NAŠ DOM«
LETO XVIII « FEBRUAR 1940
^Kženski svet
Zdravstvo in kozmetika
Zaspanost in nespečnost
Prof. đr. Henrik Nalsoii je v lipžkem (Leipzig) mesečniku objavil razpravo, iz katere posnemamo: Brez spanja bi moral eiovek umreti v okoli äestih ■ ali sedmih ■ dneh, a brez hrane -bi še' živel pet do Šestkrat dalje, časa. Splošno velja, da moramo spali povprečno sedem do devet tir; spati ..manje kakor-sedem ur na dan je škodljivo, čc:prav trdijo nekateri,- da jim jo, 4^5 ur ■,, spanja čisto dovolj. Za dojenčke, otroke in sploh mladino pa te dobe ne veljajo." Tudi . vemo, da bolnik potrebuje več spanja. Sploh je Španec zdravilen, reši nas često obolenja in pomore do okrevanja. Ako nismo nikoli zadosti naspani, nismo' docela . zdravi, - za delo sposobni. Kdor ,ima lahak spanec, da se vsak čas prebuja, mora spati dalje kakor oni, Id spi trdno, in negibno. Temu ni treba tako dolgega ležanja v spanju. So ljudje, Id tuđi v spanju nikoli ne; izgube popol^noma zavesti, vse slišijo vsaj liiotno in se zbujajo, kadar so si določili, da bodo vstali. Dojilje ali pestunje zbudi že rahel -stok ali jok dojenčka, dočim sp za ■ Ostali hrup povsem neobčutne.
Včasih sb ljudje hodili spat okoli devetih ali' vsaj ob desetih, danes hodimo v postelj okoli enajstih ali celo'po polnoči. Posledica ■je kronična zaspanost ves dan. Zdravniško je dognano,- da jo zgodnje leganje jamstvo zdravju in delovni sposobnosti. Noč je najboljši čas spanja. A ne le ,prve nočne iire, teinveč vsa doba mraka ali noči, Dognano je, da vsi telesni organi počivajo in delu-, jejo najmanj med 2. in 4. uro po polnoči (telesna toplota, bilo žile, dihajije, izločanje, ustvarjanje'krvnih zmc, rast dlak in las ter nohtov itd.). '
Stari, holehni, slabotni, živčni ljudje morajo spati tudi podnevi. Ali četrt ure dre-, manja je koristno vsakomur. Neurastenik (malokrvnik, živčno slab) naj spi po obedu vsaj uro. Zmota, je misliti, da ponoči ne spi, kdor spi podnevi. Spanje celo pospešuje spa-
nje. Najbolje spimo, ako nismo preveč utrujeni in ako nismo preveč siti.
Navadna -nespečnost, t. j. nesposobnost spati, -izvira navadno iz živčnosti. Teh je 70—80% vse;h ncspečnikov. Zdravniki trdijo, da so to neodločni ljudje: neodločni za spanje in v življenju, bojazijivci pri delu In v službi. Tudi v postelji se že vnaprej boje, da ne bodo mogli usnuti in vrtajo po svojih dnevnih brigah, nevoljah in bojaznih. Ne znajo se otresti vtiskov dneva, se mučijo s premetavanjem in zaspe šele ob zori. Ko. vstanejo se čutijo neprespane, zlomljene-in slahe volje. Ožive šele zvečer. Napačiio je,, da delajo ali se zabavajo ponoči,
V starosti je nespečnost nevarna. Že lahka obolelost človeka pokosizlasti se .pojavijo oslabelost srca in krvotoka, prebavnega črevesja ali izmenjave materij. Nespečnost je včasih vzrok patoloških pojavov. Živčna nespečnost je ozdravljiva celo, s prirpdnimi sredstvi. -
Glavno je, da se ravnaš po' starodavnem Hipokratovem pravilu: delaj, jej, pij, spi in ljubi — vse zmerno! ' '
Sredstva: mlačna kopel do eno ure 'ali manj, ker deluje na živce, krvotok in dihanje. Marsikomu pomaga ponavljanje znanih pesmi, štetje do tisoč in nazaj do one, razmišljanje o pustih krajih, žitnem polju, o -dolgi vrsti dirjajočih konj ali živino. Ali to pomaga le pri lahki nespečnosti.
Za težke nespečnike je treba, da se nauče zaspati, t. j. dihati niorajo lažje, površnije, bqlj le s trebubcm. Kratek vdih. dolg iz-dili m näto.ki'fltck premori Sprostiti niora™ mo vse ude in vse mišičevje; vse na telesu mora biti mehko, voljno in toplo. Kjnalu nam oslabi tudi duh, prevzame nas prijeten občutek kakor modrikaste megle sna zavijajo zavest.
Tako specialist. Vemo pa še, . đa kdor zvečer preveč pije, kadi in ostaja v pokvarjenem zraku, preveč živahno debatira, ali se celo prepira, kdor predolgo duševno de-
seksualna nei'>oza
/ / • i . / 'ÖPf.niQösk"^-kt'pg^^ . .. . - Dobe. 'se -.r i^	"•
•Px^skttSöa;. skatljiQäi .-^i 31) krogMirtrdiii:' •Ši:-^;'■lQO^k^oglm diji. . .pbyzetju;. lekapna' Balioy.efc,.;] .jüblj^a.:-
gilia J>r-6zt5l9^üö V -GlKvno ßWadiS£e. E>rrn»;Keiu. .
