veier zavel preko ajdovih polj, se je Nils Kroger po-al v mesta. Karen ga Je nekoliko Pospremila, -samo kratek kos poti. Pod arnika ki so se njeni listi lesketali v jesenskem soucu, ko da bi boli ***M, je svojo roko položila v njegovo i« mu s trepetajočim glasom, Polnim	h slutenj dejala: »Po-
ljubi m-e Se enkral... in potlej poj-
trenulek so utihnili vabljivi velemestni klici in v*l ljubezni je še Poslednjič za nekaj »rčnih utripov Prevzel njegovo srce. Pogledal je de-in jo |>ogladil po laseh. A v njegovem božanju ni bilo več miru, bik) le samo še izdajstvo in prevara. A *;jub temu ji j« dejal, ne da bi opazil bledi obraz,« svojim stari m smehljajem; »Ko hruška ozeleni, se vrnem. « — »Da, čakala te bom...«
. In bilo je veliko vere, hrepenenja in zvestobe v trepetu njenega glasu.
Ko se je Karen vračala v vas, je po co»ti ropotal staTi avtomobil živinskega prekupčevalca. Pred kovčegi je sedela poleg veselega mešetarja K roge r-
fc
jeva mati in r raki	moker
robec.
»Kajne, A na.c je dejal mesetac, »ta se bo Se preskrbeti«;
»Mislim da,« je dejala Ana K rokerjeva, »mislim da...« ln ko je opazila Karen ob robu ceste, je dejala:
»Čedno dekle, kaj?*. In robec je tirni va pil njene sobe.
Karen je pa kakor slepa Uvala po vaški cesti navzdol. Kersten, kovačev sin, je stekel za njo. Stal je tu vrtu.
»Ali hočeš vrtnico? Karen?« je dejal. »Poslednja je.«
Veter je bril vae ostreje. Hruškam je oskubil poslednje liste. Nekoč je bil hud vihar in dTugo jutro *o morali pobirati rumeno in rdeče sadje .jl (lomljenimi vejami in vejicami vred. Čevljarjevim je odneslo opečno streho s hiše v eni lista temnih viharnih nooi, ravno ko je hotel čevljar 8 sveliijko v roki pogledati v hlev, kjer sta prašiča aa moč žalostno krulila. Iztrgane opeke so se vsule nanj. Žena in hči sta ga našle pred svinjskim hlevom. Olje
iz razbite svetdljke je steklo po njegovi oblaki in a plamenom zagorelo.
Prišli so hudi časi. Čevljar je hiral več ko dva meseca iu šele proti koncu leta, ko ni bilo v hiši niji beliča več iu so bile vse zaloge porabljene, so mu skopali grob v globoko zmrznjeni ®eiu-Iji.
O božiču je prašla Ivruge rjeva mati z velikim hlebcem krnim, skledo masla iu zagozdo slanine k žalujočim ženskam v slabo pregreto izbo. In še nekdo je prišel. S seboj je prinesel srce i* kovanega železa in na njeui sta bili pritrjeni dve lučki. In kretnja, s katero je »rce boječe položil pred Karen, je bila nesketično dobra.
Karen je sedela tam. tiha in bleda in čakala. A tisti, ki ga je čakala, ni prišel.
»Toliko dela ima,« je dejala KrogeT-jeva mati in se opravičevala. »Da, d«...< je dejala Karen, vstala in odšla iz izbe. *
Hruško je oblivala sinja mesečina. Karen je otipavala njeno ledeuomndo lubje. »Nils,< je dejala, »aedein let si bil tukaj, zakaj te danes ui?« In s svojo roko je božala hruškino skorjo, ko da bi se moral v tej no& zgoditi čudež in bi b ruška pognala brstje.
Iu sedeli sta, mati iu hči, od ranega jutra do poznega večera in krpali obleko in perilo, kajti mnogim ženam iz vaških biš z rdečimi strehami je pri-
manjkovalo časa, da bi to same storite. Od ča»a do časa je posijalo toplo sonce skozi okno in se za kakšno uro ustavilo na marljivih rokah. Tedaj je Kareu' pač zavzdihnila in (»gledala skozi okno proti jelkam, ki se je za njinjii Sini pašnik.
In lejiega dne je stala Karen pod hruško; njeno lubje je dišalo in vejice so bile že »*e zelene. In takrat je v njej prekipelo hrepenenje.
Ko je Nil« Kroger odprl vrata, je stala Karen pred njimi. Majhna in plaha.
»Od kod si prišla?« jo je nagovoril csoruo in nejevoljno, čeprav je videl njene prašne čevlje.
»Saj vendar veš,« je dejala Karen. In lialo: »Hruška je ozelenela...«
Iz sobe je slišala godbo, zvenenje kozarcev in glasen ženski smeli.
»Kaj pa hočeš? Saj ne moreš ostati pri meni,« je dejal Nils Kroger in njegov pogled je bil uprt preko njenih šibkih ramen.
»Ne?« je vprašate Karen, »ne?...< In obrnila se je in tavala do juti* po mestnih ulicah in v rokah držala ovenelo hruškovo vejico.
Kroger jeva maH je slišala nedeljske večere Karenin smeh na vaški cesti. Videla je tudi, kako so se fantje pulili zanjo. Eden bolj ko drugi. Nič dobrega ne bo iz dekleta, si je mislila.
In ko je jesensko sonce osvetljevalo hruškine liste, ki so se lesketali kakor zlato, je stala Karen s Kerslenom pod njo in dejala:
»Zakaj me ne poljubiš?« In zasmejala se je trdo in kljubovalno, ko m je dotaknil njenih ustnic.
Hila je velika in glasaa svatba, kajti nevesta je bila lepa, aenin pa ponose« in nihče ni bil bolj vesel od njiju. V, začetku so pač šušljali in slikali glave, a kovač je bil bogat in pivo je teki« v potokih.
•
Ko je hruška dozorela je moral* Karen v otroško posteljo, Kersten j« stal poleg nje ko je porodila mrtvega sina in ko se je dva dni nato poslavljala za vselej.
»Zmerom sem le ljubila, Nils,« je dejala K er etenu. »Da, Karen,« ji je odgovoril.
»In hruška, Nils, ki si me pod njo prvič poljubil, je bila tako lepa...«
»Da, Karen,« je dejal Kersten in dolge ure molče držal njeno mrzlo, mrtvo roko.
Ko so zasuli njen grob, se je Kersten odpeljal s sekiro lopato in vozom na pašnik. Hruško je podrl korenino izkopal in deblo razsekal. S svežimi hruškovima poleni je podkuril kovaško ognjišče, da se je kadilo in cvrčalo. Pognal je meh in s peetuvi zaiugai tistemu, ki je odšel v mesto...
Mala rožasta obleka, ki se ji letošnje
Crnobelo pikčasta večerna obleka, ki docela odgovarja modi naših babic. Rokava so močno nabrana, vratni izrez pa nazobčan. Pas samo naznači ozka vrvca. Krilo je dolgo, a ne daljše od bogatega spodnjega krila.
dajo znan
odoravno:	as, buzola,
)k, led, nogomet, ir, len, as, Io, kovač, pud, očanec, Ra. o : amonlt, ko, aabor, roč, i\an, ud, med, če, Zelenec, gilur, at., katoda. čneS pri srednji črki tretje potem vse v krogu do konca: eda in prazna slama,
Ljubek športni kostim, sveže zelene barve, z jopico s svetlimi kockami in prav takšno svetlo bluzo. Krilo je precej široko in gube m samo naznačene, kar je še posebno mično. Namesto patentne zadrge si boste to pot vsili živobarven usnjen trak, nanj pa prišili s istim usnjem prevlečene gumbe.
tenor, enota,
melon«, lepat*. »ata
Križankam ugankejD E K L E V POKLICU
KRIŽANKA št. 14
1 234-56789
Pomen besed:
Vodoravno: 1. ruska reka; kazen za greh; naš otok; obrtnik; 3. oseba iz sv. pisma; slika ali kip; 4. znamenit zvezdoslovec; 5. francosko zlato; narobe ruska reka; zaimek; 6. premožen človek, pa tudi gora; 7. riba; del telesa; 8. vodja letala; egiptski bog;
Navpično: 1. ameriška država; predlog; 2. trgovina na vzhodu; riba;
3. star bog; gorovje v Dalmaciji;
4. mesec; 5. del voza; gozd; zaimek;
6.	vsako leto drugačna knjiga; 7. sovraštvo; zločinec; 8. vodna žival; portugalska kolonija; 9. ploskovna mera; glasben umotvor.
*
PIRAMIDA
A A A A A A D D D D
O 0 O P P RKRRRT
Črke uredi tako, da dobiš v vodoravnih vrstah: 1. samoglasnik; 2. ploskovno mero, 3. darilo, 4. moško ime, 5. madridsko predmestje, 6. evropsko reko.
Vsaka naslednja beseda ima vse črke prejšnje in eno novo.
*
STOPNICE
B A-----------------
— BA---------------
 B A---------------
---------B	A------
-----------B A —
-------------B A
Namesto črt postavi prave črke, da dobiš v vodoravnih vrstah besede, ki pomenijo: 1. vrsta umetne smole, 2. slovenski pisatelj, bol, 3. bolnik, ki ima strašno bolezen, 4. pokrajina v USA, 5. prostor med dvema krogoma, z istim središčem.
IZLOČILNICA
Volja, darilo, napoved, Kajtimar, kršitev, oseba, katoda, lovec, zdravje, ropot, biser.
Iz vsake besede vzemi dve ,— redni črki, in sestavi iz njih govor.
*
MAGIČNA ZLOGOVNICA
Vstavi zloge besed, ki ]-------
1.	osebo iz sv. pisma; 2. •" je; 3. bikoborca.
*
SKRIVALNICA
Kogoj, arzenik, debelost, i_„ nadležnost, vezava, nespečnost.
Iz vsake besede vzemi tri r~ ne črke in sestavi iz njih pregovor. *
ZLOGOVNICA
Iz zlogov
ba, bi, bla, ca, če, i' iz, is, ja, ka, ki min, najd, nji, tri, va, vi, vje,
sestavi besede naslednjega t
1.	plodna zemlja; 2. to, kar dobi izbirčen človek; 3. koristna živalca; 4. vera; 5. blago; 6. obrtnik; 7. prirod-ua sila; 8. slovensko mesto; 9. izum; 10. kraj blizu Trojan.
. Prve in tretje črke besed pregovor.
Rešitev ugank i
Krlianka:	"
Bar, debet, i-ilderit, rov, t.
— Navpično: i rog, sova, kolivan, v Obet, rep, led, silur, k...
trkovnica: rafneS pri •.
»rete in beret potem v«c v Pralna beseda in pri
— oboje ni dosti vrei Pramikalnlea < Korana, Ogulln, Medana. Potatnlca: lekarniški pomočnik Maglten kvadrat: vitel :
Sarah.
Dopolnflniea:	A	1	i
f o e b i n o ?
Magična zlogovnica:
kw.
Skoraj polovica deklet, ki jih poznam, se udejstvuje v tem ali onem poklicu. Nekatere z večjim, druge z manjšim uspehom. Polovica od druge polovice, torej četrtina mojih znank študira, zadnja četrtina živi pa doma, pripravlja se za najprimernejši ženski poklic, za zakon. Dognala sem, da so povprečno še najsrečnejše tiste moje tovarišice, ki imajo že svoj poklic, bodisi v pisarnah, v trgovinah, na sodišču. Ta ali ona med njimi se je pa pritoževala, da ji delo ni všeč, da je šef siten, da so tovarišice opravljive in še marsikatera grenka o službi je bila vmes. Tedaj sem se spomnila, da bi bilo dobro napisati eno ali dve o dekletu v poklicu.
Danes je borba za kruh tako ostra, da le težko dobiš službo. Za ta ali oni poklic se moraš torej temeljito pripraviti, le tako lahko upaš, da boš prej ali slej imela svoj zaslužek. Posebno učenke raznih strokovnih šol naj se zavedajo, da je vse, kar se v šoli nauče, zelo dragoceno, da se ne sme človek kar tjavdan naguliti, čez pol ure pa spet vse pozabiti. Strojepisje, knjigovodstvo, stenografija, dopisovanje in vsaj en tuj jezik, to je nekako najboljša podlaga za pisarniško službo. Če so ti nekateri predmeti bolj, drugi manj všeč, glej da ti bo teh pet predmetov vsaj toliko pri srcu, da jih boš pri odhodu iz šole popolnoma obvladala.
Ko prideš iz šole, moraš pa doma te predmete stalno ponavljati, da jih ne boš pozabila. To velja posebno za strojepisje in stenografijo. Iz lastne izkušnje vem, kako dober vtis naredi dekle, če pri sprejemnem izpitu obvlada ta dva predmeta. Za to je pa treba vaje in še enkrat vaje! *
Če se ti posreči, da dobiš službo, nikar ne misli, da si že na konju. Skoraj v vsaki službi poznajo zdaj že sprejemni izpit in pa mesec ali dva tedna ,na poskušnjo‘. Tedaj se izkaže, ali si že zrela za samostojno delo ali še ne. Tedaj se pokaže tudi, ali si zaman hodila toliko let v šolo, ali si se pa tam res česa naučila. Če se izteče vse po sreči, pomeni to, da si že dobršen korak naprej. Ostaneš v službi, zmeniš se za stalno plačo, pričneš delati. Razen teh glavnih pogojev v poklicu, je pa še vse polno na prvi pogled nepomembnih malenkosti, ki jih mora vsako dekle upoštevati.
Dekle v poklicu mora biti marljivo, pošteno, vselej pripravljeno se česa novega naučiti, prijazno do svojih tovarišic in tovarišev in vljudno poslušno do svojega predstojnika. Nič ni slabšega, ko v službi prepirati se s tovarišicami, ko odgovarjati predstojnikom in imeti povsod prvo in zadnjo besedo. Čeprav si dobra moč, se te bodo povsod kmalu naveličali in gledali, da bi se te tako ali drugače odkrižali.
Svojega dela se loti z ljubeznijo! To naj bo največja in prva zapoved za dekle v poklicu. Ako po točnem preudarku doženeš, da ti delo res ne ugaja, potlej se odloči, da si boš poiskala drugo, kajpak, ako ti bo to mogoče, kar je pa v današnjih časih zelo težko.	Nič ni	težjega	ko	delati
delo, ki ti	ni všeč.	Ako te	je	pa že
doletela takšna smola, se potolaži, da tudi to ne	bo večno in skušaj	v delu
odkriti tiste svetle	strani,	ki	si jih
mogoče prezrla.
Bodi ljubezniva do svojih tovarišic in imej razumevanje tudi za njihove
zahteve, križe in težave. S svojimi tovariši bodi prijazna, a ne spuščaj se v zaupnosti. Skušaj v svojem šefu videti ne samo tistega, ki ti daje plačo, pač pa tudi človeka, prav takšnega kakor so vsi drugi, torej lahko včasih tudi živčnega in sitnega. Zavedaj se, da se je moral zanesljivo za svoje mesto boriti prav tako kakor ti in da je njegova odgovornost vse večja kakor tvoja.
Ne oblači se pretirano, pač pa imej v službi haljo, da si ne umažeš obleke. Dekle v poklicu naj pa pazi, da ne bo delila obleko v nedeljsko in ,službeno1. Služba naj ti bo prvo, zato se tudi za službo lepo obleci, pa čeprav se drugim morda zdi, da premalo štediš. Ne pozabi, da več ko dve tretjini svojega življenja preživiš prav v službi.	Saška
, Namesto pa-vsili
Naša kuhinja
Kaj bo ta teden na mizi?
Jedilnik za skromnejše razmere
Četrtek: Kruhova juha, polpeti, pražen krompir, berivka. Zvečer : Mlečen riž.
