ZALOZENOST TRŽIŠČA
Kakor je zuano, račuuaiuo s tem, da bomo že letos v dolo-teni meri povečaii osebno potrošnjo. S tem v zvezi je tudi bilo sklenjeno, da se povišajo plačc delavcev in uslužbencev. iNova uredba o razdelitvi skupnega dohodka gospodairskik orgajiiizacij pa po drugi strani prav tako 11 utLi mo/.nosti, da se zaslužki v gospodarstvu še bolj povečajo pod pogojem, da povečajo podjetja dohodek z onakim ali manjšim š<tevilom zaposlenih delavcev in uslužbencev.
Za kritje teh poveeanik denarniii dohodkov pr&bivalstva je določeno tudi povečanje prodzvodnje in uvoza potrošnega blagu ter drugi ukrepi, ki naj zagotovijo zadostne količine blagovnih skladov. Ti ukrcpi so prišli močneje do izraza že lami, ko so se na trž.išču občutno povečale zaloge potrožjiegu blaga. Ta porast je bil zaustavljen v zadnjib. mesecih zaradi pavečanjti dohodkov prebivalstva, v prvih meseciih letošnjega lata pa so se zaloge ponovao začele povečevati, čeprav po-časiieje.
Industrijsko potrošno blago
Po poročdlu zvezn&ga sekretariata za blagovni promet je založenost tržišea z industrijs-kim potrošnim blagom soraz-meriio dobra. Na to je — razen iz lanskega leta prenešenih zalog — vplivala povečana industrijska proizvodiija (v prdimerjavi s prvimi meseci lanskega leta), uvoz, sezonsko zniževanje p-ovpraševauja, povišanje plač v gospodarstvu pa še tudi ni bilo izvedeno, ker še niso povsod sprejeli novih tardfrnih pra-viLnikov.
Zaloge tekstila so se znova povečale v začetku leta kljub ;x)veLanemu izvozu. Vendar ni dovolj posamezinih vrst teikstil-:iih izdelkov kot so široko platno, brokat, deikorativne tkanine, ¦ itroške nogavice, dežmiki iji posteljne ga™iture.
Se bolj občutno so se povečale zaloge usnjene obutve, na ;o je verjetno vplivala tudi rnila ziiina. V marcu je prišlo tu :ii tam do znižovanja cen in razprodaj. Ni pa še zadovoljiva kakovost, otroške obutve pa še ni dotrolj. Gumijaste obutve je :a tržišču več kaikor ob koncu 1. 1956, vendar še vedno pre-malo. Podobno je tudi z drugimi gumijastiknd izdeliki.
lzdelkov elektroindustrije je dovolj, razen instalacijskega materiala za gospodinjstva, uekaterih vrst žarnic in električnih aparatov, po katarih je povpraševanje čedalje večje.
Od kovinskiih izdelkov ni dovolj strojev za mletje in neka-lerih vrst in velikosti emajlirane posode. Pri drugih izdelkih, kot so kovinsko pohištvo, peči, j«kleno okovje in pribor, pa se iiasprt>tno te/ko prodajo.
Izbira v losenem pohištvu je še vedno precej tuajhna, naj-več pa je dragih in okornih vrst pohiištva.
Živilski izdelki
Vseh osnovnih živil (kruh, mast, sladkor, meso) je dovolj. V februarju so bile v prosti prodaji vetije količine krusne raoike. Povpraševanje po sladtkorju se zmanjšuje, med drugim tudi   zato,   ker   so   bile   uporabljene   prejšnje   mesece   znatne
kolioine za prcnizvodnjo alikohola. Sedaj razpravljajo o ukrepih, s katerimi bi popolnoma oneniogočifli ta šikodljiv pojav.
MJeka in jujc je v zadnjeni času na razpolago večje koli-či.ne in tudi njih cene so nižje, poseibno jajc. To je sezonski l>ojav, prav tako pa ima na to svoj vpliv tudi omejevauje izvoza jajc.
Glede na sezono na tržišču nd pomanjkanja vrtnin, razen čebule in zelja. Slabše je zaradi pi&le letine s sadjem, razeu z jabolkami. Količine so nezadostne, cene pa visoke. To posebno vedja za suhe češplje.
Južnega sadja je na tržišču dovolj.
Blago za vas
Trigavine- na vasi so večAnomia dobro založene z imdustrij-skim blagom. Vendar primanjkuje nekaterih izdelkov, in to prav tistih, ki so prete/no uam&njeni vasi: podkovalni žetblji, obročno železo, pocinkana pločevina, tu in tain petrolej za razsvetljavo, kmeako predivo iu  vezilni sukauec.
Živinske krme je malo, kar se je posebno občutilo v ziim-skih mesecih.
Ce vzaiinemo v celoti, laJbko rečemo, da je biio tržišče v prvili mesecili večinotna dobro založeno, čeprav so se konec lanskega leta zaloge nekoliko zmanjšale, dohodiki prebivalstva povečali, izvoz nekaterih izdelkov pa je prav tako v porastu.
"V prihodnjih mesečib se bodo doliodki prebivalstva še na-prej povečevali, ker še ni vceloti izvedeuo povišaiije plač v gospodarstvu, izvoz pa se še naprej ugodno razvija. Toda tudi industrijska proizvodnja narašča, uvoz za široko potrošnjo in uvoz surovin in materiala za proizvodnjo postaja čedalje bolj reden. Vse to so pogoji, da se zadovolji povečano povpraševa-nje po blagu in da se tako realno realizira povišanje osebne potrošnje.
Uredba o razdelitvi skupnega dohodka gospodarskih orga-nizacij nudi možnosti, da se bodo zaslužki v gospodarstvu še naprej povečevali. prav tako pa daje tudi pobudo za proiz-vodnjo večjili količin blaga in tako pričakujejo, da bo uredba v skrajnd liniji ix>zitivno učinkovala na razmere med dohodki oziroma uied povpraševanjem in blagovnimi skladi.
Vsekakor bo imela na to razmerje velik vpldv kmetijska proizvodnja, o kateri za sedaj ni mo.g-<>če ničesar reei. Lahko pa vendarle pripomnimo, da je bilo v jesenski setvi zasejano okrog 19 % več kakor prejšnje leto in da se tudi pcmladansta setev ugodno razvija.
J.