:španj«:-- 'Ti^i-ej. £e';,1e,:-.ti.icli ^ vviögäytega-. izo^iti;- ;
■	-'. 'Med "je.-.všžno' in ''rriTi'pgb . Ičorišln^e^še
• :diio .kakpfSaj • všeb.uje; \ncli :'.ydta--. ^m^e in- redi3rie\sQl-i, 'želeKO-in' fosför. Kiith
.•.•liraiiö^' Ü^^en -.'knih' •'•s./pT;^inrn;. maslbm' in '■.meSja^.-pa je'-skpraj nenadomestljivo aivilo.'
\dod;am6;>'-§e\''sköäelicp; mlekii,' "imani'o . nsjJ)ü1jso--veCei:-iq , ng.''samo- za^'otroke,; inaT---.
■	vö6':	-odrasle v\-../..Titdi "dojenčkonr
Zj^uti'Äji'-pa TpHya "-. iliki
i-znuj'-'-fpipiiq
' Jkadür/ se imicÄ/lpanfem- p_rerbiid^'; &šičč> •; 'r ;kai:pn; .".-je-";.'	r
siaiialnilv'ži^'kei^'-^^^^
\cn]ii-ät--')i6käteririi .-povarfi'ca'; •želpd^ile -kröbV.. . ;.$kod,ljw- rje-.' onim;. .M •.-ca he; V R.aiiitißti^^^ .'•iiipäjb' .;m;eljke;'kosti,
' .kt'at " ua.;dÄii 'iiie^-, ;.ki. iijia' wji'."' än'OjV;^^';^}]..^^ ' in jejprepei-.Užje- užij^n^ -••i»lje MudskQ 'zi^-avgtvp.medii':• .i rediiost'tolikih, zdravil", Cti' Ićiilalior V^^^^ :.:liii- Izvifä;-\Pi:äyi pr-istžii
•. n'istu •je-'- tudi.-'do.äti" ponarejenega;-^Vduy ii, -' n i-nia"- tistega.'zdravilnega ^ \kak-örv liaf: •; •..-rävhi-"Tried;-.zatp'.-.'s?.^"^ lii'mati',. (o'dkod ..m^
Materinstvo
QUoKe^biuluc. obzirno iz «pania!
/^'.'-Pfa.^v.Ttja]	".'m"!'•
•.^ikiK-i dojžn^ rnlade -matere \rade. . p'uš^a.}0..-:-• -jjude Jili,. mar-.
''^ik''z ročkarni.-. In • präv;^--.zä mater ih-.-:bt.i-»ka. 'Sa]'. '-.'z^iiir^j-'je.'.-T.' •lii;ši-/.iiaj'V;eč-^delfj'; :-m'atv-'.v;ese]ä.",," . iiiorA' pgsior.ItiVijem^^ -./Iš^'vv ä:nTr.ii. -čini; -•■Otrok';ši^--zl5udiV	'
•: -.i^'a^ii' iii'.'.jie.'v/^aio!. luii •'dplire'-Volje. / ':.'• "^IvG/ßf.rök. 'iol.ikp. đp.r.as.he. -'cla' inyra- zjn.lnij.
"ŠPioV. ^a^-tr.eÜV.-'^'säj ;'leta r^.dnp' lmdi Li' ■^'i£.:;k3icat^J'''•ka'r, 'predstavlja -za'.•večino' ntt-plc : hi.uko in'--^^'^^"oina nervozna''• -^icf^t-ö'>irLi..-'ppi!ei)iT.ö.. '-oličutljiA'a-•..7;iiitdi-"$e: V- jökiV\?Ji'':yiü^Dljna'.;-: Tak-e otroke.:.' ttiefea; .'bB.žif h •; ■''i'n
sp^ftja-pri.n.jih. iz-. ,
• •: mno^;	'da-'ido'Bje':. volje, ^-v^
•viLi:: Surovo
lio- biit'anje':.6fe'.;ppsteijV;.n
z ptyPka,-' gä "samo;' pl'a'ši; •terr-J.q'v'ii^.M'^
nevoljo ,'• • ki 's Ut, ob t äJc^^ "r ay Han
sJcrbnp. neVvarüj'e,../'na:! .ga- Jž^V^o'ip.. : träj:'kjiče "-db^'blj.^.ig-Pd-aj,v •' -.da.vse-.',.:
Zd.i-a'\'ega; moćft-Gga 'pt^crka •naVa^aiiToCI^'.-'^^
. h'ilrp '.ga .zhudinit):;': 'm^lokt^'iiiti-'^^ •sUb'ötnim otrPkpni'-pa
.ol^zimpstjo.".v';'/-.'Poglejmo
niyt-kp'.-. kako- še' •ptr^a.tä' in.'prisit'gnjeias-.-.kkr ' kbp- -dči 'sp^äv.'ljata- ^syijj«^. frt;iŠ3qe:- in:./u'de'-' pravi ^rö'dv; 111 p'ötem .prbŽTta'^/"/,;''jTU(ii ütrpk'ü',. ^rekV-l'Äi.. le^anj-ii -.in-
;Sj;?r.d^ti''sv.o]fe'-ini|iće •ko'sti''.iu -da ki'^i z^iShc/-^ ■ o'frölc"; brez 'nervozne".