Petek: Lečnala omaka, pražen riž, palačinke. — Zvečer: Krompirjev pečenjak s solato.
Sobota: Golaž z makaroni, krompirjeva solata. Zv.ečer: Krompirjeva potica.
Nedelja: Goveja juha z rezanci, pre-elaninjena telečja pečenka, dušen riž, solata. Zvečer : Prekajena 6vinjina, kumarice.
Ponedeljek: Prežganka, sirov zavitek. Zvečer: Mlečen močnik.
Torelf: Ragu juha, krompirjevi svaljki, solata. Zvečer: Rižota.
Sreda: Telečja obara z makaroni. Zvečer:	Ocvrte kruhove rezine,
kompot.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Zelenjavna juha, kumarična pečenka, češki cmoki, limonov nara-
ČIST BEL OBRAZ
v 10 dneh z uporano FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' din. Po povzetju pošilja:
PARFUMER1E BALOfi — STARI BE(EI,
Dunavska banovina.
stek. Zvečer : Fin špinačni zavitek1.
Petek: Gobova juha, makaronova potica, špinača, mandljevi poljubčki2. Zvečer: Palačinke, kompot.
Sobota: Krompirjeva juha, dunajski zrezki, pečen krompir, solata. Zvečer: Koštrunovina v omaki3.
Nedelja: Goveja juha z vraničnimi cmoki, nadevana pljučna pečenka, pražen riž, mešana solata, doboševa torta. Zvečer :	Mrzel	narezek, pecivo,
kompot.
Ponedeljek: Golaževa juha, fini polpeti, dober krompirjev pire4, solata, piškotne rezine z vročo malinovo polivko. Zvečer : Rižev narastek s šo-dojem.
Torek:	Ričet	6	svinjino, čebulna
omaka, kruhovi cmoki, zelenjavni narastek. Zvečer: Pražena svinjska jetra, solata.
Sreda: Goveja juha e ponvičnikom, svinjski kotleti z zabeljenim krompirjem, solata, piškotni zavitek. Zvečer: Telečje srce v omaki.
Pojasnila:
'Fin špinačni zavitek: Beljak zmešaj s ščepcem soli in ga stolči v trd sneg. Primešaj rumenjak in nekoliko moke. Testo namaži za prst na debelo na bel, dobro pomaščen papir, položi ga na pekačo in kakšnih šest minut peci v pečici. Vzemi ven in 6tresi na desko. Med tem časom pa pripravi špinačo in jo zmešaj z jajcem. Vročo namaži na testo in zvij v zavitek. Ko se ohladi, zreži na rezine in daj na mizo s kakšno dobro omako, najbolje paradižnikovo. Recept zadostuje za eno do dve osebi.
*Mandljevi poljubčki: 21 dek sladkorja, 21 dek zmletih, olupljenih mandljev, sesekljano lupinico četrtine limone in sok polovice limone in skledico 6inetane zmešaj v testo. Naposled pridaj še trd sneg treh beljakov. Oblikuj majhne hlečke in jih počasi peci na dobro pomaščeni pekači.
'Koštrunovina v omaki: Zreži pečeno koštrunovino na rezine, ki jih stresi v tole omako: V kozo daj dve žlici dobro sesekljane čebule, polno žlico presnega masla in tri žlice kisa. tako dolgo vreti, da se kis po-pridaj dve žlici moke, jo zarumeni in zalij prežganje z juho. Ko je omaka četrt ure vrela, primešaj še popra in nasekljanega zelenega peteršilja. Prevri omako še enkrat in jo odstavi. Šele potlej daj vanjo meso.
‘Dober krompirjev pire: Razlikuje 6e od slabega samo po nekaterih dodatkih. Krompir olupi in 6kuhaj v elani vodi. Kuhanega pretlači in mu pri-lij vrelega mleka. Dobro ga stepi s snežno šibo. Pridaj ie nekoliko stepeno smetane In naposled, tik preden ga daš na mizo, en rumenjak.
Smrt moljem in muham!
Med vsemi gospodinjskimi škodljivci je molj najnevarnejši, ker povzroči največ škode in ga najtežje odstranimo. Da se boste pa lahko uspešno borili proti njim, je treba o njih vedeti kaj več.
Samica znese podolgovata, rumenkasta jajčeca, in sicer 60 do 200 v teku več dni na različnih mestih sukna. Jajčeca pa niso posebno zavarovana, kar je za nas posebno važno. V sedmih do dvanajstih dtr.eh — to je odvisno od toplote — se zvali iz jajčeca komaj milimeter dolga, rumenkasta žuželka. Takoj si stke iz volnenih niti ali pa iz las oklep, ki ga nosi potlej vse svoje življenje in ga po potrebi tudi poveča. S svojimi močnimi čeljustmi gloda tkanino, dokler ni dolga približno deset milimetrov. Potlej se zabubi v zapredek, ki je močnejši in debelejši kakor prvotni oklep, že čez nekaj dni zleze iz bube odrasel molj. V vročem poletju se lahko izvalijo kar trije rodovi teh škodljivcev.
Kakor za vse škodljivce, velja tudi za te: lažje jih je ubraniti se, kakor jih odpraviti potem, ko so se že vgne-zdili. Zato se jih bomo torej branile. To bomo dosegle le s čistočo in higieno. če bomo obleke, pohištvo in preproge pridno zračile, stepale in ščetkale, bomo moljem oropale potre-
poletje ne bo mogla nobena izogniti. Model na naši sliki je še posebno prikupen, saj se zdi ko da bi cvefiice padale v gube ali pa Iz njih po vsej obleki. Se lepša je pa pri hoji, ko se gube nekoliko odpirajo.
ben mir, ki ga rabijo za vgnezdenje to za razmnoževanje. Kjer je pa samica že pustila svoja jajčeca, jih bomo s stepanjem in ščetkanjem tudi še lahko odstranile, ker se tkanine ne drže prav trdno. Tako se ne bodo mogle razviti žuželke.
Poleti pa, ko je gospodinja dalj časa zdoma, morajo kemične snovi nadomestiti redno čiščenje. Obleke in krzno damo po temeljitem čiščenju v vreče in jih shranimo v čisto omaro, ki smo jo umili s terpentinom ali pa poškropili s kakšnim kemičnim sredstvom proti moljem, še bolje je pa ki bolj praktično, če časopisni papir nekoliko navlažimo in z njim obložimo vso omaro. Tudi morebitne špranje zadelamo s časopisnim papirjem. Za oblazinjeno pohištvo je najbolje, če ga damo napraviti iz tako imenovanega eu-laniziranega blaga ali pa pokličemo strokovnjaka, da že storjeno pohištvo eulanizira. S tem sredstvom postane tkanina popolnoma odporna proti moljem, kajti molji ji sploh ne morejo do živega. Priporočljiva so tudi nekatera kemična škropiva. S posebnimi škropilnicami z njimi narahlo poškropimo tkanino. Uspeh bo pa kljub vsem sredstvom izostal, če ne bomo skrbeli za čistočo in higieno v stanovanju.
Ker pa ti škodljivci včasih tudi letajo okrog, samice, da si poiščejo primeren prostor, kjer odlože svoja jajčeca, samci pa, da jih oplode, vam priporočamo, da jih že kar takrat uničite, ako jih vidite.
Medtem ko molj že od nekdaj velja za majvečjega sovražnika človeštva, so o na videz tako nedolžni muhi to sodbo izrekli šele nedavno. Odkar smo pa spoznali, kakšen delež ima pri prenašanju nalezljivih bolezni, ji ne smemo prav nič prizanašati. Saj vemo, da sede ea sleherno nesnago. Ker ima navado, da s svojim obiskom počasti tudi naša živila in posodo in jih tako onesnaži, jo moramo še posebej sovražiti. Posebno nevarni so pa kajpak dotiki umazanih mušjih nog in peruti s človeško kožo, posebno če je koža ranjena. Tako nam muhe utegnejo povzročiti zastrupljenje krvi in druge bolezni, prav tako pa prenašajo nevarne bacile od enega človeka do drugega. Tako je s temi »nedolžnimi« muhami! Zato jih ne smemo trpeti v sobah, da o kuhinji in shrambi sploh ne govorim! če se pojavijo v večjih množinah, jih odstranimo s krezolom. Nekateri priporočajo tudi v prah zmlete posušene bučne olupke. Opozarjamo vas pa, da ptiči tega vonja ne prenesejo, zato jih je treba poprej odstraniti. Tudi ljudi rada glava boli od tega vonja. S klejem prevlečeni muholovci uničijo velike muhe, njihovega zaroda se bomo pa iznebili kvečjemu tako, da bomo vse kote umili s tekočino, ki vsebuje krezol. Važno je vedeti, da razpadajoče snovi muhe privlačijo. Zato moramo posode za odpadke redmo prazniti in nikoli pustiti odprte, čistoča v hiši ni samo estetske vrednosti, temveč tudi v korist zdravju. V shrambah shranjene1'jedi obvarujemo pred muhami tako, da jih pokrijemo z muselinom in zadrgnemo z vrvco.
PmMum nasveti
Vsaka
■
Nencki, drugi s
ne. greši tamo temveč se tej .napake, kakor življenja, napor nja, večkratno itd. Vse to povs tudi nastop ras žil, obolenje le c
živimo preveč m in druge
Parlžanke ne sprejmejo vsake mode kar meni nič tebi nič. Tako se zdi, da j m letošnja pisana moda ne ugaja preveč, kajti ena izmed lijih si je v nadomestilo izmislila tole oblekco. Namesto žive ja pisanega tvoriva si je na enotno podlago uvezla sem in tja ljubke pisane metuljčke. Obleka je tudi sama po sebi na moč čedno ukrojena. Mislim, da se bo marsikakšna izmed vas strinjala z iznajdljivo Parižanko.
Temnomodra, dvodelna obleka iz moireja, okrog ovratnika, zapestij in ob spodnjem robu okrašena z ročnim vezenjem.
m tet
gospodinja ve, kako težko je včasih svež, masten sir rezati na lepe rezine. Tedaj poskusite tako, da nož ovijete s tistim papirjem, ki je bilo v njem zavito presno maslo in videli boste, kako vam bo šlo od rok.
Samo en zračni mehurček v stebelcu zadostuje, da voda ne more prodreti prav do cveta, ki začne kmalu veneti. Dolgo boste imeli pa šopek svež, če boste peclje odrezali pod vodo.
Zaloga
jajc za zimo.
Mnogo denarja sl prihranite, a imale tudi pozimi vedno okusna jajca. jGarantol se ne strdi, zato lahko jajca tudi naknadno dolagate. Uporabljajte torej
&cuxui>lo&
V Garantolu sc ohranijo iaica več kot eno leto.
v PRIHODNJI ŠTEVILKI:
Progasta poletna bluza
Hitri razvoj raznih znanosti, kakor n. pr. fiziološke kemije, fiziologije, fiziopatologije in bakteriologije je povzročil pravcato revolucijo v medicini. Vse te znanstvene revolucije in evolucije so spremenile dotlej veljavne zakone, vendar je pa poleg novejših ugotovitev upoštevala znanost večkrat tudi še stare kulturne pridobitve.
Posebno važno revolucijo je povzročila mlekarska bakteriologija. Znanost se je zagrizeno vrgla na preiskovanje mleka in pri tem odkrila še nepoznane bacile in bakterije, ki se nahajajo prav tako v- presnem ko v pasteriziranem mleku, jogurtu, kefirju, kumisu, kislem mleku in v drugih mlečnih izdelkih. Pri tem je zelo važna ugotovitev, da moramo ločiti koristne in škodljive bakterije.
Prof. dr. Mečnikov, upravitelj Pasteurjevega zavoda v Parizu, eden prvih pionirjev mlekarske bakteriologije, je ugotovil zdravilno delovanje jogurta, to je, da jogurt vsebuje samo koristne bakterije, ki preprečujejo razvoj in delovanje vseh škodljivih gnilobnih bakterij.
Znanstveniki Mečnikov, McCollum, Sieber, Rosenthal, Klotz in so ugotovili, da so ljudje naj-sami krivi svoje nepravilne Prebivalstvo večjih mest pa z/nepravilno prehrano, 'pridružujejo še druge n. pr. nepravilni <način delo, premalo giba-razburjanje, infekcije povzroča hitro staranje, pa nastop raznih bolezni (poapnitev obolenje ledvic, jeter, črev itd.), pred štiridesetimi leti je opozarjal dr. Mečnikov, naj se polaga večja pažnja na prehrano. Za hrano, ki jo uživamo, ni važna toliko količina, kakor tudi ne njena enostranska kakovost (n. pr. zelo visoki odstotek beljakovin, tolšč), temveč le pravilna kemična sestava.
v časih, ko ljudje uživajo mesa, če tudi so n. pr. jogurt mlečne pijače cenejše in imajo velik zdravilni učinek. Čezmerno uživanje mesa ima veliko napako za naše telo, ker so one beljakovine, ki se me prebavijo, v debelem črevesu dalekosežno razkrajajo. To razkrajanje povzročajo gnilobne bakterije, ki se nahajajo v debelem črevesu. Pri tem se razvijajo razne strupene snovi, kakor n. pr. toksini, ptomaini, fenol, in-dol, levkomaini itd. če preidejo ti strupi v kri, povzročajo samostojno zastrupljen je (autointarikacija). Sicer je naloga ledvic in jeter, da zadržijo omenjene strupe, so tako nekake či-.stilnice, če pa slučajno uidejo ledvicam, se lahko napravijo neškodljive samo z antitoksinskimi žlezami, ki se 1 izločajo v notrainjosti.
Sodobna znanost je ugotovila, da zelo ovirajo epitelne stanice črevesnih žlez v zdravem organizmu, kakor tudi izločki v želodcu in črevih (želodčna solna kislina, črevesni izločki) razmno-žitev črevesnih bakterij. Vendar je to delovanje omejeno samo do konca tankega črevesa, če tudi se v debelem črevesu uniči
Problem št. 46
Sestavil J. Hane (1902)
Mat v 3 potezah
(B 3)
Problem št. 47
Sestavil A. Burmeister (1891)
abcdofgh Mat v 3 potezah (B 20)
Problem št. 48
Sestavil F. Dubbe (1887)
z lastno zastrupitvijo mnogo gnilobnih bakterij, jih ostane še vedno ogromno število živih. Kadar je pa temperatura zanje ugodna in dobijo tudi primerno hrano, se neverjetno hitro razmnožijo, ker ostanki hrane (blato) zaostajajo dalj časa v debelem črevesu.
Hrana potrebuje dve in pol do tri ure, da preide skozi tanko črevo, ki je dolgo pet do sedem metrov, narobe potrebujejo pa ostanki hraine dvanajst do dvajset ur, da zapustijo debelo črevo, ki je dolgo komaj poldrugi meter.
Po mišljenju prof. dr. Mečnikova bi bilo najradikalnejše sredstvo za odstranjevanje gnilobnih bakterij iz debelega črevesa, če bi se dalo debelo črevo operativno odstraniti. Znanstvenik dr. Mečnikov je tudi ugotovil, da dosežejo ptice, n. pr. papagaji, kljub razmeroma težko prebavljivi hrani, ki jim jo polagamo, visoko starost, ker nimajo debelega črevesa. Ker pa se pri človeku seveda ne sme odstraniti debelo črevo (smrt), moramo uživati le tako hrano, ki je čim manj primerna za gnilobne bakterije. Taka hrana bi bila tudi jogurt.
Jogurt pa ne samo, da ovira gnilobne bakterije v razvoju, a jih tudi odstranjuje iz debelega črevesa.
Jogurt, ki vsebuje sledeče koristne bakterije: thermobacterium bulgarieum, thermobacterium jogurt in strepto-coccus ’ thermofilis, je zelo odporen proti kislinam in raznim mikrobom. Radi tega se ne uniči pri prehodu iz želodca v tanko in debelo črevo. Znanost je dalje ugotovila, da se nahajajo v blatu še žive jogurtove bakterije, če uživamo jogurt dalj časa.
