VRAČANJE ODVZETEGA PREMOŽENJA
Zoper novo pravno nasilje
V torek, 19. marca, je sloven-ska skupščina prvič obravna-vala osnutek zakona o denaci-onalizaciji, to je zakona, po ka-terem naj bi začeli predvidoma v jeseni vračati s predpisi o agrarni reformi, nacioanali-zaciji in ob zaplembah odvzeto premoženje. S sociaiizmom še vedno navdhnjena opozicija kaže velik odpor do vračanja »družbene« lastnine, kar seve-da ne preseneča: težko se je posloviti od nekdanjih idejnih ustvar, še težje pa od koristi, ki so z njimi povezane. Politično najtršo obliko odpora zahteva, da se najprej izračunajo stroški vračanja, sploh pa naj bi med-vojni »narodni« sovražniki ne dobili ničesar. Zadnje stališče zastopa tudi Zveza borcev. Ve-liko bolj naklonjeno pa tudi opozicija glede na zakon o pri-vatizaciji, po katerem naj bi doslej družbena podjetja - za-radi večjega gospodarskega zdravja oziroma podjetniške uspešnosti - prešla v zasebne roke. Nekatere stranke in sin-dikati opozarjajo na delavce, ki da tudi imajo pravico dobiti del premoženja, vendar to ni sporno jedro. Zlasti levičarske stranke imajo še vedno dosti svojih ljudi na vodilnih mestih v tovarnah in podjetjih, zato računajo, da bodo njihovi Iju-dje že uspeli dobiti primeren kos pogače.
Osnutek zakona o privatiza-ciji je bil v skupščini Slovenije v torek sprejet, s čimer je na tristopenjski pravni poti do uresničitve nekoliko prehitel zakon o denacionalizaciji, s tem pa se povečuje nevar-nost, da bo družbeno premože-rge najprej razprodano, za last-nike odvzetega premožei\ja pa bo ostalo premalo ali nič.
Zato si združerye lastnikov razlaščenega premoženja zelo prizadeva, da bi zakon bil čim-prej sprejet, seveda z nekateri-mi dopolnili oziroma spre-membami. V zvezi s koristmi velikega števila upravičencev iz naše občine je še zlasti po-membna zahteva Združenja, da se med »krivične« zakone uvrstijo tudi: Temeljni zakon
o izkoriščanju kmetijskega zemljišča iz leta 1959, Zakon o kmetijskih zemljiščih iz leta 1973, Zakon o razlastitvi iz leta 1957, Zakon o razlastitvi in pri-silnem prenosu pravice upora-be iz leta 1972 ter Zakon o pre-nehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo iz leta 1976. Po nave-denih zakonih, zlasti še prvih dveh, je bilo v grosupeljski ob-čini odvzetih večina kmety-skih zemljišč, po nekih oceni-tvah 2000 ha. če zakon o dena-cionalizaciji navedenih zako-nov ne bi upošteval, lastniki razlaščenih zemljišč ne bi bili upravičeni niti do papirnate odškodnine, češ da je bilo odv-zeto že odplačano (v vrednosti petletnega pridelka). Tako pravno nasilje in tako odškod-nino razglaša namestnica tni-nistra za kmetijstvo za »druž-beno« urejčno in neproblema-tično!
Vse kaže, da izhajajo odpori do vračanja zemljišč predvsem
iz uradov ministrstva za ktne-tijstvo, gozdarstvo in prehra-no, ki ga vodi minister Osterc. Na občntm zboru Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke sem udeležence na to opozoril, vendar je uspelo za-stopniku stranke iz Ljubljane pa tudi vodilnemu domačemu politiku kritične zahteve čla-nov omiliti in prekriti s prazni-mi obljubami, da se bodo kri-vice poravnavale tudi z drugi-mi zakoni. Kakšni sklepi so bi-li v zvezi z vračanjem kmetij-skih zem^jišč na zboru sprejeti, predsedniku Združenja lastni-kov razlaščenega premožerya ni bilo sporočeno. Pač pa je predsednik Združerga odpo-slal protestno pismo, naslov-Ijeno na dr. Franceta Bučaija, predsednika Skupščine Repu-blike Slovenije, in na Lojzeta Peterleta, predsednika Izvrš-nega sveta Skupščine Republi-ke Slovenije, kar je bilo objav-\jeno tudi v Delu, 19. marca.
J. MULLER