Pri takem vremenu ^sem nenadomestljiva!
>P.
■Jtdo jnore bolje. ya-rovati • VaSa -^kožo ■kako? /jaz? - 3amo ■ NIVEA v?ebme EÜCERIT, odlitao okrepceTalnö .sred»,.; sfvf za-koŽo-ZJijim-^ Tam dela NlVhi ■-Yasii. kozu träpor-aejšo . m -skrbi, --da: koša ne. pprdec], Dfi.-. postane, hxapavft m- :■ ne^iEazpoka.- Z 'NI^:.-yEO^okrepcana kO,- ■ ža -ostaJie.. zdilva., mehka m-bela tildi-^ pn močnem-urrazu.; Pred ■ odhodom-. .y ■! naravo si torej' m-^ ■ kar-.ne pozabite do^-bre :namazati- kćžo,-zlaati pa. Iiee irt: roke, s-kremo NIVEAI >
)n opia« ler t innu po-vžije stoj 7ajuttel Tolen) šele na} ^le i snlo i?; .,-,Zato.;;je.-nujaö. 350tre3>noy da- ima. otrob za to.,đurolj-'ča.Sa.-rPoglavitna dolžnost ina:-;:.t,ere-._j(>-.-to.rcj;-.da-- ga-.:praTOčasm .qnttaj- '^dr
■kbiie .iii .nadzoruje- njegovo ./odpi^avljarLj^, " dokler je äe majhen-. Radar se. olroti-naVa--dijo na redno, vstajanje, Jun .nav^idno- preide., takoretqö v .-meso in- kn;; kar. j.&---naj-yB(!{e-vkonsti za vsa-4ivljenj"e.-■ . ■	■
Kuhinja i?
.. :■■ .Miwl -w- mneHShi- naZin.: ■ Zvečer najnože-. j&eiim-ifižolu.odlij .naslednjega .dne-vodo. za-i .liJ.Kff Ü. sv<5!;o-:-B.Qda,-m: ku]Mi') -s-'.kozo-slanine.
■	.f^ti-je-kiihan; -ga. odoeđi.-"4ako.. da" öslane aä
■	-nt.ala: ieksbBie-. ■^pMme&ij- mn nekoliko ...■.?i^ruiiien6le"- «i&ke... I Js^-^t -žlice),-na maslu
-.zanimeueW .drobno -.sesekljane,' .iehulej -,2 .'ilioi -paradiztiikoveMiiezge in. seseld-janega ' v'ZBlenega '.vpetetäiiljaN. Naloži -zmes- -v plasteh' ■ - iV " -namazano.;, kozo- jjli ogmftvamo posodo.. ; Med: ^vsako.-plast^ ^Joži .-na tanke rczme na-...jezane --slanine.'.~Žadnjp.-"plast posipaj- s- kru^ ■...■hovinü" drobtinamt; .in. j>oka"päj '[presmnr •.:'h)a;slMifc r]?$ci.:jed. pičJe'pol -.ure v pečici in -.Jf'.'daj ;s -losliin-.zeljem- na mizo-.' - '■: .-■"■."
■'l-hfofn s hompirjeni (Sibsk<( Jtd) Pol :^SvoJnpljenega,.fi)ravega, krompirjaMirež-i na • '.'K^'.'I>>Ä.4elJBle"rcziiie-.jii.,.ga':oeyr; nR:-ol)u.' -o-li-:^a.TOasti;' Illratii -ztaeljl.-e.vstpoju
s.vezega'.svinjskega- in-;.govejega "nieSTi' —"'.vsa-' ■ kega.pol.'.^ pi-imesa-j. mu-veliko sesekljano.■■ " na masti- opraženo .čebnlo-'soIt. papra- in;se^ sekljanega zelenega, peteržilja. Vse .ikupaif.-; . ponovno prepraii.na.njaati;. m io 'Se-ioliiad-f.'; primešaj'. 2-^5 raztejjena- jajca,, katenai' ..si; primešala* .'skodehco kisle, smetane.. I^pleui ..
■	naloži , v namazano, koza . vv;rsto ' ^ocvrtega--.'krompiinaj ki ga žele sedaj osoti.- nafo-vrsto.'.-vmesne, .z .jajei in semtano zmežaiie tvärine " itd.s .dokler- ne..porabjS,.y«ega,.Ka .vrhu .naj:.;
■	ho krompir. .Mnsako peci pokiire-v^^irednj« .:' ■vroči Jjecici: Potem -raztepi par"; jajec. ;pri-.: rne^aj jim inalo^ mlekar m potrehiie	■ ylij to na musako, kr naj-bo ■iv .pecici se lo-.;-'-:liko.časa. da se jajca, strdijo.-lnnekoliko Zu-i-iimene. liazreii jed v-po^di.-na .kose, iir... jO--z lopatkjD^ siloži^iia. ki'oÄnik. . ■ '-■ . ■■ ■■
•Segedmski gultis: Pari;.na; k-ocfee-zi^ežano .,
11
svežo svjrijino na masti s papriko, kimljem in potrebno soljo tako dolgo, da se začne nekoliko rumeniti. Potem dodaj dušenega kislega, zelja, pari še "tako dolgo, da je vse meliko, nakar primešaj še pol skodelice kisle smetane in prevri znova. Na željo lahko v smetani razmotaš žlico moke!