Čisto napačno je pa mišljenje, da ima domače kislo mleko iste lastnosti kakor jogurt. Razlike med jogurtom in domačim kislim mlekom so sledeče:
a) v domačem kislem mleku ni že omenjenih bakterij jogurta,
b) nima uničevalne in odstranje-valne moči za gnilobne bakterije iz debelega črevesa.
c), nima tiste zdravilne moči ko jogurt,
d) kislo mleko je lahko tudi nevarno, ker večkrat vsebuje razem koristnih bakterij tudi še škodljive bakterije.
Jogurt je naravna gosta mlečna pijača, ki jo pripravljajo iz kravjega, ovčjega, kozjega ali bivoljega mleka. Je lahko prebavljiva mlečna hrama. Zdravniki predpisujejo jogurt kot zdravilo proti akutni toksikosi, driski, arteriosklerozi, dalje bolnikom, ki bolehajo na ledvicah, jetrih, črevesu, želodcu, na sladkorni bolezni, pri endo- in ekso-genem zastrupljenju in pri zapeki.
Monograml 1— entcl — ažur gumbnice — gumbi — pllse fino In hitro Izvrši
Matek & Mikeš
LIUBUANA. Franllikanska ulica
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih dA
Znanstvenika Rosenthal in Lief-maia sta ugotovila, da osebe, ki so imele v svojem telesu kali raznih nalezljivih bolezni (kolera, tifus, griža, paratifus itd.), niso več izločale v blatu po desetdnevnem do štirinajstdnevnem uživanju jogurta bacilov teh kužnih bolezni.
Po statistiki »Združene gorenjske* mlekarske zadruge v Naklem pri Kra- * nju«, podružnica Ljubljana, Maistrova * ul. 10, se je prodalo v Ljubljani leta* 1936. 31.700 kg, leta 1937. 36.000 kg in* leta 1938. 63.000 kg jogurta. Iz tega je* očitno, da poraba jogurta v Ljubljani* naglo raste.	J
če pregledamo statistiko mesta Carigrada (Istanbul), prejšnjega glavnega mesta Turčije, vidimo, da je bila poraba jogurta v letu 1938. tri in pol milijona kilogramov. Tu uživajo jogurt vsak dan, mladi in stari.
če bi hotela Ljubljana doseči v porabi jogurta Carigrad, bi morala porabiti vsaj petkrat večjo količino kot do sedaj.
Jogurt, ki ga izdeluje ljubljanska podružnica Združene gorenjske mlekarske zadruge v Naklem, je izvrstne kakovosti, je tudi poceni in pod stalno kontrolo.
In skrivmost Zaro-Agovega dolgega življenja je samo v tem, da je vse svoje življenje jedel jogurt, kar je tudi izjavil nekaj dni pred smrtjo poročevalcu časopisa »Akšam«,
Mat v 2 potezah
(B 23)
Kratka partija št. 17
Z marčnega turnirja v Kemeriju (Riga) Beli:	črni:
Bogoljubov	HasenfuB
1. d4	e6
2. Sf3	f5
3. g4	....
Bogoljubov tvega pustolovščino. To partijo je igral v 5. rundi; ker je v prvih 4 partijah dosegel samo 4 remije, igra zdaj očitno na zmago. Manever mu sicer uspe, a ne tako, kakor je majbrže pričakoval.
3			fg
4. Se5		Dh4
5. e4? (e3!)		g3!
6. Lg2		gf šah
7. Kfl		Sc6
8. Sc6X		bc
9. c4		Sf6
10. e5		Sd5!
11. Lf3		La6
12. b3		Le7
13. Kg2		0—0
14. Tfl		Tf3X!
15. Df3X		TfB
16. Dd3		Dg4 šah
17. Khl		Sb4
18. Dg3		Dd4X
19. Sc3		Lh4!
20. De3		C5
21. Dd4X		cd
črni se vda, kajti proti Lb7 ni odgovora.
Bogoljubov je na tem turnirju zasedel 7. mesto. Prvi je bil Flohr.
(Komentar po »Deutsche-Schach-zeitung«.)
Naša poletna moda! S takšnimje klobukom bi morali prav ravno stati, sicer bi staromoden .umivalnik* in ,vrč‘ na njem padla na tla in se razbila.
Rešitev problema št. 43
1. Tc5—c4	K ali LXc4
2. Sd7—c5 ali e5 mat.
1. ...	e3—e2
2. Db2—c3 mat.
Rešitev problema št. 44
1. Dh2—a2	karkoli
2. Da2—g2 ali g8mat.
Rešitev problema št. 45
1. Df6—h8	Kg4—h5, h4, h3
2. Lh7—f5 mat.
1..... Kg4—14
2.	Dh8—d4mat.
Zakaj je Zoro-aga učakal visoko starost
S.	nadaljevanj«
Grofica ji je pomignila, naj molči. Zdaj je vedela, da to dekle ni blazno, kaj še, celo prepametno je!
Avto je prispel v Evian pozno popoldne,
Renato so znova preoblekli in na glavo so ji poveznili lasuljo, tako da ni bila prav nič več sama sebi podobna. Tudi Martina si je spremenila zunanjščino. Oblekla je temno, do vratu zapeto obleko, precej dolgo in neprijazno, -kakršne so včasih nosile naše babice, in kakršno še zdaj nosijo starejše dame. Martina in Renata naj bi popotovali kot teta in njena bolna nečakinja.
Grofica je Martini naročila, naj mladi gospe kupi vse in vsega, kar si bo poželela in kar bo potrebovala. čekovna knjižica, ki.jo je dobila, jima je bila porok aa neskrbno življenje v vseli letoviščih.
Ob slovesu se je grofica zelo prijazno poslovila od Renate: »Tvoje listine so v redu, zdaj lahko od potuješ. Parnik, ki te bo z Martino odpeljal v Montreux, že čaka. Pozdravi se, zabavaj se, kakor veš in znaš, in ne odreci se nobeni želji, ^ivi, ko da bi se bila vnovič rodila. Ko boš dovolj odporna In kos naporom potovanja, boš lahko potovala po Italiji. Nemčiji in Avstriji.«
Ljubeznivo jo je objela, morda nekoliko zaradi slabe vesti, in dodala:
»Na svidenje, draga Renata! In glej, da boe vse storila, da sl pridobiš ljubezen in spoštovanje svojega moča. Poskrbi, da boš kmalu tako ssdrava in vesela kakor druge aene tvojih let. Le ubogaj Martino, tudi ona ti želi samo dobro. Zelo rada bi te prav kmalu videla zdravo in srečno, če boš ljubila mojega sina, ti bo moje srce zmerom odprto.«
Renata je prikimala, a odgovorila ni ničesar. Kaj naj bi tudi rekla? Ali je od nje odvisno, ali je lepa ali grda? Predobro je vedela, da bi se moral čudež zgoditi, če naj bo svojemu možu kaj drugega kakor samo .strašilo1, kakor se je izrazil tik po poroki.
Naposled sta se Martina in njena varovanka vkrcali na parnik, ki Ju je popeljal do Montreuxa.
Luči ob francoski obali so počasi bledele, na drugi strani jezera se je pa iz teme vse bolj oblikovala slikovita švicarska obala. Noč Bta Martina in Renata prespali v Montreuxu, drugo jutro sta se pa z vlakom odpeljali k obali ženevskega jezera.
K
s
Pismo Martine BouHno-ve grofici d'Armonsovi
Kakor ste mi gospa grofica naročili, vam sporočam nekaj novic o osebi, ki ste mi jo bili izročili v varstvo. Prav dobro se je vživela v tukajšnje razmere in tudi podnebje ji prija.
Prve dni je bila šibka in se je hitro utrudila, tako hitro, da sva hodili le na kratke sprehode v hotelski park. Kmalu si je pa toliko opomogla, da hodiva tudi že na daljše sprehode. Zdravnik jo je preiskal in je dejal, da se ji zdravje obrača na boljše in da je v nekaj tednih ne bomo več spcEnali, takD se bo popravila. Pripomnim naj tudi, gospa grofica, .da :ne -puščam ničesar vnemar, kar rbi utegnilo gospodični Renati -koristiti. Razen tega naj še omenim, da je gospodična Renata ubogljiva in da se prav rada ravna po vseh pravilih, ki jih terja njeno zdravljenje. Rada je, spi, počiva in .telovadi.
Žal pa sama kaže le malo volje, da bi ozdravela. Nekako topa je do vsega, kar se je tiče. Zdravnik pravi, da je to zelo škoda, kajti če bi sama imela voljo ozdraviti, bi dvakrat hitreje ozdravela. Tako ji pa pravimo: »Jejte, počiva j.teali sprehajajte se!« In gospodična Renata je, ali počiva ali se pa sprehaja, kakor ji je naročeno. 6e ji ne bi ničesar naročili, se še ganila ne bi, ko da bi ji vsa ta nega ne bila prav nič mar,-
Tako ji moram biti tako rekoč prava varuhinja, kajti čeprav .je tu dan enak dnevu, čeprav mora skoraj vsak dan isto delati, bi vsega tega ne storila, ako je ne hi posebej opozorili na to. Ne vam še, ali je 1» pomanjkanje inteligence ali lenoba. Najbolj verjetno je, da je to posledica dolgih let, ki jih je preživela v samoti, zmerom v istem okolju, brez pravega dela in vsa pogreznjena sama vase.
Zdravnik pravi: »Dekle moramo na novo vzgojiti. Vrniti ji moramo veselje do življenja, do gibanja, do napora... Za to bomo pa kajpak potrebovali več mesecev; na srečo nobena telesna hiba ne ovira našega prizadevanja, kajti gospodična je popolnoma zdrava.
Ce prezremo njeno šibkost in nizko rast, je mlada grofica res čist® pravilno razvita. Sicer se mi pa zdi, da se ji naša nega že pozna. Nič več ni tako strašno suha, njena lica so za spoznanje polnejša in tudi roke niso več tako koščene.
I OD ZAKONA DO LJUBEZNI
LJUBEZENSKI ROMAN ★ Iz francoščine prevedel S. G.
Najbolj se uspeh naše nege pozna na njeni koži. Vse bolj sveža in napeta je, sicer še nekoliko bleda, vendar pa ni več tiste prstene, umazane barve, ki jo je delala tako zoprno. Zdi se pa, da napredek v njenem duševnem počutju še ni tako očiten.
Gospodična Renata je nenavad-. no rada sama; večkrat stoji nepremično na mestu, z očmi, otožno uprtimi v daljavo ali v vrhove gora. Zjutraj, ko vstane, ji vselej ponudim perilo in obleko, ki naj jo tisti dan obleče, še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi si zaželela kakšne druge obleke ali da bi imela kakšno željo glede perila. Se zmerom ni v njej niti senčice zanimanja za njeno zunanjost. Ko je gospodična Renata nared, se nebrižno pogleda v ogledalu, potlej pa hitro pobesi oči, ko da bi ji bilo to opravite odveč in zoprno.
Večkrat sem poskusila v njenih očeh zaslediti senco zanimanja ali veselja. Toda vselej sem v njih opazila samo izraz nebrižnosti in celo dolgočasje. Gospodična Renata ni spogledljiva in če jo bomo hoteli polepšati, se ne bomo smeli zanašati na njo. Pri mizi je ista pesem. Kar ji ponudimo, kar pidneso na mizo, vse je. Nikoli ne naroči kakšnega posebka, nikoli nima kakšne svoje muhe. Kar preubogljlva se mi zdi.
Samo enkrat sem opazila, da se je zbudila iz svoje otopelosti. Kakor ste mi gospa grofica naročili, sem gospodični Renati dejala, naj me kliče za ,teto‘.
»Zakaj naj vam rečem ,teta‘?« je vprašala začudeno.
Ko sem ji razložila vse vzroke, ki ste mi jih bili že vi razložili, je odkimala:
»Ne, niste moja teta in obžalujem, da vas ne morem tako imenovati.«
»A vendar...«
»Nikar se ne trudite, nepotrebno je... Rekla vam bom ,madame‘ ali ,Nanja‘, ker ste dojili gospoda Filipa, drugega imena aa vas ne poznam.«
Bila je tako neomajna v svoji odločitvi, da sem hočeš nočeš morala sprejeti ime ,Nanja‘.
Se pri neki drugi priložnosti se je zdramila iz svoje otopelosti. Bilo je zaradi poročnega prstana. V hotelu sem gospodično Renato prijavila kot Lilian Meriennovo, kakor ste mi gospa grofica naročili. Tako je tudi napisano v naših listinah, Tam je bilo pa tudi napisano, da je gospodični moji nečakinji, komaj petnajst let. Gospodična Renata je tako šibka in drobna, da bi ji v resnici nihče ne prisodil več. Motil me je pa poročni prstan, ki se kajpak kaj malo poda na drobno roko petnajstletnega dekleta.
Prosila sem jo torej, naj prstan sname. Ko bi jo gospa grofica videli, kako ogorčeno me je pogledala! Odločno je odklonila mojo prošnjo, rekoč da je to stvar nazo-
rov in da v takšnih zadevah ne pozna šale.
In ko sem ji še prigovarjala, naj vendar sname prstan, češ da se takšno simbolno znamenje ne poda na roko mladega dekleta, mi je odgovorila: »če vas bo kdo vpraševal, kako in kaj, mu razložite kakor veste in znate. Recite mu, da sem dobila ta prstan od kakšnega sorodnika, recite mu kar koli... če že dosledno lažete glede mojega imena in rojstva, vam to najbrže ne bo pretežko!«
Povedati vam moram, gospa grofica, da me je ta odločni odgovor presenetil, celo vzlovoljil. Na srečo doslej še nihče ni opazil tega nesrečnega prstana.
Drugače je pa tu za gospodično kakor nalašč. Med toliko bolniki se kar izgubi. Nič več se mi ne adi tako čudna, kajti tu je mnogo deklet skoraj še šibkejših in drobnejših. Kajpak vsi mislijo, da je gospodični komaj petnajst let in mnogo prijaznih mamic me je že vprašalo, ali .dekletce1 morda boleha za pljučno tuberkulozo. Več
V 24 URAH
barva, pllBtra in kemično fiati obleke, klobuke itd. fikrobi in svetlohka srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga m tika domače perilo. Parno SUti posteljno perje ia pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
dobrodušnih gospa je iz usmiljenja do naše otožne varovanke hotelo navezati z njo kakšen pogovor. Zaman. Gospodična Renata je zelo zapeta in ne kaže prav nobene želje po zabavi ali pomenku. Zdi se mi pa, da je zdaj v tem pogledu že nekoliko boljša.
Samo ena stvar je na svetu, ki jo zanima: to so knjige. Kadar greva na sprehod, se ustavlja pred vsako knjigarno in menda ga ni dne, da ne bi kupila kakšne knjige. Priznati vam moram, gospa grofica, da mi ta pretirana ljubezen do branja zadaja resne skrbi. Ali smem pustiM, da bere, kar hoče? Zadnjič je brala neko knjigo, ki so -bile v njej slike naspol oblečenih žensk; opozorila sem jo, da to najbrže ni knjiga za mlada dekleta.
Osuplo me je pogledala. »To je priročnik za telovadbo,« mi je odgovorila in prasnila v smeh. Nisem mogla razumeti, zakaj neki naj bi bilo moje opozorilo tako smešno.
13
Odlomki nekaterih pisem, ki jih je Martina Boulinova pisala grofici d'Armonsovi
Gospodična Renata se je od svojega prihoda zredila za .6 kil.
Zdravnik je s tem uspehom zelo zadovoljen. Prepričana sem, da bi bili vi, gospa grofica, kar presenečeni, ko bd videli, kako se je gospodična v tem kratkem času popravila.
