Dopisi. Iz Majšperga. (Dobra misel) rodila se je tistim, katerim se imamo zahvlaliti, da se bo strma cesta pri nas prekopala, da bo veliko lažje po njej voziti. Kaka dobrota je to za ubogo živino, katera se je uprežena v težke vozove dostikrat neusmiljeno pretepala po strmem bregu! Letošnje spomladi se je delo pričelo in zdaj vrlo napreduje. Nekaj pa ne morem zamolčati in sicer tega, da so delavci pri tem podjetji plačani slabo. Med tem, ko po drugod delavce plačujejo pri ednakem težkem delu vsaj po 80—90 kr. na dan, imajo tukajšnji trpini komaj po 50—60 kr. na dan, in sedaj, ko so dneyi krajši, govori ae, da se jim bo še to že itak jako nizko plačilo, da se ne more pri jednakem delu nižje misliti, se znižalo. Postavno določen delavni čas je 11. ur na dan; tukaj se pa 12 ur dela. Vprašam vsacega pametnega človeka, kako je mogoče dandanašnji, ko je živež tako drag, s 50 kr. pri težkem delu na dan živiti? Niti za eno samo osebo to ne zadostuje, s čem si bo pa delavec preživil ženo in otroke! Delodajalci naj bi pomislili, da bi se že po naravi delavcu moralo toliko plačati, da bi mogel pri delu vsaj človeški živeti, ne pa da morajo delavci stradati, da morejo oni sami mastuo živeti! Odkar se cesta dela, se je v HajSpergu ves iivež tudi znatno podražil, a povrhu tega se dobiva za drag denar mnogokrat tudi slaba roba. Pred nekaj časa srečal sem delavca, kateri si je nesel nekaj slanine ali špeha in moke domov iz Majšperga. Tožil se mi je, kako slabo more živeti pri težkem delu o tako pičlem zaslužku in kakb slabo blago je v Majšpergu na prodaj. Pri tem mi pokaže slanino in kaj mislite! Slanina je bila zelo nesnažna in je tako smrdela, da je ni bilo vživati. Ker delavci ne morejo čez teden vsega sproti plačati, morajo vzeti, kar se jim da; taki prodajalci se pa tudi ne bojijo, da bi jih za njihovo oderuštvo božja kazen očito zadela. lz Ljutomerskih goric. (Trgatev.) Navadno se pri nas trgatev začenja že ob sv. Tereziji, letos se je začela še le ob sv. Urši, ker je jesen jako lepa in topla. Lepo vreme meseca oktobra je grozdje jako zboljšalo, tako da bode še letošnje vino jako dobro, čeravno dobrote lanjskega ne bode doseglo. Vendar ima letošnji mošt višjo ceno od lanjskega, kajti mošta je malo, kupoev pa mnogo, in zato cena moštu raste od dneva do dneva. Grovori se, da se je že letošnji mošt prodal liter po 28 kr. V poškropljenih goricah ima letošnji mošt do 20° sladkorja, v drugih pa menje, zlasti kjer je strupena rosa trsao listje za časa posušila ter grozdje ni moglo popolnoma dozoreti. Če bode vreme lepo, bodo ta teden vse gorice obrane. Lepo vreme pa bi še tudi po trgatvi morali imeti, da bi trs dozorel, ker v nekaterih goricah še je les zdaj komaj do polovice zrel, zgornji del pa je zelen in bi pozebel po zimi, 5e prej ne dozori. 0 nesrečni trtni uši zdaj ni nič slišati, vendar bi zlasti viniiSarje opozarjali, naj se okuženih goric stalno ogibljejo, da je ne bi še dalje razširili. Do zdaj je trtna uš uradno konštatirana v občinah Hermanci, Brebrovnik in Veličane v Ormoškem okraju, vendar tako blizu Ljutomerskega okraja, da je tudi za gorice v tem okraju največa nevaračina. IzTinjanaPohorji. (Žalost — veaelje.) ,,Ne plaši se, če burja hraste vije, po hudi uri lepše solnce sije". Teh tolažilnih besed slovenske pesmi nam je pač bilo treba živo se spominjati, ko je dne 5. julija strahovita burja po naši Tinjski župniji vila in do tal pripogibala mogočne hraste, vmes pa se vsipala grozna toča, ki nam je naredila neizrekljivo škodo po njivah na žitu in po senožetih, ter kaj grdo oklestila naše lepe vinograde, kjer raste dobra vinska kapljica. Bil je po tem takem peti dan meseca julija silno žalosten za nas. ,,In v vsaki uri britki, ki rod človeški stiskajo, sledijo kmalo druge, ki mir in radost prines6". In te besede slov. pesmi so se začele po ovej hudi in britki uri nam Tinjčanom kmalo izpolnjevati; zakaj veliko radost nam je prinesel tisti den, ko amo dobili iz Maribora prav lepi novi banderi in krasao novo uebo, za koje izvretao delo gre vsa čast ia hvala oadotaim častitim šolskim sestram. Baaderi je kupila aaša vrla vdova Neža Godec, nebo pa farni mladenči ia dekleta. Njej ia vsem tem Bog plati! Pola radosti za aas Tiajske faraae je bil tisti daa, ko smo slišali prvokrat peti naše aove glasae orglje v podružai, nekdaj širaozaaai romarski cerkvi av. Urha, za koje prav pridao denar zlagajo vsi posestaiki cele fare. Prav radoatea daa za aas bo zopet tisti, če aaa ae ljubi Bog puati na svetu, ko bomo začeli v faruo cerkev hoditi po novih stopajicak, katerih nam je v reaaici krvavo treba. Nedavno amo ai aje aaročili pri bistriškem kamuoseku, ki bo nje a avojimi pomočniki izaekal iz pohorskega belega mariuorja do prihodajega inaja. Denar za aje bomo imeli kitro skupaj, ker se pridno oglašajo taki dobrotniki, kojih vsak hoče avojo atopnjico kupiti. — Prav veaeli v arcu smo tudi vsekdar, kedarkoli zagledamo zidovje bodi ai okoli župae cerkve, bodisi okoli pokopališča, katero je že bilo aa pol podrto in zanemarjeno. pa je zdaj zopet pozidano ia čedno pobeljeao, da ae že od daleč blišči, kadar ga obsevajo solačni žarki. Ia ko bo drugo leto vaa podatrešina aa cerkvi popravljeaa ia na zvoaik aova djaaa ia s kamenjem krita (deske in brune zato že vozijo iz Plaaiae sem doli), zatem bo aaša župaa cerkev zarea poao8 vaeh. Tiajčaaov. Tako pa ae pola goma tudi pripravljamo za tiati preradoatai daa, ko bodo nas obiskali ia prišli delit zakrament av. birme prevzvišeai kaezoškof. Bog daj za čaat božjo in za lepoto avojih biš božjih prav goreče vaetim faraaom dočakati še ovega raaoataega daeva!