S-uinjina v sladki repi. Pari lep kos sveže svinjine najmanj eno uro. .Medtem kiiliaj na osoljeni vodi z nekoliko kimlja olnplje-no in nakrhljano sladko repo. Razbeli pol žlice masti ali masla, stresi vanj žličko sladkorne sipe in pol žlice moke. Ko se pre-žganje med neprestanim mešanjem zarumeni, ga zalij s kuhano repo, kateri si od-cedila odviŠno vodo. Zreži že mehko svinjino na kose, ki jih v popolnoma prirejeni repi še .malo pokiihaj.
Svinjske noge laliko uporabimo na več . načinov. Skuhamo jih v slani vodi, kateri smo dodali kot začimbo narezano čebulo, korenček, korenino peteršilja, lavor j ev listič. celega popra in soli. ki je ne sme biti preveč. Bolje je namreč, da pozneje kuhane noge še nekoliko osolimo, ker bi bila sicer juha preveč slana. ICuhane noge z juho vred uporabimo za svinjsko hladetino (žo-Uco). — Ocvrte noge. Iz kuhanih svinjskih nog previdno poberemo vsaj večje kosti; koščke mesa povaljamo v moki, razte-penem jajcu in droblinah in jih ocvremo na masti ali olju. — V sladki repi. Do mehkega skuhane, na kosce zrezane svinjske noge, denemo v popolnoma prirejeno sladko repo, ki jo potem že en!^at prevremo. — V kislem zelju. Prav tako lahko denemo svinjeske nogo v kislo zelje ali jih kuhamo z ješprenčkom in fižolom. Prav dobre so kuhane svinjske noge tudi s kislim hrenom in gorčico.
Svinjski, gulas s fižolom in ješprenčkom. Četrt litra preko noči namočenega fižola odcedimo in ga nanovo zalijemo s toplo vodo, osolimo in kuhamo pol ure. Potem denemo v kozico žlico masti, drobno zre-zano Čebulo ter četrt kg mastnega, na kocke zrezanega svinjskega mesa in pražimo, da se prav malo zarumeni, nakar pridenemo skodelico v vroči vodi opranega, že prej namočenega ješprenčka, polsladke paprike, malo kimlja in potrebne soli. Ko se vse nekoliko zarumeni, dodamo še fižol s fižo-lovko vred in parimo tako dolgo, da se vse dodobra zmehča. Po potrebi še zalivamo s kostno ali krompirjevo juho. Ako damo ta gulaš še s krompirjem in kislim zeljem na mizo, imamo prav tečen obed. Cim več svinjine je, tem boljša je seve jed.
• Slanikova. večerja. 2—3 marinirane- sla-nike z ikrami očedi in odstrani vse košČice. Potem jih zreži na rezance. Prav tako zreži na širše rezance 5 kuhane, olupljene, mrzle kompirje, precej veliko kislo kumarico ali par majhnih in dve krhki olupljeni jabolki; dodaj še sesekljanega drobnjaka in dobro vse zmešaj. Ikre pretlači skozi sitcc, • primešaj žličko gorčice, žličko drobno nastrganega hrena, malenkost sladkorja, -2 . žlici olja in približno litra goste kisle smetane. S tem oblij narezane slanike in' • krompir ter pusti da sc kvasi dobro uro. Nato nakopiči jed v stekleno .skledo, ob kraju pa naloži na četrtinke narezana, na tido kiihana jajca in- na rezance zrezano, z oljem in kisom zabeljeno solato. Poleg lahko serviraš še v oblicah krompir.
Suhe cesplje z žemeljnirni cmoki. Pol kg suhih bosenskih češpelj namoči za kako uro, potem jih skrbno operi in odstrani koščice. Nalij nanje pol skodelice rdečega vina in toliko vode, da so češpljc pokrite. Razun tega dodaj soka pol limone, ščep cimeta, žlico ruma in polno žlico sladkorja in kuhaj vse skupaj, da se zmehča. Kazmotaj žlico moke v pol litra mrzlega mleka, ki ga osla-di in primešaj tekočino češpljam. Vse naj vre še 10 minut. Češplje so se morale medtem popolnoma zmehčati in se pomešati z mlekom. K tej češpljevi omaki se dobro podajo žemeljni cmoki. — Ali: Namoči češplje kakor prej, skuhaj jih, odcedi in izloči jim koščice; meso sesekljaj s krivim nožem. Potem, pripravi prežganje iz pres-. noga masla, drobtin in sladkorja, primešaj sekanico češpelj, žlico ruma, par žlic vina in malo cimeta ter zalij po potrebi še z vodo v kateri so sc kuhale češplje. Omaka mora biti preccj gosta. Izvrstna je k pre-kajeni svinjini ali k raznim cmokom.