Zdaj že lahko hodiva tudi peš na dolge sprehode. Večkrat greva na kakšen izlet v gore. Zdaj se gospodična nič več tako hitro ne utrudi. Ko se vrnemo z izleta, ima izvrsten tek in nič več ji ni treba vsakega grižljaja vsiliti kakor njega dni.
Tudi se nič več ne upira hoditi v družbo. Sicer nima nobene posebne družbe, pač pa rada hodi v kino, k maši in h koncertom v zdraviliškem parka. Življenje z njo bi bilo čisto prijetno, če De hi bila tako zapeta in čudaška. Inogitoa se vsakršnim družabnim zabavam in se boji — to j« pravi izrats — vsakršnega znanja. Z menoj j« moer nekoliko prijaznejša kakor od začetka, a še zmerom govori muao tedaj, kadar je neobhodno potrebno.
Čeprav nerada, vam moram povedati, gospa grofica, da 3» gospodična še zmerom tako čttdna, Aa zbuja pozornost. Njeni latje m (fl-cer drugačni kakor poprej, a še zmerom gladki m brez luska. Ne vem, kam je prav za pnrv Mo tistih pet kil, še zmertsn j* namreč tako drobna v postavo m obras. Morda je aa spoznanj« KHAj koščena.
Zdravnik ji je naročil, da mora vsak dan dve uri telovadite. Pri Dej telovadbi dela gospodična tako čudne gibe, da jih še svcd dan nisem videla. To čudno spakovanje imenujejo .telesno kulturo*. Povem vam, gospa grofica, da nimam v to telovadbo prav nič zaupanja. Ker jo pa telovadba zamoti vsak dan za dve ttil to ker telovadi v družbi z drugimi bolnicami in bolniki, se mi je »telo bolje, da ne ugovarjam. Vsak dan je v telovadnici več ljudi, M mahajo z rokami, počepajo in skaftejo kakor mlade mačke, tekajo Ul se plazijo po tleh, ljudi, ki se mi zde sicer pametni in dobro vzgojeni. Zato ji telovadbe nisem prepovedala, posebno, ker mi Je zdravnik zagotovil, da v tem ni nič smešnega in da se gospodična pri tem ne bo osmešila, ampak popravila.
Gospa grofica, najbrže se boste še spominjali, kaj sva dognali kmalu po poroki gospoda Kilipa: da gospodična Renata govori poleg svoje materinščine še italijanski in angleški. To se mi je zdelo hudo čudno; le kako se je mogla naučiti toliko jezikov, če je bila zmerom zaprta m sama v sobi. Ondan sem pa doživela novo presenečenje, presenečenje, ki bo vas, gospa grofica, zanesljivo zanimalo:	vaša
mlada snaha govori tudi nemški.
To sem izvedela čisto slučajno. Kajpak me je kar presunilo. Le kdo bi tej mirni, topi mevži .pripisoval takšne talente!
Trgovska vnema
Ko se je pred kratkim Windsorski vojvoda v Parizu sestal s svojim bratom Gloucesterskim vojvodo, mu je pripovedoval o nekem telegramu. Dobil gi je tik po svoji poroki od mesta Rena, znanega ameriškega ločitvenega raja. Telegram se je takole glasil:
»Ves svet vas občuduje, ker ste imeli pogum poročiti ženo, ki jo ljubite. A če bi imeli z njo le najmanjšo težavo, bi bili srečni, ako bi vas smeli sprejeti kot svojega gosta *
»Doslej kajpak še malo nisem mislil na to,« je dejal vojvoda Windsorski svojemu bratu, »da bi izkoristil to vabilo.«
Pretirano
Francoski pisatelj Honore de Balsac (1799—1880) se Je neprestano bavil z nenavadnimi trgovskimi načrti, ki se pa kajpak nikoli niso uresničili.
Lepega dne Je srečal slikarja Mon-nierja in mu začel na dolgo in na široko razlagati svojo najnovejšo zamisel: »Torej pomisli: uredil sl bom trgovino z mešanim blagom. Veliko trgovino, in nad vrata bom obesil tablo z napisom: .Honorč de Balzac, trgo-z mešanim blagem.1 Predstavljaj si škandal! Ves Pariz bo ari semkaj, da bi me videl za pultom. S tem «i bom napravil lepo premoženje. Kar izračunaj: če toliko in toliko ljudi vsak dan kupi samo za dva sousja, pri čemer bom imel pol sousja dobička, bo zneslo v enem dnevu toliko, v enem mesecu toliko...« Balzac Je našteval neznanske številke. Ko je utihnil, mu je dejal Mannter:
»Posodite mi torej vnaprej sto sous-
jev!«
^nefecZefe
Skrbi
Neki prijatelj nemškega pesnika Hal-beja se je zaljubil v mlado, ljubko dekle m je Halbe ju povedal, da se namerava oženiti.
»Zakaj pa?« ga je vprašal Hailbe, ki je dal takrat kaj -malo na zakon.
»čudno vprašanje,« mu je odgovoril prijatelj, »zato vendar, ker dekle ljubim.«
»Ljubezen,« m je smehljal Halbe, »ljubezen je morebiti pogoj za aakon, a še zdaleč n« vzrok.«
i
K Mii dar posledice
Neki prijatelj velikega gledališkega igralca Heinriehft Georgesa je prišel k njemu in mu potožil, da se hoče njegova žena od njega ločiti.
»Zakaj nalti?« je vprašal George« sočutno. »Ah,« je vzdihnil prijatelj, »prepirala sva se in v jezi sem se tako daleč »pozabil, da sem JI pripeljal zaušnioo.«
»Tega kajpak svoji ženi ne bi smel storiti,« je odgovoril Georges.
»Zakaj moji ženi? Tega, menim, ne smeš storiti nobeni ženski?«
»Kakor je,« je menil Georges. »Pri mnogih ženskah Je zaušnica vzrok ljubezni, pri ženah pa vzrok za ločitev.«
\y' Vitek samoljubja
Francoski potnik Oolardeau, ki je bil v 18. stoletju zelo znan, je veljal za potrpežljivega ia pohlevnega človeka. Baje se je raft jezil samo enkrat v svo-
jem življenju, in sicer ilik pred «vojo smrtjo. Njegov sodobnik BBStfcs Je napisal komedijo s petimi dejanji »Samoljubne*«. Bil je na glasu ne prav obzirnega človeka. Ubogemu Gnlar-deauju, ki je ležal že na .smrtni postelji, je prečital svoje dalo. Oolardeau je hudo trpel, a ni imel moči, da M odslovil svojega mučitelja. Ko Je Bar-the naposled končal, mu Je Oolardeau dejal: »Dragi prijatelj, neko značilno samoljubno potezo si pa poanbll.«
»Katero neki?«
»O pisatelju, ki prisili umirajočega poslušati takšno komedijo,..* Po teh besedah se je Colardeau obrnil m izdihnil.
Modelove
Renoir (1841—1919), francoski slikar lepih žensk, je najvegjo vntnMt polagal na to, da Je imel lep« modele; njegova žena ni smela gluOkittJ* izbirati glede na njihove gospodinjske sposobnosti, temveč glede na to »ali njena glava dobro prepušča luč*. Stenske roke, Iti Jih je slikal, m morale imeti pečat dela, kajti * tem m dobile svojo značilnost. Ce je pa njegov model na nekaj »mislil«, je postal Renoir kar divji, kajti to ga je motilo pri njegovem delu. Sam je ^pripovedoval, kako je bil nekoč razočaran * neko lepo služkinjo. Ni bila namreč ena tistih žensk, ki na nič ne mislijo. Ste na zunaj je bila takšna, ko da M svet misli nosila v svoji glavi. Nekoč je postal nestrpen in Je zakričal:
»Za vraga, ‘kaj pa vendar počnete za vašim čelom?«
»Mislim na to,« je odvrnila služkinja, »da morebiti medtem, ko sedim tukaj brez dela, na štedilniku juha kipi.«
Bili sva na sprehodu v bližnjem hribu. Med potjo sva srečali majhnega fantička. Siromak se je drl na vse grlo. Ker je bil sam in tako objokan, sem ga ogovorila, čeprav to ni moja navada. Ni me razumel, temveč se je še bolj drl kakor poprej. Silila sem vanj, naposled je povedal nekaj besed, a v jeziku, ki ga nisem razumela. Obrnila sem se h gospodični Renati.
Kakor vselej, se tudi tokrat še zmenila ni zame. Stala je na pa-robku nekaj korakov od mene in strmela v daljavo. Zdelo se je, da ji še mar ni, kaj se godi okrog nje. To je bilo pa le na zunaj, kajti kakor hitro sem ji dejala: »Vi, ki govorite angleški, vprašajte vendar malega, kaj mu je!«, se je sunkovito obrnila in odgovorila:
»Saj ni Anglež, ampak Nemec.«
»Kako naj se potlej pomeniva z njim?« sem vprašala v zadregi.
Ne da bi mi odgovorila na vprašanje, je nadaljevala: »Dejal vam je, da. je izgubil svojo vzgojiteljico, ko je tekel v bližnji gozdiček. Ko se je vrnil, je ni bilo nikjer več. Zdaj ne ve, kje naj se vrne domov;«
Povedati vam moram, gospa grofica, da sem prvi trenutek menila, da se gospodična Renata norčuje 1z mene.
»Kako ste mogli vse to razumeli, fle pravite, da n« govori aftglešfci*«
»neki* sem vam, da je Neme®, saj vidite, da govori nemški.«
»In vi ga razumete.«
»Menda!«
Obstala sem ko vkopana. Tor^J 4» to!
Gospodična Renata ae je lep čsts pogovarjala s fantičkom, kajpak V nemščini. Mislim, da je moja dolžnost, da vas, gospa grofica, o vsem tem natanko obvestim. Pod tem svetniškim obrazom, za tem na videz jasnim čelom, se mora poditi nešteto misli; včasih se mi zdi, da naša mlada grofica več ve kakor mi vsi skupaj, čeprav se dela, ko da ne bi znala do pet šteti. Vsak dan odkrijem pri njej kaj novega, nepričakovanega. Ne vem, kdaj bo konec teh odkritij. Bojim se, da še ne tako kmalu...
Te dni sem zasačila gospodično Renato, ko je pisala svojemu nekdanjemu ječarju. Posrečilo se mi je to pismo prestreči. Bilo je dolgo pismo; v njem prav natanko popisuje svojemu nekdanjemu ječarju svoje zdanje življenje. Večkrat se pritožuje nad dolgočasjem, ki jo muči v tej duševni osamelosti. O meni piše samo kot o .starem zmaju1.
Kajpak mi ti nelaskavi izrazi niso bili pogodu. Omenila sem ji to.
»To je bilo zasebno pismo, nobene pravice nimate, da bi ga odpirali,« mi je vsa ogorčena zabrusila. »Pisala sem, kakor mi je prišlo na misel.«
»Izraaov niste izbirali.«
»Povedala sem, kakor mislim. Ali ste prepričani, da v pismih, ki jih. pišete grofici d’Armonsovi, ne pišete o meni nič žaljivega?-«
»To še zdaleč ni isto. Moja dolžnost je, da natanko poročam gospe grofici o vas, kajti gospa grofica je moja gospodarica in mi daje kruh.«
»Tudi jaz izpolnjujem svojo dolžnost, če pišem temu staremu služabnika, ;kl mi je večkrat rešil življenj to M mu dolgujem tako rekoč -vse*
»Lepe usluge vam je delal, ko vas je storil takšno, kakršni ste.«
.»Utegnila bi biti še slabša. Grofu d’Armonsu sem bila dovolj dobra, da sem mu s poroko prinesla premoženje. Moj stari Leonard je bil torei .vendarle vsaj za nekaj poraben.«
Nisem se marala več prerekati, ©HfiOa sem, da bi mi to dekle lahko še marsikaj neprijetnega povedalo. Gospodična Renata ima namreč čudno lastnost: ne zna govoriti drugače, ko da se mora človek ob njenih zbadljivih besedah jeziti ali pa padati iz zadrege v zadrego.
Pripomniti moram, da je bilo to pismo, pisano Leonardu, naslovljeno na nekega gospoda M. Nardola, poštno ležeče, ženeva. Ko sem vprašala vašo snaho, kdo je ta skrivnostni gospod, ni mogla skriti hudomušnega smehljaja. Pojasnila mi je, da sta Leonard in Nardole eden in isiii.
Ponavljam, spoštovana gospa grofica, .da tega spel ne razumem. J« že spet kakšna njena vragolija vmes!
Še eno pismo!
Sele nekaj dni je minilo, ko sem vam, spoštovana gospa grofica, poročala o naši varovanki. Zdaj -se je pa zgodilo nekaj takšnega, da se mi zdi potrebno, gospa grofica, da vas takoj obvestim.
Gospodična Renata je s svojim vedenjem zbudila tu takšno pohujšanje, da nama ne kaže drugega kakor hitro pobrati šila in kopita in odpotovati z obale čarobnega Ženevskega jeaera.
Po
poti
filmske
slave
Ali ste kdaj čitali zgodbo o dečku, ki je imel vrabca pod klobukom?
Pri nas gospodje pozdravljajo dame, v nekaterih deželah je pa prav narobe, in sicer zato, da dame pokažejo, ali jim je sploh kaj do pozdrava, kajpak je samo po sebi umevno, da mlajši gospodje pozdravljajo starejše, prav tako tudi mlajše dame pozdravljajo starejše dame.
če sediš pri mizi in če prisede znanec in te pozdravi, vstaneš in odzdraviš. Dame odzdravijo sede, razen če prisede -starejša dama. Kadar pozdravi tvoj spremljevalec na cesti kakšno damo, si dolžan tudi H pozdraviti. Kadar se rokuješ. z več osebami, pozdra-
Ljubko mlado damo, ki jp vid. te na tej sliki, so izvolili za letošnjo »miss Francijo«, da bo na newyor$kl svetovni razstavi zastopala francosko ..mladino.
gl.. /Sv«« J V' "l
57’streh
Naš Kotiček
... piše pismo v Ameriko
®°Hywoodska novoporočenca, Tyrone J*°tver m Annabella, ki sta se pred ^tkim na tihem poročila. Slika ju kaže po poroki,
Gspod Subito...
*
Prispevke v tej rubriki honoriramo, h sicer prvega z din 50'—, nasled-]e z din 20’—. Rokopise naslovite i\i “redn«tvo »Družinskega tednika«, kotiček) Ljubljana, poštni predal o. Rokopisov ne vračamo.
naš diplomat
Koj bratec hodi šele v drugi raz-et* osnovne šole, in vendar rad s Ponosom pove, da je star že osem • Z diplomatskim obrazom prebere j e Politične uvodnike v časopisih na m jih potem navdušeno razlaga. • Zadnjič po Hitlerjevem govoru pa j® kar utihnil in potrt hodil okrog 1 e- V skrbeh smo ga vprašali:
"Kaj ti pa jSi Dušan?«
»Oh, veste,« nam je odgovoril, »ta-nemška odpoved nenapadalnega s Poljsko mi ne da miru.« Mama pravi, da bo Dušan pravi a‘Plomat.	Staško
ZAKAJ JE TAKO?
^oka/ ne smeš povedati, kar misliš?
Mnogo ljudi nam je zoprnih, a mo-no><h-b‘li p"iazni 2 njimi. A nasprot-tovi mora^ bili dobri, pa smo su-
Čeprav nam naša vest vedno kaže (e°vP. P°t< ne moremo po njej. Kajti , bl vrgel vsak krinko s sebe, lu? na. kolobocija bi nastala po sve-oin vendar bi za posameznika bilo °9o lažje, če bi vedno govoril tesnico.	Ingo
iivi metili!
