Mesta in slov. okraji. V štaj. dež. zboru je bila dne 19. nov. zadnja seja in amemo reči, da izmed vaeb najbolj zanimiva. Na duevnem redu ate bili dve reči, ki se tioete naa na alov. Štajarji: načrt postave, po kateri ae izločite mesti Ptuj in Celje iz svojega okraja in pa predlog dr. Radaja, naj ae prenapravi deželna postava tako, da dobi slov. Stajar enega zastopnika v dež. odboru. Prvi predlog je na korist nemškutarjem in dež. zbor ga je zato vzprejel, da-ai pravici bije v oči, drugi pa je nekoliko na korist Slovencem in glej, zato ao ga vrgli pod klop. Prav bode, če si to naši bralci zapomnijo in za to postavimo le-aem dnea govor dr. Srneca zoper ono izločituv, katero je dr. Neckermanu piiporočal. Govor dr. Srneca je po stenografičnein zapianiku tak-le: Sedaj je že tretjikrat, da aem prisiljen, govoriti v letošajem zborovanji v zadevi okr. zastopa Celjskega. Merodajna točka predležečega zakona je točka tretja, ki se glasi k sklepu: ,,Mesti Celje in Ptuj sta izvzeti v vaakej zadevi iz okrajne zaveze". Navlašč izpuščam deželno glavno meato Gradec, ker je to bilo tako /,e popreje izločeno. Navedene besede se glaae jako kratko in oaorno in zdi ae mi, da so takrat gospodje imeli v mislib gordični vozel, katerega hočejo preaekati. Opomniti jih pa moram, da je bil oni vozel le pletivo brez naniena, na katero se je vezala smešna, prazna vera in da je bilo čisto primerno, da je kak Alekaander Veliki razsekal tak nepotreben vozel; tukaj pa bočete poteptati upravni organizem, raztrgati okrajno zavezo. To ae mi zdi ravno tako, kakor če bi kdo pabnil koga raz visoko okno; dotičnik pride, se ve, da na ta način najhitreje na cesto, pa z razbito glavo! Ce mialim na posledice, katere bi imel ta zakon, v resnici ne vem, kje naj bi pričel in kje nehal. Najprvo moram osvetliti goapodar- ski del, namreč gospodaratvo okrajnega zastopa, kakor je bilo doaedaj, in moram opozoriti, da amo vsako leto nad 36.000 ali 37 000 gld. prejeli in. izdali. To ni nikakor majhuo goapodarzelo nevarno je, če skuša kdo podreti ,tem. da jej izpodmakne jedea ateber: zruai potem prebivalcem na glave. pregledujera poaamezne številke v aklepnetn!računu za leto 1888, najdem, da ae je potrosilo za posipavaaje in za vzdržavanje okrajnih ceai, kakor tudi za ceatnike 19.232 gold. 14 kr., če pa pogledam poročilo visokega deželnega odbora, priloga 89, poudarja sesicertudi denarna strau, pa omenja se eamo odgonstvo in .siffbški za uboge, kakor da bi to bili najvažnejši deli letnib izdatkov. Te številke so pa po aklepnem racunu za leto 1888 prav le male: okraj Celje je namreč izdal v letu 1888 za odgonstvo aamo 270 gld. 14kr/5 na stroških za revne bolnike samo 400 fl. 69 kr.; jaz pa moram naaprotno posebno poudarjati svoto po 9995 gld., okroglo 10.000 gld. kot 7 °/otni priuesek za šole in etroške za uravnavanje Savinje s 4217 gld. 00 kr. Ti etroški z izdatki za ceate po 19.233 gld. 14 kr., so glavne številke, ki iznašajo letni proračun okr. zaatopa, teh številk pa ne najdem v poročilu dež. odbora, priloga 89. Kakšne poaledice bi to imelo, če bi dobil najvišje potrjenje ta zakon, in aicer s tako lakoničnimi beaedami: ,,Celje je izvzeto v vsakem oziru iz okrajne zveze in poatava poatane pravomočna z dnem razglašenja", — tega si resnično niti predatavljati ne morem. V poročilu, priloga 89, se nabaja jako čudna opazka (bere): rMesti Celje in Ptuj bi imeli precej manje plaeil, če bi se ločili iz zveze avojib okrajev' — in dalje ae bere: ,,Ker je torej opravičeno in utemeljeno to zabtevanje omenjenib mest, tudi v denarnem oziru, kakor se je to ravno obravnavalo. . ." Jaz ne vem, če je preudaril visoki deželni odbor dotične besede, ko je rekel: ,,Mestu bode koristila izloči- tev v gmotnem oziru, ono se reši s tem, da v kratkem rečem, mnogih plačil", torej je ta zakon dober in pravičen. Tega pa jaz ne morpm pripustiti, zakaj, kar se na jedni strani da, to se na drugi atrani jemlje, iu s tem bi se izreklo, da je prav in pravieno, da bi kmetske občine vse plačale, mesto pa nu-. . Slavna gospoda, takili pravnih načel ue pozna avstrijsko cesarstvo in jih ne bode nikdar spoznalo za zakon! (Dalje prih.)