Jajca s siro.m 10 dkg mastnega bohinjskega sira razreži na tanke rezine, obloži z njim plitko, z maslom ali oljem namazano kozico. Potem speci sir na štedilniku ali v. pečici, nakar ga oblij z 8—10 raatepcnimi jajci, ki si jih začinila s soljo, poprom in sesekljanim drobnjakom ali zelenim peter-šiljem. Postavi kozico v pečico, da se jed bledo zarumeni. Serviraj jo z zeleno ali mešano solato.
Jajčni rezanci. Razniotaj v testo 3 jajcä, ®/8 liLra mleka, 1—2 žlici vina, soli, malo popra in niuškatovega oreška ter toliko moke, da je testo za spoznanje bolj gosto kot za omlete. Speci na omletni ponvi mlince, ki jih ohlajeno zreži na rezance. Zloži jih v ppsameznih plasteh v namazano,
12
ognjavarno kozo, vmes, t. j. med plasti, pa .potresi nastrganega do.mnČcga sira. Ko porabiš vse rezance, nalij povrhu poldrugo' • •skodelico .(Vs litra) -dobrn ki.^lc smetane ali mleka. Postavi za 8—10 mimn v pečico, da pef speče". Daj s solato na mizo.
Krompirjevi krofi. Olupi 3 srednievelike knbane kromjirie in že »orke pretlači. .Stresi na desko pičlega pol litra moke, prideni pretlačeni krompir, pol kavne, žličke soli. za pol jaica presnega, ma.'sla. 1 rumenjak in 1 dkg vzliajanega kvasa. Pogneti v testo, ki raj počiva" samo kakih 5 minut, nakar ga razvaliaj za mezimec • debelo in izrezi iz njega kolačke z obodcem za krofe. Polovico teh kolačkov nadevaj prav na sredo s pol žličke prekajene !?esckljane' svinjine, kateri si primešala 1 jajcc in nekoliko kruhovih drobtin. Pokrij z drugo polovico kolačkov, stisni ob robovih, in izreži z malo manjšim obodcem krofe. Polagaj jih na desko, pokrito z gorko krpo in posipano z moko. Postavi potem na gorko, in' ko krofi dovolj vzidejo, jih ocvri na masti prav kakor pust-_ie krofe, potresi jib. z nastrganim bohinjskim sirom in daj tople na mizo.
Sirovi kolački. Zgneti v mehko testo 15 dkg v oblicah kuhanega protlačenega krompirja, prav toliko pretlnčenega kravjega sira, nekoliko soli, 2 celi jajci, žlico sladkorja prav toliko moke in kolikor je še treba kisle smetane, da je testo mehko in nekoliko leze narazen. Devlji v razgreto, dobro z mastjo ali maslom pomasčeno pon-vo. ki irna vdolbene jamice, v vsako jamico po eno žlico testa. Testo se mora razlesti, da dobi obliko krofa. Speci kolačke na obeh straneh, da bodo rjavkastorumeni, namaži polovico kolačkov s segreto češpljevo ali kako drngo mezgo in pritisni nanje prazne kolačke. Mezgo prej segrej, razmešaj z malo vina in začini s cimetom in rumom. Kolačke posipaj dobro na obeh straneh s sladkorjem in daj gorke na mizo.
Koruzni holac. Zmešaj litra pšenične moke, Yi liLra koruznega zdroba ter 34 1
sladkorja. Dodaj kg rozin, nastrgane olupke pol in sok cele limone, cel pecivni prašek ter dobrega pol litra mleka. Namesti testo v dobro namazan kalup za kolače in pcci ob zmerni'vročini skoraj 1 liro.
Kolači se ne'pripaJijo, ako potreses v pečico pod kalup jolast soli.
Sirovi kruhki z heljakovim snegom.. Stepi 4 beljake v sneg. ki mora biti prav trd. primešaj za vsak beljak za 2 žlici mastnega nastrganega' domačega sira' in namaži to gmoto poldrug cm visoko na tanke rezine belega ali rženega kruha. Potem jih hitro ocvri na oljxi ali na masti, in sicer najprej na nenamazani strani, nakar previdno obrni rezine z lopatko in jih oč^a-i na mileni ognju še na drugi strani. Pena pri cvrenju naraste v blazinice, ki naj se nekoliko zarumene. Jemlji sirove kruhke z lopatko iz masti in jih polagaj na pivnik, ki vsrka odvisno maščobo. Serviraj vroče.
Krompirjev mlečni knih. 6 velikih.' v oblicah kuhanih krompirjev, pretlači in jih dobro pomešaj- med kg moke. Dodaj 4 dkg vzhajanega drožja, 8 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 1 celo jajce, 10 dkg stopljenega presnega masla in mleka, kolikor' ga je še treba. Zgneti v testo, ki naj. vzhaja na toplem. Potem napravi štruco ali hlebec •— lahko tudi dve manjši štruci — ki naj ponovno shaja, nakar peci 1 uro v zmerni vročini.
Ruski oršad. Kakih 50 mandljev med njimi tudi par grenkih, popari in olupi. Potem jih stolci v možnarju, po možnosti ne v kovinastem, in jih zalij s tremi kozarci prevrete vode. Dobro premešaj, naj stoji nekaj časa, nakar odcedi. Iste mandlje ponovno stolci, nalij nanje 2 kozarca prevrete vode ter postopaj kakor prej. Dobiš .mlečnato tekočino, ki jo zlij skupaj, osladi z 20—30 dkg sladkorja in .začini na željo še s pomarančnim sokom. Ta brezalkoholna pijača mora biti prav mrzla. Serviraj jo na plesih mladini.