Napisal Wilkens Haymo
v3IVe mrliče bi jih najrajši imeno-' tiste otopele in brezdušne mlač-*■ ie stvari, ki bi se jim zdela da bi ^ai pridobili od nje. tUr>eSar ni' P°r k' jih zgrabilo, zato , I °ni ničesar ne zgrabijo. Ne mo-Se . Pošteno zgrabiti in obdržati. Vse /j. ‘zmuzne njihovim šibkim rokam.
's° ne mrzli -ne vroči. Mlačni so, le ' in plehki. V Sv. pismu pa pi-0 njih: Izpljunil bom mlačneže iz v°jih usi.
ttl?if/avi ljudje zaničujejo te žive on- S'- To. n’ ven žaljenje, kar žive oh!l - ,etl se vendar pravi iskati in održati, teči in loviti, delati in utrudi se, biti vesel in žalosten! Ti oto-2 liudje pa ničesar ne zmorejo, merom so samo gledalci, nikoli Shdci. Kdor ničesar ne občuti, je & -6 tl ^ePrav že je in spi. Takšni vi mrliči pa utegnejo še marsikaj Pazovati in morebiti si celo domi-
4. Ogledovali bi šopek od vseh strani, a ne bi si ga upali vzeti iz papirja, da ne bi kakšno cvetlico poškodovali:
5. Najprej bi pogledali na posetnico, kdo je poslal cvetlice, šele potlej bi jih občudovali.
6. Dejali bi: »Bolj bi bila vesela čokoladnih sladkorčkov.«
7. Rekli bi: »Takoj jih bom poslala gospe tej in tej... Ravno prav so mi prišle.«
8. Rekli bi: »Nič bi me ne moglo bolj razveseliti! Ko bodo ovele, jih bom posušila in shranila.«
1.	Nekoliko sebični ste in premalo občutljivi. — 2. Imenitna prijateljica ste. —- 3. Nekoliko skopi sle. —
4.	Razburljivi ste. — 5. Snobistični ste. — 6. Preveč ste sladkosnedni. —
7.	Praktični ste in ne posebno elegantni. — 8. Vse presentimentalni ste. 	 '	j
šljajo, da je njihovo stanje zavidanja vredno.
Ničesar ustvariti in za ničimer stremeti, hladen in nebrižen ležati v na-slanjaču:	to	ni cilj za mladega in
močnega moža in tudi nikoli ne more za mladega in zdravega moža cilj postati. Kajti poglej: tisti,ki so nekaj dosegli, ki so imeli uspeh, so se zmerom borili, tudi tedaj, ko so bili bolni in bedni...
Ogenj in moč, pogum in vztrajnost, to so kreposti pravega moža. Zaničevanje vsem tistim, ki so že pri živem telesu začeli trohneti!
Tole prebereš = v tfti minuti ===
* Tttm i/	vcstaU
Charles Boyer, Slivni francoski igralec, ki je pred letom dni odpotoval v 'Ameriko, je dovršil te dni svoj naj- \ 1 novejši film ,On in ona1. Njegova so-; igralka je lepa Irena Dunnova. Fran-1 coska kritika je sprejela ta film z ve- ! likim navdušenjem; pravi, da je ta film v raj nekoliko zabrial slab vtis filma .Marija Antoinetta*.	|
V tej minuti...
... predrvi planet Saturn 322 km; ...bi zaslužili 225 bilijonov din, če bi znali izrabljati in vnovčiti sončno energijo;
... pridelajo v Turčiji 1 kilo opija, 75 kil fig, 150 kil grozdja in 12 kil ovčje volne;
...priteče v kanadske banke povprečno 2,100.000 dinarjev;
... se pri izkoriščanju naravnega bogastva v Združ. državah ranita dva človeka. Te nesreče stanejo na minuto 114 000 dinarjev;
... zabije srce nekaterih ptičev po poletu več ko 1000 krat. Znano je, da ptičje srce najhitreje utripa.
...izda Anglija za utrjevanje in obrambo Gibraltarja 195 dinarjev;
... izkopljejo na vsem svetu 2000 kil kroma, rude, ki z njo čistimo jeklo.
In minuta je minila!
Nagrado Charlija Chaplina za najboljši letošnji film je letos prejel ameriški film .Ulica brez izhoda* v režiji Williama Wylerja.
Eteanor Posvellova je nova soplesalka Freda A' tafra. Nastopila bo z njim v veliki filmski reviji ,Broadway melo-dy 1940‘.
Dve novi zvezdi sta zablesteli na pariškem filmskem nebu. Prva je Italijanka Gaby Silvia, druga pa Bolgarka Katja Lovova.
Izpolnjevanka
Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo slikot
Preizkušnja značaja
Ali ste popolnoma prepričani, da se poznate? Najbrže ste se zdaj nasmehnili, a vseeno preberite dol j nje vrstice. Pokazale vam bodo vaš značaj s tiste strani, ki je še ne poznate, čeprav se morda še tako skrbno opazujete.
Skušajte se vživeti v položaj, ki ga bomo popisali, potlej pa odkrito odgovorite, kako bi ravnali, ako bi res zašli vanj. Neki prijatelj vam pošlje prekrasen šopek cvetja...
1. Rekli bi: »Kakšna škoda... Za to ceno bi imela že tisti srčkani klobuček, ki si ga tako želim.«
2. Takoj bi cvetlice razmestili po vazah in bi bili kar očarani nad tolikšno krasoto.
3. Vzdihnili bi: »Ah tako hitro bodo uvele!«
Ali ima obisk angleškega kralia in kraljico v Kanadi kakšen poseben pomen?
Kralj Juri VI je prvi angleški kralj, ki bo obiskal Kanado. Že to je velikega moralnega pomena i za kanadski dominion > za br!tan-ski imperij. Prvi britanski vladar ki je dobil vabilo, naj obišče Kanado, je bila kraljica Viktorija; to se je zgodilo po končani Krimski vojni proti Rusiji (1858—-56) Toda v tistih časih je bila vožnja čez Atlantik Se dolga in naporna, zato so jo kraljici odsvetovali. Namesto nje je obiskal Kanado tedanji waleškl princ (1860). Leta 1906. ga je kanadska vlada spet povabila na obisk, to pot kot kralja Edvarda VII., toda zaradi bolezni se ni mogel odzvati vabilu
Kralj Jurij VI. bo prepotoval Kanado od vzhoda do zahoda, od severa do juga. Pršel bo v osebne stike z zastopniki vseh slojev prebivalstva. Njegov obisk bo zato še bolj utrdil zveze med dominionom in matično državo.
Iz Kanade pojde Jurij VI v USA. Tam se bo sestal s prezidentom Rooseveltom, ogledal si bo pa tudi svetovno razstavo v Newyorku. Njegov obisk v Združenih državah ima takisto važen političen pomen, ker ho utrdil prijateljstvo med obema anglosaškima velesilama. 1 t
Zakaj se angleški kralj in kraljica nista peljala z vojno ladjo?
Navada je, da se vladar* pelje na uradne obiske Čez morje z vojno ladjo. Tudi krn'j Jurij VI. bi moral po prvotnem programu potovat? na vojni ladji. Toda zsiad* medna rodne napetosti je vlada izjavila, da ne more nobene vojne ladje pogrešati v evropskih vodah. Po drugi strani pa Chamberlain ni hotel kraljevega potovanja odložiti, hoteč tako pokazati, da ne računa z možnostjo' bUžnje vojne.
Kje leži Kanada In kolikšna Je?
Kanada leži v Severni Ameriki, severno oi Združenih držav. Po površini (9*5 milijona km2) je skoraj tolikšna kakor vsa Evropa, prebivalstva šteje pa 10 milijonov, med njimi skoraj polovica Angležev in četrtina Francozov, ostali so pa Irci, Indijanci, Nemci in Eskimi. Glavno mesto je Ottava (127.000 preb.).’
Kaj Je dominion?
Dominion je samoupravna pokrajina, ki Jo veže z ostalimi deli britanskega imperija sa. ino skupni kralj. Velika Britanija ima pet do. minfonov * Irsko, Kanado. Južno Afriko, Avstralijo in Novo Zelandijo.
Kdo Je Molotov?
Viačislav Mihajlovtč Molotov je od 1. 1930. predsednik sveta ljudskih komisarjev (— predsednik vlade) sovjetske Rusiji. Po odstopu L*tvinovn je začasno prevzel še komisariat (=: ministrstvo) zunanjih zadev. Molotov je sorazmerno še mlad; rodil se je leta 1890;
viš najprej starejše, potlej mlajše dame in šele nazadnje gospode.
Pri stisku roke moraš rokavico vselej sleči.
Vse to je tako preprosto in se da priučiti v nekaj minutah, a vseeno srečujemo na cesti toliko ljudi, ki pozdravljajo, ko da bi imeli vrabca pod klobukom, ki si re slečejo rokavice, kadar stisnejo roko, In ki damam na ulici poljubljajo roko.
o, dekle! Zdaj že gre kakor po maslu! ! Zravnana, pa vend'r vsa prožna, zatopljena v !J delo, pa vseeno ljubka. Takšna mora biti učenka i za filmsko igralko tudi pri vajah, ko ji strogi ! učitelj kaže, kako mora ravnati, da je videti na ! platnu naravna in prikupna.
,Kakor bi jih iz rokava stresala*, pravijo ljubitelji filma o posrečenih dovtipih Mady Rahlove, mlade in talentirane filmske igralke. Da pa ne gre tako lahko, nam pove gornja slika, ki nam kaže Mady pred zrcalom pri učenju ene njenih vlog.
•n-o delo končano, se bo la v svoj podedovani Menive na Francoskem,
I
N	ji
•/Var/e fjjut.
jnivu*:
■
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Politični razgledi
Pogumna
*tnadcunt kcu/iuk* v Indokinl
Nadaljevanje is 1. stolpca
drevesa, ki spominjajo na evkaliptov*. Ze okrog deset let imajo ta dreves« zmerom dobro letino; to bo trajala najbrže še kakšnega pol stoletja. Prebivalci Cochinchine, ki se po večini bavijo z gojenjem teh dreves, drevesno skorjo od vrha do tal zarežejo v spirali s posebnim nožem, ki ga uravnava šestilo. Po teh zarezah se odteka kavčuk. Beli, lepljivi sok kaplja v spodaj nastavljeno leseno posodo; v posebnih sodčkih prepeljejo kavčuk v tovarno. Stroji, ki jih običajno gonijo z drvmi, kavčuk strdijo in ohlade in ga zvaljajo v debele liste. V zabojih, ki so težki po cele cente, ga prenesejo na parnik, ki čaka ob saigonskih
pečinah. Kavčukova industrija je najvažnejša ia najbolj cvetoča izmed vseh v Indokini in dosti nese. Odvisna je pa od muh kavčukovih magnatov, k1 imajo v rokah svetovni trg, in od živčnosti današnjega gospodarstva.
V celoti so leta 1937, v Indokini izkoristili 98.164 ha rastlin, to se pravi 20 milijonov dreves, ki so dala skupaj 50 milijonov kil kavčuka, vrednega 550 milijonov frankov.
Danes se gojitelji kavčuka oddahu-jejo, tako poroča italijanski dopisnik, od krize v letih 1931. do 1932., kajti cene kavčuka so se spet dvignile in zdaj so tako rekoč na konju.
Med tistimi, ki so doživeli zaradi krize polom in, so zdaj na poti k izboljšanju, a ne k prvotnemu blagostanju, je najbolj znana markiza de la Soucherova, najpopularnejša osebnost v Indokini. Domačini jo časte kot pogumno in dobrosrčno kolonistko. Danes živi postarana v skromnem stanovanju v Saigonu, sama s svojimi spomini na pionirsko delo pri sajenju kavčukovih dreves pred četrt stoletjem. Vsi Indokinci jo kar po domače imenujejo »madame Kavčuk«, saj je njeno ime v najtesnejši zgodovinski zvezi s kavčukovo industrijo.
Ko je prišla s svojim možem, bivšim mornarskim častnikom, v pokrajino Bienho, da bi začela obdelovati zemljo, so gledali zelo skeptično na početje šibke ženske. Njen mož je že čez nekaj let umrl zaradi neugodnega podnebja in mrzlice. Za tri leta je izginila markiza iz glavnega mesta in je živela s svojim konjem in orožjem, ki se je z njim branila pred panterji, med domačini; storila jim je marsikaj dobrega. Ta čudovita ženska je kljubovala žgočemu soncu, divjim vetrovom in močnim nalivom in — zmagala v gospodarski in industrijski borbi. Svojo farmo je večala in večala, nakupovala je zmerom novih zemljišč. Denarja ni imela, zato si ga je izpo-sojevala na visoke obresti v bankah. Kajti samo z denarjem je lahko uresničila svoje sanje. Njeno zmagoslavje dokazuje sredi naselbine sezidana hiša, ki je domačinom, naseljenim okrog in okrog nje, bolnišnica, šola in cerkev. Vse to ji je pridobilo srca domačinov in njihovih žena, ki jo imajo za mater svojih otrok.
Vdanost njenih delavcev se je že večkrat pokazala. Tako je v začetku evropske vojne nastal v bližnji pokrajini Bienho majhen upor. Jetniki so pobili paznike in navalili na guvernerjevo stanovanje, da bi tudi njega spravili ra drugi svet. Eden izmed zločincev je vrgel na guvernerja velik kol. A temu se je posrečilo pobegniti. Brez sape in ves bled je pridirjal dvajset kilometrov daleč s svojo stražo k markizi. Rotil jo je, naj z močnim spremstvom odpotuje, ker ji preti velika nevarnost. A markiza se je branila, češ da mora ostati, kajti s svojim begom bi izgubila zaupanje domačinov in si ne bi nikoli več pridobila tistega ugleda, ki je potreben za go-spodstvo nad njimi. Guverner je spoznal, da bi bilo vsako nadaljnje prigovarjanje brez uspeha. Odhitel je na pomoč drugim Evropcem, razkropljenim po deželi.
Se tisto noč je pa čuvaja njene hiše neki upornik zabodel v trebuh. Markiza je takoj prihitela in s strelom zločinca spravila v beg. Ranjenca je tako dobro obvezala, kolikor je pač mogla in ga spravila v bolnišnico. Tam ga je zdravil neki kirurg in 6ez dva tedna se je bolnik že lahko vrnil domov.
To njeno plemenito dejanje, posebno pa še to, da je ostala v vasi tudi med uporom, je v očeh domačinov markizo obdalo s posebno slavo. Začeli so jo skoraj po božje častiti. Njihova vdanost se je pokazala v zvestem in vnetem delu za razvoj in napredek njene plantaže. Po petnajstih letih je bil njen uspeh na vrhuncu. Toda ameriška kriza je segla tudi po Indokini in cena kavčuka je padla pod produkcijske stroške. Markiza ni mogla več izpolnjevati svojih ogromnih denarnih obveznosti. Njene sanje so se razpršile, ko so banke začele groziti z razlastitvijo. Gospa de la Soucherova je nekaj let preživela v tako omejenih razmerah, kolikor je pač mogla. Po končani krizi se je iznova lotila prejšnjega trdega dela, da bi zaslužila zase in za svoje otroke v Franciji. Ko bo nje-delo končano, se bo naposled vrni-podedovani grad Tour de
Vojna sposobnost
Sovjetske Rusije
Zadnje mesece sta stali v ospredju svetovne politike dve slovanski državi: Češkoslovaška in Poljska. Prejšnji teden se jima je pridružila še tretja: Rusija.
Zanimanje za Rusijo se širi posebno v Veliki Britaniji. Razumljivo: če se londonska vlada pripravlja na zvezo z Rusijo, hočejo ljudje vedeti, kakšna je prav za prav država, ki naj stopi v trikotnik London-Pariz-Moskva. Predvsem jih seveda zanimata ruska oborožitev in njen gospo-darsko-vojni potencial.
Najuglednejši angleški gospodarski obzornik »Economist« je prav te dni priobčil daljšo razpravo o vojno-go-spodarski sposobnosti sovjetske Rusije. Iz članka povzemamo najzanimi-vejše podatke.
Carska Rusija je 1. 1913. izkopala
29,1	milijona ton premoga. Produkcija sovjetske Rusije je I. 1928. poskočila na 35,5 milijona ton, 1. *f937. pa na 128 milijonov ton.
Pri petroleju je razmerje številk v istih letih 9:2: 11,5:31 milijonov ton, produkcija jekla in železne rude je pa poskočila s 4,2 milijona ton leta 1913. na 17,6 milijona ton leta 1937. Pred desetimi leti je bil ruski delež pri premogovi produkciji vsega sveta 2,9 odstotka, leta 1936. pa 11,2 odstotka; pri petroleju 5,7 odstotka (leta 1928.) in 12 odstotkov (leta 1936.); pri jeklu in železu 4 in 15,4 odstotka; pri bakru 1,8 in 7,6 odstotka; pri aluminiju 0 in 0,9 odstotka.
V okviru celotne produkcije igra vojna industrija prvenstveno vlogo. Od 11 komisariatov za industrijsko produkcijo imajo 4 vojnogospodarske naloge; to so komisariati za izdelovanje letal, za ladjedelstvo, za vojaško opremo in municijo, in za oborožbo (topništvo in vojni instrumenti). »Eco-nomist« pravi, da utegnej6 biti industrijski izdelki za zasebno porabo nekoliko slabše kakovosti kakor v zaj hodnih državah, vojni material pa po njegovem prav nič ne zaostaja za materialom drugih držav.
Po tretji .petletki' bi imela biti industrijska produkcija leta 1942. dvakrat tolikšna kakor nemška leta 1938. in samo za eno tretjino manjša od ameriške v dobi njene naj večje konjunkture. V svetovni vojni je bila Rusija popolnoma odvisna od uvoza strojev, leta 1937. je pa lastna produkcija krila že 97 odstotkov. Glede živeža in obleke Rusija že zdaj ni več odvisna od tujine, le čaj in volno mora še uvažati. Ves bombaž za lastno porabo pridela Rusija sama. Ena izmed redkih surovin, ki Rusiji manjkajo, je kavčuk, toda s sintetsko izdelavo gumija krijejo Rusi že 70 odstotkov porabe.
Ena izmed najslabših točk ruskega vojnega potenciala so ceste in železnice. Toda ugotoviti velja, da se je prometno omrežje že toliko izpopolnilo, da ni več pričakovati takšnega zastoja vojaških transportov kakor v svetovni vojni. V kratkem bo dograjena druga sibirska železnica; grade jo visoko na severu, daleč od domnevnih bojišč prihodnje vojne. Prav tako se bliža koncu gradnja modernih avtomobilskih cest iz Moskve in Ukrajine proti zahodni meji.
»Če je spričo obsežnosti in nepreglednosti snovi sploh dovoljen kakšen sklep,« končuje .Economist' svoja izvajanja, »moremo reči samo tole: današnja Rusija je v materialnem pogledu, posebno pa glede produkcije, nekajkrat večja in močnejša, kakor je bila leta 1914.«
Kavčuk je sad velikih tropičnih dreves, Zaradi razvoja avtomobilske industrije je postal zelo velikega pomena, čeprav so ga že tudi poprej uporabljali v različne svrhe. Iz njega so izdelovali tvoriva za nepremočljive obleke, obloge, gobe, valjarje, glasbila itd. Največ kavčuka pridelata britanska Malaya in nizozemska Indija, največ tako imenovanega divjega kavčuka imata pa Brazilija in Srednja Amerika. Tudi v francoski Indokini se je že pred svetovno vojno razvila kavčukova industrija. Kmalu je morala pa prestati težko krizo, v letih 1930./31., kot posledico gosj>odarske krize v Združenih državah, ki so na svetovnem trgu glavni odjemalec kavčuka.
Achllle Benetti, dopisnik italijanskega časopisa »Corriere della Sera«, se je mudil v Indokini in pridobivanje kavčuka takole popisuje:
Honkan leži sredi velikanske francoske plantaže. Njena obdelana površina meri 32,000 ha in šteje 6 in pol milijona rastlin. Domačini goje velika
Nadaljevanje y 5. stoljM-M
Snežna kraljica
25
Kaj pravijo hiacinte?
»Bile so tri lepe sestre, prozorne in nežne. Obleka ene izmed njih je bila rdeča, druge sinja, tretje čisto bela.
Z roko v roki so plesale ob tihem jezeru v svetli mesečini. Niso bile vile, človeški otroci so bile...
Tam je dehtelo tako sladko, in deklice so izginile v gozdu; vonj je bil še močnejši; tri krste, v njih so ležale tepe deklice,
so drsele iz gozdne goščave čez jezero; kresnice so švigale vse svetle naokoli, kakor majhne, zibaj'oče se lučke. Ali spe ple-
šoče deklice, ali so mrtve? — Vonj cvetja pravi, da so mrtve; večerni zvon jim zvoni pogrebno pesem.«
»Uboga moja babica!« je zastokala Marjetica. »Da, vem, da hrepeni po meni, vem, da se žalosti zaradi mene, kakor se je žalostila zaradi malega Karla. Toda kmalu se vrnem domov, in privedla ga bom s seboj.«
»Nič ne pomaga, da izprašujem cvetice, ki znajo samo svoje pesmi. Ničesar mi ne povedo o Karlu.« In potem je izpodrecala obleko, da bi laže hodila; toda potonika jo je udarila po nogi, ko je skočila čez njo.
Tedaj je obstala, pogledala potoniko in jo vprašala:
»Ali morda ti kaj veš?« Sklonila se je k njej in kaj ji je potonika povedala?
Dalja prihodnjič.
»Na malo hišico je svetilo ljubo božje sonce prvi pomladanski dan tako toplo. Njegovi žarki so drseli po zidovih sosedne hiše, tik ob njih so cvetele prve rumene cvetlice in se zlato sve-
tile v toplem sončnem žaru. Stara babica je sedela pred hišo na stolu. Vnukinja, uboga, lepa služkinja, je prišla domov na kratek obisk, Poljubila je babico.
Bilo je zlato, zlato iz srca v tem blagoslovljenem poljubu. Zlato v ustih, zlato v zemlji, zlato tam v j utrni uri! Glej, to je moja mala zgodbica,« je rekla zlatica.
»Saj bom že čisto žalostna!« je rekla mala Marjetica. »Tako močno dišiš; misliti moram na mrtve deklice. Oh, ali je mali
Karel res mrtev? Vrtnice so bile spodaj pod zemljo, pa pravijo, da ni!«
»Klink, klank!« so se oglasili
&
Marie Hjutcr.
zvončki hiacint. »Saj ne zvonimo za malega Karla, saj ga ne poznamo. Samo svojo pesem pojemo, edino, ki jo znamo!«
In Marjetica je šla k zlatici, ki je gledala iz svetlega, zelenega listja.	'
»Ti si majhno, svetlo sonce!« je rekla Marjetica. »Povej mi, ali veš, kje bi dobila svojega tovariša?«
In zlatica se je svetila tako lepo, in pogledala Marjetico. Kakšno pesem naj bi ji zapela? Tudi v njej ni bilo ničesar o Karlu.
19. nadaljevanje
»Lahko se zaneseš name, Mag,« je v skrbeh rekla in zamišljeno udarila I*0 pikovem fantu. Nič dobrega se lla>n ne obeta. Spet se bo zgodilo kaj •rasnega. Ali bova izgubili službo, ali •e bom pa morala spet tako jeziti, (. oin dobila iznova želodčne krče.«-Oprezno je pljunila na konce prstov, ■bi zbrala kvarte in jih spet zme-lai toda Mag je položila svojo ko-'eno, rdečo roko na srčnega fanta ,n «e zarežala.
tu sloji vendar ženin...«
Mrs. Emily je obrnila glavo in opla-'■ Mago z uničujočim pogledom, djos neumna, fant stoji vendar nad P* lega boš še dolgo čakala. V7 ?	rac'a	vi,lt“la tepca,	ki bi
R	nel'0,,0>	kakor si ti.<
iezki glas zvonca je poklical Mago ,>eili napetem položaju' k vratom in M '-e (ez dolgo vrnila, je liila iiM r !y vnov>e razložila kvarte 'Al'ji njena jeza se je razpihnila. -Kdo je pa bil?« :0 ;e mimogrede vPrašala.
• "Gospod, ki hodi h gospodični Ani.
J odvrnila Mag in usta so se ji od-fant <*° U^eS' "^‘deli boste, srčni
kJ^rs' ®u|dy je počasi pregledovala a"e in premišljala.
Ela C*0,< nlen'ia ln zmajala z jj v°’ »nekaj se menda res pripravah' !:li ni več nad križem, ampak s P°ii> le da je še nekaj reči vmes: !ušn~ 3 dama in pismo, in tu hodi v ,/J*1 se nekdo, ki jima ni naklonjen. j.,.0 ni mogoče še nič zanesljivega im 'i •*'"e	1>	i la	jaz miss Ana in bi
v ®a njen denar, bi tudi še vse doka« Pre,nislila, čeprav bi kvarte lepo
kazal
kakš.
e- Z moškimi doživi človek marsi-'■Sno izkušnjo. Dokler so mladi, le-
i« za vsemi ženskami, ko se pa po-„ al?! začno popivati. Pri mojem raj-. "• je bilo tako, in drugi niso tudi
*'* boljši.«
v r3*? Pa ni bila zadovoljna s to pre-4^° olieodbo in je hotela ugo-
>Niek že ne hodi za nobeno drugo,« * *H°«no rekla.
En "i ’ 0n *e ne,< Pr'znala Mrs. ,.*y’ »ker je še celo za to prene-žellT1' ^a,° ie tl|di že kar od za-.,	■ začel piti in si izbral takšno
fasilo, kakor 6i ti. Stvar okusa! Si-r mu pa svetuj, da mi danes ne pri-U?,'blizu, ker jo utegne izkupiti. V ko-/‘Ji spodobni hiši — in to smo še, lva)a Bogu — se človek napije kveč-nui zvečer, ne pa že ob belem dne-
vu~.«
V temni jedilnici je moral Harry 'edtem precej dolgo čakati, preden je a0a prišla.
>lo je pa proti najinemu dogovoru, Mr. Reffold,« ga je pozdravila in zdelo 8® ",lu je' da je drobna gubica med lePimi obrvmi hudo ljubka, oe ne branim, če me včasih “Premijate, obiskov vam pa le še ni-ein dovolila. Zelo mi je žal, da vas korani na to opomniti.«
»1 udi meni je žal,« je žalostno za-rdil, »toda mislim, da 6e vam bom anko opravičil.«
*Ee hitro jiovejte, kako.«
5Ali bo tako hitro, ne vem, miss jjka. Toda vsekako se bom potrudil.
za nekega obiskovalca, ki je bil "> ko vas ni bilo doma in si ogledal ensko uro. Ta zadeva me namreč
zanima.«
*lako? In zato tako kar na lepem derete v hišo? To pa res ni preveč mnten vzrok.«
. l0, pač. Tudi jaz bi si namreč rad 10 Uro malo ogledal.«
* Dosti vam to ne bo pomagalo. Si-cer je res stara, toda umetnišite cene »ima.«
Ker je pa Harry vzlic temu vztrajal Pr' svoji želji, ga je spremila v delovno sobo, in tam je takoj začel preiskovati staro, rezljano stensko uro. /e *elo omarico s kolesjem je odprl ln brskal po njej.
Ana ga je posmehljivo gledala. sZdi se mi, da ee zanimale za vse, ®*»mo za resno delo ne,« je 6koraj strupeno rekla, ko je bil naposled z e'oni pri kraju.
^Uganili ste,« je brez ovinkov prignal in ee j; nasmelinil, toda dekle je *3*elo iznenada kazati resen in jezen obraz.
j. JAli vas ni sram, da to priznavate? lt*ko more moški vaših let tako ži-yeJi? Sicer mi to nič mar ni, toda Vaša vsiljivost mi je dala pravico, da vam povem svoje mnenje. Že davno |>oiii hotela to storiti, a zdaj je naj-!epša priložnost. Kaj ste prav za prav i!* kaj počenjate? Ali ste zločinec? «ekaj časa sem to mislila in ne smete *ji' zameriti, saj se tudi vedete tako. A’i *te policijski uradnik? Tudi na to že večkrat mislila, toda ko sem potem bliže spoznala, sem si mc-ala reči, da ne boste ne to ne ono, er vam za oba poklica manjka prave fosnosti. Zdi se mi, da se samo preskušate na teh dveh področjih, ker •J® znate svojega časa pametneje obr-n.'*i in bi radi samega sebe nalagali, !!■ nekaj delate. Sicer se morda motim...«
.. žal ee ne motite, miss Ana.« P je segel v besedo in kar presenetilo j® ie, ko je videla, kako čudno jo je Pogledal in kako resen je znal biti. »“ametna ženska ste. da ste to od-in iz srca sem vam hvaležen, da j»e mi tako brez ovinkov rekli. To. ■r ste mi pravkar povedali, sem mo-a’ sicer že večkrat slišati, toda Se ni-
i PREPROGA GROZE
DETEKTIVSKI ROMAN
naisni
DETEKTIVSKI ROMAN Napisal Louis Weinert-Wilton
koli ni tako učinkovalo name kakor iz vaših ust. In lahko mi verjamete, da. se bom ravnal po vaših besedah.«
»Tega lKini vesela. Mr. Reffold,« je rekla z veliko vnemo in tako toplo, da je postal kar navdušen, ko je zagledal rahlo rdečico, ki je ob teh besedah pobarvala njen obrazek.
»In kaj mislite zdaj početi, miss Ana?«
Začudeno in hladno ga je pogledala.
»Isto kakor doslej. Drugi teden se vrnem spet v službo, ker so te neprijetne zadeve k sreči že za nami.«
Obraz mladega moža je iznenada spet preletel njegov nesramni nasmeh.
»Torej boste spet klepali na pisalni stroj v pisarili gospoda Brooka?< je vprašal nekoliko presenečen in pobobnal s prsti po mizi. »Vzlic veliki dediščini?«
Nekaj trdega je prišlo v črte njenega obraza in iz njenega odgovora je zvenelo izzivanje.
»Da, Mr. Reffold. Tega vi pač ne morete razumeti? ln še manj boste najbrž razumeli to, da od vse velike dediščine ne maram obdržati ničesar drugega kakor tole hišo.«
Harry jo je nekaj trenutkov začudeno gledal, kakor je ne bi bil prav razumel.
»Zakaj, miss Ana?«
»Ker 6em slišala marsikaj, kar bi lili zagrenilo vsak šiling tega denarja,« je v zadregi odvrnila. »Mr. Brook sicer pravi, da ne smem biti tako tenkočutna, toda...«
Miss Ana Learnerjeva ni mogla dogovoriti, kajti iznenada je stal Ilarry tik pred njo in slišala je le še njegove besede:
prav malenkost, pa vendar točka, okoli katere se je pozneje vse drugo sukalo.«
»Torej ste že prišli dalje?« Vprašanje je zvenelo nekam zamišljeno in Shipiey je menda s precejšno napetostjo pričakoval odgovora.