Praktična navodila ===
Skrb za kožuhovino
Plemenito krzno je dragoceno ter si je v sedanjih slabih časih težko nabaviti kaj novega; zato skrbno čuvajmo in negujmo to. kar imamo.
Često se na kožuhovini, zlasti na o.vrat-' niku že po kralkolrajni nošnji, pojavijo mastni otiščanci, ki pokvarijo vtisk drago-
cenega krzna in do neke mere izdajajo tudi zanikarnost nositeljice.
Kajti manjše okvare se dado popraviti. Segrej čistega — torej izpranega — suhega peska, posipaj ž njim skvarjeno mesto in ga razdeli tako, da bo madež popolnoma pp-krit. Drgni nalahno pesek sem in tja, nakar ga s ščelko odstrani. Natresi zopet
13
odstotkih' .^rav. -z-futay^oljiv.:-trVKkoBjrfa"' Yel^' ^kri^ar,- A-stavi;': ii
XoV. je -•«lo'^j^la- vši-ij^«}',-. •'-'^ä jiijžesaij,•	: nato .z .^.östej-'.
V/iifwk^dtijfi.v: •■ =	/ . -^ t}---:
■	■ker'-'slG'er'/^e;:!^^	^l^dH .-od'tisM, Ivi
;.'•.'ppi'e.tja; .TJr^^tr,''; v•.•.••; .
^dai)e .časa. .öjnu.rl;,;5ö;'
svežem-ji ,
'i -iio^i rt o :skrb n aV jo\ ohraiiiriip; ;dä1 ; časfi' iep.o. •
■■''•If/SsJy^-^-.';^'/.'/ r.-..'*;.	"v.
liß/-pretiravdi^-s -Jcurjapp!./
■	V'edii'ö'-iii Ve3jio\'t?eb.a\|)qn_avli;ati äa'.'se 4z,;. •.jyrtjen -V ■:sta^	.slabo, -.in počasi .
"./a'^reväj feBÖ't&m-' ko'-5e-dab.rQ:'preifäfierni'prö-^
\ • siäTier^;an je V s
.-/-tM ^pe^^raV-^tl^eba^	^najinarij". dydkraV-';.
/	ptoštorjiliv--seV
^«i'fea.' pom^ikutija,-..' da- jiili
pte'hkjßiije; rHJadn-o.--.'.^■aya ^.topi^'	n"a] • Y^ja- ;le'
• aiie^ käkpr ' -'fi e'lcdia j 1Ä"kö • "n'aiu talve; •.•
••^Co.t®}' ^?^^!^ '^ sedeii-jem' ob .peči.;
^' '-dä;	najx-
■	b-|apeva ;irt.V&^fResIi': v-	ylagp, y"^,•
]}) ©I^
•••-Wlor^a-'-sp'-f
ytakit^t. ;'kQ:":sGV.biIä. šo^^pp^'n-i	imö.rä.ÜTO .'.v
'••jSJiiöliV'jili.
■ Jlii Te^^wö 'i'fwöV^
''belega"kmba:/in: ^jo'.^pü^-; tako|:,'::
T yode.' -Aftpi -fe ^viiip	irapi.imÄj
:•• Todä--.'tak'oj. '■yij-pii^sia^;';-'^^
^pi-av;-;,črslp,;;;akb 'gili^y.iiapblrdr^^ ' .inv-gPrlcoV -vödpj' ' pot'eiri-''.pa jih:
feifto''raztpprii/'iilai^^^ izplakneKlö.'tö - ^.'.'-irorKloy^
•	rti:CaVpP •takcjTi":'^^^^
•	• irta: •: Čištaj". ;tre^- • po>š;Rp skj• k • eÄat^Usjielii ••,'ne izostane^	.^v•
,sbli in- ^lij van.j •' par. Tjr'-na, toplem.; .•üad'a.'odl-oöi;; '-.•.':;•.■;■>.•: -'V- 'f' /b'-r;-v
iiiito i{i -y-mla5iii.yVdi/"ii'pl'^ /S.e ,]-allkö--üf iahiisaiia^^^ p.dšu^i:,- /käd^ii^^ri^nän^-f..'.' 'kiifje- Casai-;\'Ki^ol{.- pa ••kriE
; pribor' '^.VjVpjId^ ', vasa -.v: prp.iiifelu.V: jjmhi
-■'snie jiegaü- prelio
i^nem'p. 's 'krpinv	vptiy^^	i':-.! :','^,.'
-.•; • 'PöHctcevi. -a^^pip. 'Sčb'i^^ -.cö.	j'.
"pO;' iiihaz;aiiib'fdeiiii';'.ö'fc
.' V,- v;'-
'-:•;	(Tobl'ü'i-'^upgrtV
š";fin;im -filjejti;''^	.	'•M";;',:':
t4

'j ■ .• ■ itai^r	: -ki-^^s e'';'du: Ui^fi-"- op rariii-; ••
i^; n i^ci'Jm liügov
jirali 'öiä •ji-r&uiiogä-.i.n '•'ilo.viGö
•'"alV	-kio'ae;'' ko/'sej
••li.'uriN'O,; •
y,:.V:	'jiri^tku, ICäö^■■-
;letnem " času ''
oHladi-v.