»No, kar zadovoljen sem,« je menil Burns. »Najprej vam lahko natanko povem, kako so se odigravale zadeve v ,Kostanjevi hiši* in v Craytonovi pisarni. V obeh primerih je morala biti nekakšna smrtonosna preproga, kajti na obeh krajih sem dobil na tleh enake sledove. Ali se vam zdi to mogoče? s
»Seveda. Po vlaknih, ki sem jih odkril v bolnikovi roki, sem takoj sklepal, da bo kaj takšnega.«
»Vidite. To bi ee torej utegnilo ujemati. Kako je prišla preproga v Mil-nerjevo delovno sobo in kdo jo je potem spet odnesel, lahko vsekako samo slutim, toda v Craytonovem primeru vem zanesljivo, da je prišla skozi steno iz sosednje sobe, in da so jo po isti poti tudi spet odstranili. Odkril sem ozko zev tik pri tleh, čeprav so jo na drugi strani stene skrbno zamazali. In ko sem ]>otem brskal po razpoki v Craytonovi sobi, sem najbrž prišel v dotiko s sledovi tega morilskega orodja. Strašno mora učinkovati, če človeka tako spremeni.«
Zvedavo je pogledal dr. Shipleya in le-ta je prikimal.
»Eden najhujših in najčudnejših strupov, ki sem jih kdaj spozna). Najbrž je tkanina narejena iz vlaken strupenih rastlin, kakršnih je v tropskih krajih na 6lotine, pa jih znanost doslej še ne pozna. Samo domačini se spoznajo med njimi in vedo, kako je
jelno kakor prej,« je dejal kar tja v tri dni. »Čas je že, da se spet vrne Mre. Carringhtonova. Le glejte, John, da bo vse v redu, če pride jutri ali pojutrišnjem.«
Na Johnovem okamenelem obrazu se je pokazal žareč nasmeh.
»Bom, Mr. Burns,« je hlastno zatrdil. Z globokim priklonom je višjemu nadzorniku odprl vrata.
Burns je prišel pred dogovorjenim časom v svojo pisarno, toda seržant Smith ga je že čakal.
»No, kako' daleč smo?« je vprašal Burns dobre volje.
»Napredujemo, sir. Zadnjo noč so prišli naši ljudje ob telefonskih vodih tik do ,Železnih vrat*, toda zdaj bo delo seveda čedalje težavneje.«
Burns je počasi prikimal.
»Ali ste že odkrili kaj sumljivega?«
»Nekaj žic je precej sumljivih,« je povedal seržant. »Card, ki se menda razume na takšne reči, misli, da se stekajo vse na istem kraju v železnih vratih1, in bi stavil, da nekaj ni v redu.«
»Prav. Poskrbite torej, da ne bo ljudi pri njihovem delu nihče motil. Koliko jih pa imate tam?«
»Čez noč štirinajst. Razen tega pa še stalne stražnike.«
Višji nadzornik je nekaj časa hodil po sobi in menda nekaj računal.
»Danes je četrtek. Od nedelje zjutraj naj bo pri žicah stalna služba. Poiščite si najspretnejše ljudi, ki jih imamo. Toda zgoditi se mora neopazno, razumete? Za malenkosti naj se ljudje ne brigajo, drugače se nam utegnejo v gnezdu pred pravo uro splašiti. Potem dalje: kaj je s Fle-shem?«
Skrbite za redno
stolico.
Poskusite Leo-pilule, ki že po petih, šestih, urah dovedejo do lahkega in
k
prijetnega odvajanja.
Doma in na potovanju, preden greš spat vedno:
Chloroclbnt-zobna pasta
»Čudovito dekle ste, Ana!«
Kaj 6e je potem zgodilo, se ni dalo nikoli prav ugotoviti. Kajti Harry je zmerom iznova zatrjeval, da je samo njeno ljubko svetlolaso glavo pritisnil k 6ebi in jo prav plašno poljubil na čelo, Ana je pa ogorčeno trdila, da je bil tako nesramen, da jo je objel, prižel nase in tako močno zatisnil njene ustnice s svojimi, da ui mogla niti dihati, kaj šele kričati.
Toda o tem 6ta ee dajala šele pozneje.
Tik po dogodku samem je pa Ana samo rekla:
»Dovolj, Mr. Reffold... Prosim vas, pojdite...«
in pri tem je bil njen obraz ves rdeč, njene iskreče se oči so pa strmele v tla.
»Ali se smem še kdaj vrniti, Ana?« je Harry tiho vprašal in zdelo 6e ji je, da se smehlja še nizkotneje kakor kdaj koli prej.
»Ne,« je odločno odvrnila in prvič spet pogledala kvišku. »Če boste tako bedaeto izpraševali, nikoli več...«
24
»Dober večer, dr. Shipley,« je dejal Burne in stresel zdravniku roko. »Pravkar sem za nekaj ur prišel v London in se najprej oglasil pri vas, da me boste pregledali. Imenitno ste to napravili, doktor. — Brez vas bi me bil to pol pač hudič vzel.«
Meni nič tebi nič je sedel in se prijateljsko nasmehnil dr. Shipleyu, zraven ga je pa zvedavo opazoval. Doktor je bil videti nekoliko okleščen in na njegovem drugače tako 6vežem obrazu je bral utrujenost in slabo voljo.
»Veseli me, da sem prišel o pravem času in da sem vam lahko še pomagal. Sicer je bilo pa vse 6kupaj zgolj srečen slučaj. Če ne bi bil takrat dobil možaka na Webstrovi stražnici, vam najbrže ne bi bil mogel pomagati.«
»Da, s tem se je začelo,« je pritrdil Burns in se jel z vso vnemo drgniti po nosu. »Vražje ugoden slučaj za nas in prekleta smola za druge. Prav za
RADENSKO KOPAUHE
po naravni ogljikovi kislin) naimoč-nejše kopališče v Jugoslaviji
zdravi z vipabai
bolezni srca, ledvic, Sivcev, želodca, notranjih žlez ia
Cenena pavlalna zdravljenja!!!
Maj, junij 10 dni 750‘— dinarjev. Vse vračunano (pension, zdravnik, kopeli in zdraviliške takse).
ObStrne prospekte dobite na zahtevo prt Paniki ali naravnost od uprave zdravilišča
SLATINA RADENCI
treba z njimi ravnati. Vsekako je dovolj, če pride po dotiku nekaj neznatnih delcev pod kožo ali v dihala, da povzroče v najkrajšem času vele-nevarne motnje. Ali pa če kdo na kakšen način vdihava izparevajočo 6trupeno snov. Učinek...«
»Čakajte, doktor, čakajte,« mu je vneto segel Burne v besedo. »Tole mi morate natančneje razložiti. Mislim namreč, da bom pri tem morda slišal kaj takšnega, kar mi bo dosti pomenilo in česar doslej še nisem odkril. Kako si zamišljale učinek te peklenske snovi, če ee je človek ne dotakne? Če leži na primer ta preproga samo v sobi, kjer se kdo slučajno mudi?«
»No, zdi se mi, da delujejo strupene snovi tudi na toploto in začno izhla-pevati, ali pa jih je treba prej omočiti.«
Višji nadzornik je planil kvišku. Obraz mu je žarel, ko je potrkal dr. Shipleyu na ramo.
»Imenitno, doktor. To sem hotel vedeti. Genij ste. Da...«
Iznenada je pa utihnil in ko je začel hoditi po sobi, je postal njegov obraz spet otožen.
»Slišal lem. da je Mrs. Carringhtonova odpotovala,« je čez nekaj, časa nepričakovano rekel in nedolžno pogledal Shiplpya. Očarljiva ženska. Zdi 6e mi, da jo boste precej pogrešali. Kdaj ee pa vrne? In kam je 6ploh odšla?«
Dr. Shipleyu je zdajci kri zalila obraz in okoli ustnic sta se mu zarezali dve globoki črti. Ni vedel, kaj naj to vprašanje pomeni, in zato je samo skomignil z rameni.
»Kaj, tega ne veste?« je presenečeno vprašal Burns. »Skoda. Misli) sem si namreč, da bi bilo najlepše, če bi ee hitro oblekli in šli po Mre. Carringh-tonovo. Morda je pri lady Crovvfor-dovi na Holwaysbem gradu. Zdi ee mi, da sem nekaj takšnega slišal. Pametno bi tudi bilo. če hi za nekaj dni pustili svoje delo. Vaš obraz mi ni prav všeč. Ta vražja zgodba nas je vse precej zdelala. Samo dobrodušni VVeb-ster se dobro počuti. On je sploh imeniten dečko. Le kadar dela na la6tno pest, mi ni všeč, ker napravi včasih kakšno debelo neumnost.«
Dr. Shipley je presenečen dvignil glavo in debelo pogledal višjega nadzornika.
»Ali res mislite to. Mr. Burns?« je vpra-al čez nekaj ča6a.
»Če mislim?« je mirno odvrnil Burns in zmajal z glavo. »Žal zanesljivo vem. In tudi vi se boste še o tem prepričali.«
Ko je višji nadzornik muzaje se prišel v vežo, ie stal John ves trd in leden pri hišnih vratili in ga je komaj pogledal. Po zadniem Web6tro-vem obisku in )>o posledicah tega obiska je sovražil vse. kar je bilo 6 policijo v zvezi in lega tudi prikrival ni.
Burns se je ozrl po veži in nejevoljno ukrivil ustnice.
»Pri vas pa ni več tako lepo in pri-
»Flesh se menda ne čuti prav varnega, sir. Dva dneva ga že ni bilo v pisarno. Skoraj ves čas je v hiši in nikogar ne pusti k sebi. Celo miss Morlandovo iz gledališča, ki je drugače prihajala in odhajala, kakor bi bila gospodarica, so včeraj kar pri vratih odslovili, in je Fleshu seveda to hudo zamerila. Okoli hiše 6e potika nekaj dedcev, ki si jih je Flesh izbral za nekakšno osebno stražo, in če se kdaj odpelje z doma, ima razen šo-ferj. še sluga s selioj. Sicer je bil pa tako le dvakrat iz hiše. Včeraj dopoldne-v Narodni banki, kjer je dvignil šest in petdeset tisoč funtov, in potem v Belgraviji na Dawsou-Streetu. Tam je na vogalu počakal in šel peš do številke devetnajst.«
Burns je tiho zažvižgal.
»Oho... polkovnik Gregory...«
Da. Flesh je hodil najmanj četrt ure po nasprotni strani eeste in si ogledoval hišo. In danes je bil spet tam in imel je s seboj enega izmed svojih osebnih varuhov. Zdi se mi, da sem obraz tega varuha že videl v našem albumu.«
Muzanje višjega nadzornika se je spremenila v škodoželjno režanje.
»Poslušajte, Snrith,« je vneto rekel. »Tu se nam ni treba vmešavati. Naj se zgodi, kar ee zgodi, zdaj že vemo, kaj se pripravlja.« Burns je pogledal na uro. »Pošljite takoj dva moža na Davson-Street 19 in jima dajte navodila. Polkovnik Gregory je v New-ehurchu. Tudi jaz se odpeljem tja z vlakom ob desetih in dvajset minut.«
Ko je prišel polkovnik Roy Gregory drugo jutro precej zgodaj z ribiško palico in elegantno torbico k zajtrku, je Burns vljudno stopil k njemu.
»Polkovnik Roy Gregory?«
Polkovnik je nekam osuplo dvignil glavo in vprašujoče pogledal detektiva.
»Prosim?«
»Višji nadzornik Burns e Scotland-Yarda,< se je Burns nerodno predstavil. »V prijavni knjigi sem bral vaše ime in bi vam rad sporočil nekaj, kar sem pravkar izvedel. V vaše stanovanje na Davvson-Streetn so danes kmalu po drugi uri zjutraj vlomili.«
»Oho...«
Polkovnik je samo nekoliko dvignil obrvi in prizvok njegovega vzklika ni izdajal prevelikega vznemirjenja.
»In moj sluga?«
»Pravi, da je spal.«
»Seveda, ln kolikor ga poznam, mu tudi verjamem. Prav lepo se vam zahvaljujem, gospod višji nadzornik.«
Polkovnik je odmahni) z roko, kakor bi ga bil hotel odsloviti, toda Burnsa ta kretnja ni prav nič zmedla.
»Tatovi 60 menda pri vas precej hudo gospodarili. Vse, kar je bilo v vaši pisalni mizi, so razmetali po tlel), in tudi vse druge predale so prebrskali.«
»Le čemu so se po nepotrebnem toliko trudili?« je rekel polkovnik Gre-
Oglas reg. pod Sp. br. OtiO od 28. X. 1938
Leo-pilule
gory in se nasmehnil. »V pisalni mizi ne hranim nikakšnih dragocenosti.«
»Pa morda kaj drugega?: mu je segel Burns hitro v besedo in ga ostro pogledal.
»Tudi tega ne. Mr. Burns,« je s poudarkom odvrnil polkovnik, zategnil ustnico in e komaj opaznim priklonom sedel za mizo.
Višji nadzornik je bil po tem kratkem pogovoru vse prej kakor zadovoljen, in ko je Webster kmalu nato z rdečo glavo in od razburjenja sopeč stopil v jedilnico, ga ni niti pogledal, ampak je samo zamišljeno brodil z žlico po skledici čaja.
Webster je že odprl usta, da bi izbljuval iz sebe vse, kar mu je ležalo na srcu, ko je v poslednjem trenutku opazil polkovnika Gregoryja, ki se je prav tedaj odpravljal. Hitro je spet zaprl orjaške čeljusti in hrupno, a molče prisedel k Burnsu.
Tudi ko je polkovnik že zapustil sobo, je Webster še nekaj časa molčal, toda bil je čedalje bolj |)odohen preveč razgretemu parnemu kotlu, ki ga bo zdaj zdaj razneslo.
Naposled je približal usta k Burnsovemu ušesu.
»Ali ste že videli Gregoryjevega šoferja?«
Višji nadzornik je nebrižno odkimal.
»Dobro si ga oglejte,* mu je vneto šepnil Webs1er. »Zdaj umiva avto na dvorišču.«
»Kaj je z njim?« je nestrpno vprašal Burns, ki si ni dosti obetal od nadzornikove vneme.
»Kaj je z njim? Tisti bolnik je, ki so mi ga takrat odpeljali.«
Webstor se je nagnil nazaj in zasopel. Burns se je pa zdaj le začel zanimati za njegove besede.
»Ali zanesljivo veste?«
»Tako zanesljivo, kakor imam nos sredi obraza,« je potrdil IVebster in se prijel za svoj orjaški vohalnik. »In če bi se bil tudi morda zmotil v obrazu, 6aj so ti razbojniki drug drugemu podobni kakor jajce jajcu, toda brazgotine na roki nima vsak. Od palca do konca zapestja mu sega in je najmanj centimeter široka.*
Burns je odkimal, kakor hi se mu zdelo, da ee nekaj ne more prav ujemati.
»No, saj se bo videlo. Lepo mirno ostanite tu, dokler se ne vrnem, sicer utegne dedec še kaj zavohati, če ima slabo vest. i
Nadzornik si tega ni dal dvakrat reči, kajti prav tedaj je eno izmed deklet prineslo njegov zajtrk in potem je prišla še sama Mrs. Benettova, ki ee mu je že med vrati prijazno smehljala, mimogrede pa še hrepeneče gledala po sobi.
Webster je najprej strokovnjaško pogledal na obloženo taso in sline so 6e mu začele nabirati v ustih, da je zamlaskal z jezikom.
»Imenitno, Mre. Benettova. Same reči, ki jih imam najrajši. &e svoj živ dan se mi ni tako dobro godilo kakor pri vas.«
Dalje prihodnjič
VSAK IIEH1II DRUGA
O
&ALOORS Ah robat
m
h	j,/lili tj
Iznajdljivi akrobat
TERPENTINOVO MILO
DRUŽINSKI TEDNIK
Tako je bilo tudi v resnici. Riutaro Hiba ni bil žrtev roparskega umora, ampak družinskega maščevanja.
Ono Hasegava je bil prvi, ki se je bil z njim seznanil. Privedel ga je na svoj dom. Tam je Riutaro Hiba srečal Jurako in se vanjo zaljubil. Njegova ljubezen je našla odmeva. Takšna ljubezen je na .laponskem še zmerom zelo redka. Saj tam zakoni ne nastajajo zaradi -osebne naklonjenosti, ampak največkrat kar po posredovanju obeli družin.
Riutaro Hiba je bratoma rekel, da je bogat. Brata sta bila srečna, zlasti zaradi tega, ker je imela njuna sestra pred nekaj leti smolo, da jo je mož poslal domov, ker se ni dobro razumela s svojo taščo. Na Japonskem se le redko zgodi, da bi žena, ki nosi na sebi madež ločitve, dobila še kdaj bogatega moža.
Toliko večja pa je bila jeza obeh bratov, ko se je izkazalo, da je bil Riutaro Hiba siromašen in da ne bi mogel skrbeti za miren, udoben dom. Pognala sta ga iz hiše — tedaj pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Juraka je rekla, da pojde s svojim zaročencem, proti volji obeh bratov. Še drugič je hotela osramotiti svojo družino...
Pri poslednjem pogovoru — Ihitara po nesreči ni bil doma — je Ono Ha-segava ubil goljufivega ženina, ki se je pregrešil nad družinsko častjo Ha-segavov.
Ali se je to zgodilo v trenutni jezi ali na premišljen način, samo iz maščevalnosti ali tudi iz pohlepa po denarju — (Hiba je takrat imel še kupnino za Kiku) — o tem so pozneje na razpravi dosti govorili.
lhitaro, ki se je vrnil kmalu nato, ko je Hiba izgubil življenje, je bratu najprej pomagal skriti truplo pod hišo, bil pa je poleg tudi takrat, ko je bilo treba truplo spraviti iz hiše, v Tama-nojsko kotlino.
Juraka ni poznala njune skrivnosti; slutila je, da se je primerila nesreča, kajti njen zaročenec je izginil, ne da bi se liil od nje poslovil, toda proti bratoma ni upala in ni smela nastopili.
Ono Hasegava je bil obsojen na dosmrtno ječo, lhitaro pa zaradi sodelovanja na pel let.
Dober svet gospodinj ne pereio sanje
primer japonske policije
Potujoči stožec svetlobe je iskal po temi. Debeli tramovi, na katerih je počivala hiša. nekaj vrtnega orodja, zaboji porcelana, stolčena ilovnata tla.
V skrajnem koncu je zagledal le-men, nerazločen madež na rumeni ilovici.
Išiga je poklekn.l,- da bi ei madež natančneje ogledal. Juraka je stala gori pri lini in radovedno opazovala noža, ki je z žepno svetilko iskal po tleh.
Išiga je izrezal iz tal košček temno pobarvane ilovice in ga položil v papirnat robec. Kemična preiskava bo takoj ugotovila, ali drži njegovo mnenje, da je ilovica potemnela od kivi. Ped za pedjo je preiskoval tla in se po kolenih premikal dalje. Našel je to, kar je iskal, — celo kopico mačje dlake.
»Zelo mi je žal, da vas moram poslati k vašim prednikom, gospod Išiga,« je dejal nekdo za njim z vljudnim ‘in umerjenim glasom. »Prisilili ste me k temu.«
Išiga se je obrnil. Za njim je stal lhitaro Hasegava.
Njegova glava se je dotikala stropa. V nemirni svetlobi žepne svetilke se mu je zdela postava v ohlapnem kimonu kar orjaška.
V roki je lhitaro držal pištolo. Črna konica je bila namerjena na klečofega detektiva.
lhitaro Hasegava se je svečano priklonil. Išiga se mu je zahvalil za poklon z vljudnim nasmeškom.
DRUŽINSKI TEDNIK V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
živalski krog 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Samospevi, Konec ob 23. uri.
NEDELJA 14. MAJA
8.00: Jutrnji pozdrav 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe 9.45: Verski govor 10.00: Plošče 10.15: Akademski pevski kvintet
11.00: Plošče 11.30: Radijski orkester 13.00: Napovedi 13.20: Ruske ciganske pesmi 17.00: Krnet, ura 17,30: Koncert vojaške godbe 19.00: Napovedi, poročila 1!{.30: Nac. ura 19.50:	Prenos
šmarnic 20,30: Klavirski koncert 21.15: Koncert lahke glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert lahke glasbe Konec ob 23. uri.
PONEDELJEK 15. MAJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20:	Radijski orkester
14.00: Napovedi 18.00: Zdravstvena ura 18.20: Plošče 18.40: Iz kulturne zgodovine koroških Slovencev 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Miroslav Vilhar (1818—1871): »Jamska Ivanka« 20.50: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos plesne glasbe Konec ob
Letos »Družinski tednik« # stalno na 12 straneh! •
Nagrado, ki je bila razpisana za odkritje zločinca, je dobila Kiku Hiba, umorjenčeva hči.
Svoje izkušnje za gejšo pa vneta šolarka Kiku ni napravila. Njen varuh, brat mrtvega Riutara Hibe, je častivredni gejšaji Makovemu cvetu povrnil njene izdatke in vzel Kiku v svojo hišo. Vsekako le za kratek čas, kajti gospod Išiga, najmlajši policijski stotnik na predsedstvu v Tokiju, ni maral dolgo čakati z ženitvijo...
Glava iz Tamanoja je našla svoj mir. Duša moža, na katerega ramah je nekoč počivala, je pri svojih prodnikih. V lepi hiši na širni ravnini Kwanto stoji tablica, in na njej je -,ipisano njegovo ime. Najbližji moški sorodnik izkazuje mrtvemu Riutaru Hibi predpisane časti.
Tudi v hiši policijskega stotnika Išige je spominska tablica. Na njej je napisano Hidekihijevo ime. Gospod lišga se ji ob prihodu v soho nikoli ne pozabi prikloniti, in o praznikih zgori pred njo dosti paličic kadila.
1< O N E C
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedaj Stritarjeva ul. O
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna očala, daljnogledi, toplomeri, barometri, tiiorometri, itd. Velika izbira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika!	Ceniki	brezplačno!
»Ce bi to storili, bi bili zelo nespametni!« je odvrnil z Ijubeznjiviin glasom. »Moji ljudje vedo, kje se nahajam.«
»Preden vas bodo začeli iskati, gospod Išiga, bom že daleč. Iti moj beg bo še lažji in prijetnejši, če bom vedel, da se mi ni treba več bati najnevarnejšega zasledovalca.';
Počasi je dvignil pištolo.
V Išigovem obrazu, ki se je še zmerom smehljal, se ni spremenila niti črta. »Tega ne boste storili — ker bi bilo brez pomena. Ce pogledate v lino nad sabo. boste videli, kaj mislim...«
lhitaro Hasegava je obrnil glavo in v tem trenutku je ugasnila svetilka. Popolna tema je nastala.
Ropot telesa, ki je zagrmelo po tleh. Potem dva strela, ki sta odmevala kakor grom po temni kleti. topotajoče noge, sopihajoče dihanje, žvenketanje porcelana, ki se je zdrobil.
Pridušen krik, ki se je zadušil v hropečem stoku.
Mir.
Potem se luč posveti. Hasegava leži negiben na tleh. Na njem Išiga. Njegova roka krčevito stiska sovražnikov vrat.
Hasegava se ne upira več. Izgubil je zavest.
prav! Američan, kadar se počuti čisto sigurnega
TOREK 16. MAJA
11.00:	Šolska	ura 12.00: Plošče
12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00:	Napovedi
18.00: Celo solo 18.40: Božje doživetje 19.00:. Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Dvospevi 20.45: Koncert Radijskega orkestra 22.00:	Napovedi, poročila.
SREDA 17. MAJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče po željah 14.00: Napovedi 18.00: Mladinska ura 18.40: Različne davčne dajatve 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Prirodopisni kotiček 20.00: Prenos iz Maribora 22.00:	Napovedi,	poročila
22.15: Jožek in Ježek Konec ob 23. uri.
Radio Ljubljana
od 11. do 17. maja 1939.
ČETRTEK 11. MAJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Harmonika 14.00: Napovedi 18.00: Radijski orkester 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00:	Prenos
pevskega koncerta 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 12. MAJA
11.00:	Šolska ura 12.00:	Plošče
12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00:	Napovedi
18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 1S.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti o izseljencih 20.00: Iz slovanskih oper 21.15: Orgelski koncert 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 13. MAJA
12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Plošče 20.00: O zunanji politiki 20.30: Vesel
Takšen občufek popolne sigurnosti Vam daje O. K. gum..., ker je izdelan iz latexa, je izredno tenak, mehak in trpežen. Zajamčena trajnost 6 let. Srebrna papirnata škatlica s 3 kosi din 10'— v lekarnah in drogerijah. Po potrebi, Vam bo tt. Uave d. d., Zagreb javil, kje si morete nabaviti O. K.
Nadzornik Kananiicu je prevzel prvo zasliševanje. Oba brata sta bila zaslišana ločeno.
Po starem načinu, ki se je že tolikokrat izkazal, je poizkusil Kanamicu izigrati oba osumljenca drugega proti drugemu. Vsakemu posebej je rekel, da ga je drugi obdolžil umora.
Pri Ihitaru Hasegavi je ostal ta trik brez uspeha, Japonec je ostal miren in je vztrajno molčal.
Potem je prišel Ono Hasegava na vrsto. Prijeli so ga v parku v trenutku, ko je nekemu Američanu ponujal svoje slike. Ko je zagledal med uradniki, ki so bili priče pri zasliševanju, tudi Išigo, se je zdrznil.
Vedel je, kaj pride zdaj.
»Vaš brat je priznal, da sle umorili gospoda Riutara Hibo,« je začel nadzornik Kanamicu. : Ubili ste ga, ker je imel denar in ker se ni maral oženiti z vašo sestro, čeprav je bil z njo zaročen. — «
::To ni res! Narobe je bilo! Ker ni imel denarja in ker ga je hotela Juraka vzeti proti najini volji —c
»No. gospod Hasegava, govorite mirno dalje,« je rekel nadzornik in zmagoslavno pogledal preplašenega Ona, ki se je iznenada zavedel, da je šel v spretno nastavljeno past! »Umorili ste ga torej, ker ni imel denarja?«
Poceni boste kupovali
Vi* k«	eto	lahleval«
naš brezplačni katalog
seksualne impotence, za spolno slabost in za ojačitev funkcije spolnih 21ez poskusite originalne neškodljive
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti in vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Dobe se v vseh lekarnah.
30 pilul	....	din	84-—
100 pilul	....	din	217-—
500 pilul	....	din	560-—
Zahtevajte samo originalne .Hormo-Seks" pilule, ki so zunaj na Škatlici opremljen: i zaščitno mamko. P« poiti razpošilja lekarna L. BAHOVEC, Ljubljana. Glavna zaloga .Vis - Vit“ kem. aboratorij, Zagreb, tangov trg 3.	Osi. ret!. S. br. 28. 856-37.
če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, potem sezite po »Družinskem tedniku«!
ZADEVA
Najzanimivejši kriminalni
13. nadaljevanje
»Da — prav za prav je maček. Moja liči ga je prinesla iz domovine, ko je bil še čisto majhen. Če se le ne bi tako rad potepat. Nekoč je izginil skoraj za dva tedna. Moja žena in moja hči sta že objokovali njegovo smrt. Kar odleglo mi je, ko so mi ga spet prinesli nazaj.«
»In kje se je ves ta čas potepal? Ali mar veste?«
Išiga je še zmerom govoril nrirno, kakor bi se bil samo trudil, da pogovor ne zaspi.
»Da — neverjetno je... Pomislile. Žival je zašla v Kando. Tam jo je dobil neki možak vso izstradano in jo je tako dolgo hranil, da se je nekoliko popravila.:c
»Kako pa je mogel vedeti, da je maček vaša last?«
»Na ovratniku ima maček napisan naslov. Drugače bi bil mačka že davno izgubil.
»Ali morda veste, kako se je imenoval mož iz Kande?
Holandec je pomislil.
»Ne, to sem pa pozabil. Japonska imena so ei tako med seboj podobna, da jih človek hitro pozabi.«
Začudeno je pogledal. Šele zdaj se je menda zavedel, da se policist kar preveč zanima za njegovega mačka.
»Zelo bi mi ustregli, če bi mi mogli povedali ime tega človeka. Najbrž je zagrešil hud zločin...« V nekaj besedah mu je pojasnil zvezo med .umorjenim trgovcem in mačkom.
»Morda se ga bo pa spomni n jal sluga,« je menil Holandec. »Takrat se je zelo dolgo pogajal z njim za odškodnino/;
Pozvonil je.
Sluga se je res. takoj spomnil.
»Možak, ki je prinesel mačka, je bil lhitaro Hasegava.<
♦
Nepričakovani dež je prišel kakor nalašč, Išiga ei je vrgel slamnato ogrinjalo čez hrbet, na noge pa si je nataknil sandale z deset centimetrov visokimi podplati. Upal je, da ga v Hasegavovi hiši ne bodo takoj spoznali. Kazen tega se dva dneva ni obril in oblekel se je v stare cunje, kakršne nosijo zidarji .
To pot je imel v žepu dovoljenje, da hišo preišče. Dokaz s sinjo an-gorsko mačko je bil dovolj velik, da se je moral nadzornik Kamanicu vdati. V žlic temu je hotel Išiga najprej skrivaj pregledati kraj, kjer je bil mrtvec skrit.
Poskrbel je za to, da brala nista bila doma. Ona Hasegavo se pred dvema urama prijeli — zaradi nedovoljene trgovine z nespodobnimi slikami — in lhitaro je šel na policijo, da bi ugotovil istovetnost svojega brata in jamčil zanj. Išiga je prosil, naj oba zadrže, dokler ne bo končal svoje preiskave.
Zdaj ni bilo nobene luknje več v mreži. Mora se mu posrečiti. — —
*
Na kamenite plošče po vrtu so padale debele kaplje. Zlate ribe v ribniku so hlastale za nastajajočimi kolobarji.
Išiga je prišel po vrtni poti. Njegovi čevlji so ropotati na kamenju. Majhna vrata so se odprla. Juraka je pogledala moža, ki je stal na dežju v slamnatem ogrinjalu.
»Z gospodarjem bi rad govoril.«
»Gospoda Hasegave ni doma.«
»Oh, — to je pa nerodno! Prihajam po ukazu komisije za razieka-vanje potresov. Tu bi moral preiskati t:a.<s:
Juraka je postala radovedna. Vedela bi rada, kaj je mogoče na tleh preiskovati. Možak v slamnatem ogrinjalu ji je pojasnil, da so nekakšne podzemeljske gube, nekakšne potresne doline in da se v njih smeri premikajo tla. Zdaj merijo smer in širino teh gub, da bi na ta način določili najnevarnejše ozemlje.
Vse to je bila popotna neumnost, toda Juraki se je zdelo nad vse zanimivo. Obžalujoče je pogledala pod nebo, odkoder je kar lilo, iii potem ntu je dovolila, da išče na vrtu potresne gube.
Išiga je kakšne četrt ure lazil po blatu, potem pa je potrkal ria vrata.
--Nekaj sem odkril,« je rekel. »Neka guba drži menda naravnost pod vašo hišo. Ali se da na kakšen način priti pod hišo?«
O, da. Tu v veži je lestva in po njej pridete v klel.t
Te besede je rekla počas-i in menda se je nekaj pomišljala. Videla je, kako je možak ves umazan.
Odstranila je preprogo v veži in pod njo je Išiga zagledal vrata na iepulnico. Lestva je vodila navzdol.
Išiga je prižgal žepno svetilko in •splezal v klet.
Klet je b'la dovolj visoka, da se mu ni bilo treba sklanjati. Kazalo je, da je bila klet izkopana dober meter g’oboko v zemljo, ker od zunaj pritlična tla niso bila dosti dvignjena od tal.
Izdaja za konsorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.