^.ip^eje'^m; s'^r.ävr-.'Vjin]-- -tl'oyo}) ■ .tä^öla'gc^:'-la-emeiice-vö-; • ob^.eiyänje;-' ^naj-si.
-zabraniš'-.
/^l^.ö^^i'^^i^^nA'.ilQfistrams^^	ialj -.'ako
X^ljpil^v^ff ^Q^^^^	' ki'sliiio.'-v .-
::-v;-iiövip-lDt£Xuijasto':^	ij. der-
iZr.ežemoV.
jUiy.liaökrög'^^	;SÜrnkc; t'raköy	•
-jpo^^niazftae:}!! 'b.rokaiii.'' ."^^.ja^jin o j dstiiäidmo vplas t v kiWđ.e;V:-!kr•
/■.Jtrd^py-rÄtrie'.w	^n^ee'.'-kr'e^'e-anV
■	.^.epi.j iz '-'JViJiicriioili;.-/
'	.';' z	salu/ - in :;s i ce^'.^v'- '.ästi'	j
."^tlikaj ^
-i^dokler-m-.^Oćela.'čisti'v;/-.^	^
'.lula; ■.prlm^^'s-/; .y'ode' m"'.;'ii^a.jkapljic''••vod.ötopnega.^teMä.'..■; ^■(Wasserglas):;'.-	'"V: V.; /-/Vv
očistiš, "polreseš'v.-z 'drobnöv soljöj /'jwjkrijes V:' ; s.- 'sveze .^-pöliskanirri.^^^	.papirlj^j^-"..-;
ter 'Evrežeš; ž vrvica.'pr^^Pgö /: trcB'a ;.sam-o; stria ■';' 'Teyfinö -svüpjiö o'ž'^-HoV	;
. • Ijkalm.-deski.- izbr'jleSi-'ptbgo:	z/triiieii'^-'-:'
■.kü.'. suho\'krpö.-"'IV.atö.:"li^akaj{
•li-j&'.'^Lavlaži - svjlö ' 'enakonrömc^jv-:- ižd j^t;. p'ipgo.- ^ ••'za-'-,pi:6g(7'. nokar 'z^^ ■
-	firevrocim .dikalniicdiir 'narobe; '^Na "lia/ iiačife".;-'. . iqdstfanis' n'še'-'aiiadežfe. v-'in'
. .. Da - oir-ö^ypöjüyttl^^^^	'v-okamc^ "'üW--''
'^prćivi-: ri^'- t-pk^va' jilažćka	ii^-'i^j;,';
kavice-;"pa prišij. 'guiaili;.	^''gLiii'-fö.'-'';.
pripni^rökfivice. iiä-.rpkdVa-.; ••; "' ^	- V-"' :.''Vlažne \'sten.e[:oWcLruleš^
pravi raztopirip,	salić-Uii^
-	vinVStiriK; ;đel<>v. ^
••gobo '-v-, to-/r-az.Lcipiijo' "in 'obaaii i ^Iijo^^teai'ü;:'^' iä'kö'j.'da "1^0 ppysüd";
• " iidzpärma- v'oŽnti'-.šluii- laIiliö'iaUoV-':.:ti^u ■Zvijajo;
y: julTilö- vpdo.'-'Ža
" Jio'. volno. -dcxlaj "vodl lii^lü'söli^-^Vd •^barväsT»; ,-!' •;pa-" primešaj; nekoÄo .k'isa'VlPö
•l'öHbna-^bb-'Jih-kor; ri.gl-ii>i=V5ahiö ••^^©•''jfi.- ^öVpl'j':"•;. -Tnočria;.'." v -'."'•• ;•■	• - -'v : ";
Ali /f ves?
:; • fltf-.:OČišln,& /tiijiazane
•^-■i?<^v;trdo '-inv'del^b; blago;	vetij '"če;/;
••narfiaŽ^;' •'spö^ji siya''-ž - vlaž^iiTii "M'üprii-. -:
1Ö
Posvetovalnica
Ga. Ana v G.-Ozebline na nogah in rokah • povzroča že'razmeroma neprehud mraz-pri . ljudeh,ki niso zadospio in pravilno oJ^le-. •čeni, "so malokrvni ali malo hranjeni, dalje pri onih, ki se vedno tišče'gorke peči," se ne upajo na zrak in zato • niso utrjeni. lialco odpraviti ozebline, • vpraš'ujete. Varovati se treba predvsem nadaljnjega mraza' s Lem, da se toplo- .oblcčete, ' obutev • ne . «nie biti. pretesna. Neposredno preden greste ha zrak, si ne smete umivati niti obraza niti rok. Ako imate noge. mrzle že takrat, ko . odhajate, je prav gptovo, da boste ozebli še huje.
•	Enostavna pomöö je, ako.ši zmrzle ude drgnemo s. snegom,' dokler ne postanejo topli. Potem jih riataremo s cinkovim ali boro-
•	yiiu; če je ozcba zelo huda, pa z ihtiolovim mazilom, zavežemo s platneno krpo in oblečemo Sveže 'tople nogavice. Ako ozehe niso zelo hude, si vseeno, ko se vrnemo z
■ mraza, preobujemo nogavice in .čevlje. Po' možnosti si otrimo noge 2 mrzlo vodo, .jih masirajmo in .namažimo s kako 'maščoljo.'. Tudi mazanje s petrolejem je koristno:;- ali pa polaganje krpic, pomočenih v terpenti-novo olje na-ozebla mesta."Priporočljivo je tudi -naslednje" mazilo:. 8 dkg čiste, nesoljeno masti od'sala, primešamo, ko je na pol tekoča, 5—6 kapljic bcnzojeve tinktm^e in prav toliko limonovega soka ter dobro zme^ šamo. Maža naj bo večkrat sveže prirejena. Zelo dobro učinkujejo izmenične kopeli,, ki smo. jih že večkrat,:ömenjali kot naj-' boljše sredstvo .za pospeševaiije cirkulacije krvi prav do zadnjih könic telesa. In sicer treba držati noge 2 iii pol minute v vroči vodi 35—40", kateri dodaste pest :soli- popoten! jih vtak^ete samo. za 1 minuto-v mrzlo vodo 10—15° ä' takoj nato zopet v vročo; Tako ponovimo- desetkrat. Ako .se je \'TOČa voda ohladila'in mrzla'segrela,'treba dodati .nove vroče oziroma'mrzle vode.-Po končani kopeli obriŠile noge in š pomasče-nimi rokami masirajte prste od konic proti koreninam; potem vse-noge-namažite z eno i7.med prej navedenih mazil' in fialahno ob-vežite noge; To delamo najlažje redno' vsak večer preden ležemo spat-...
Da se obvanijemo pozimi ozeb, moramo .'že vso poletje in v jeseni 'mahati posebno -občutljiva mesta z jodovo tinkturo in kopati dotične ude v galunovi raztopini ali' v zavrelici, hrastove skorje.' Na fa način se koža utrdi In tudi v hudem mrazu ne ozebe, ako poskrbimo za toplo obutev in pravilno kroženje krvi v rokah in nogah.
■	G. V.J-L:-Maggi je izvleček govejega m€
•	sa,--.maščobej raznih začimb ui soli. Vsem imenovanim tvarinam 'tpeba odvzeti vgo vodo, ostalo'pa se raztopi v p'ošebnih pripre vali: Okoli 40 kg volovskega mesa, .začimb in -soli-daje približno 1 kg izvlečka. A to 12 delujejo- v - posebnih tovarnah. Ne poznani
' nobene kuharske knjige, ki bi dajala'navo-dila-za" prirejanje jušuega-izvlečka. •
■	Gdćna.'Mara. Madežb joda je težko sprs viti iz perila. JNajbotje je. nadrgniti 'dotična mesta s krompirjevim, škrobom; rrnadež po «tane vijoličast potem ga izperemo .v milnici in naposled v čisti topli vodi. Po potrebi ponovite postopanje. —' Ali iisperite madeže s -salmijakovim cvetom. .— Ali zmočite madeže z. vodo, potem pomočite dotična mesta. V kloroform in izperite z milom .in gorko vodo. ."Ravnati t-reba urno,
-da kloroform ne, razje'tkanine.'
Ga. M. F. Pra^i srbski džuveć. rtapravi.t takole: Na treh del olja prepražite na listič zrezano- Čebulo, pridenite ' na lepe koščke
•	zrezanega svežega svinjskega mesa • .(40 dkg) ali razrezanega piščanca iu sesekljanega, ze-
•	lenega peteršilja in "opecite. od vseh. strani. Potom naložite nekaj tega mesa'- v! namazano kozo, ha to plast na rezine zrez'anega-olupljcttega krompirja, na' krom'pir. vrsto zrczanih modrih patližanov, (jajčevcev). dokler so na razpolago, narezanega-^ paradižnika, presnega zelja,, prav malb zelene' sladice paprike,-plast rlža; nato zope:t vrS.to mesa, zelenjave in riža:-. Na vrhu. naj bo meso. -Osolite primerno in zalijte" z juho ali z -vodo, da je dovolj mokro, vendar tekočina ne' smo pokrivati džuveča. • Pokrijte in postavite v pečico, kjgr naj se pari-iiaj manj eno uro... .Kozo večkrat' p'otresfte', in
-po-potrebi prilijte juhe.- — Pri piistnem-fiarodnem džuveću prevladuje navadno', če-
•	bula, ]ci- znaša čestb eno tretjino, vsa ostala zelenjava in meso pa dve 'tretjini. Razmerje
•	med' zelenjavo -in mesom je: polovica -.zelenjave, polovica mesa, a pripo.ročati.- je več., zelenjave. .Meso je lahko tudi telečje, jag-" nječje, gosje, račje, pa tudi ribe so izvrstne. Zelenjava je lahko prav, različna,.-letnemu času primerna. Kadar ni paradižnikov,, je
. uporabljati paradižnikovo pasto. Džuveč . mora "biti sočnat, ne kašnat, sličen dobremu rižotu. Meso naložimo na sredo krožnika, okrog pa 'razvrstimo venec • zelenjave. Kot. začimba služi poleg soli še paprika; sladka
"ali. polostra, poper, lovorlev .Ilaič',
16