Jugoslovanska enciklopedija in ,,Matica Slovenska". Kakor je znano iz časniških poročil, je izprožila nJugosloranska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu" misel o jugoslovanski enciklopediji ter je v to svrho stopila t zvezo s kraljevo BSrpsko akademijo v Belgradu" in z ,,Matico Slovensko" t Ljubljani. Le-ta opozarja na sledeče: 1.) Jugoslovanska enciklopedija naj obsega sedanje stanje znanosti o južnem Slovanstvu, o ostalih balkanskih narodih naj velja samo to, kar je potrebno, kadar se piše o južnem Slovanstvu. 2.) Jugoslovanska enciklopedija obsega: geografijo, politiško, cerkveno, kulturno in literarno zgodovino; etnografijo; jezik in narečja; arheologijo, folkloro; biografije odličnih mož južnega Slovanstva do danes. Pravo in prirodne znanosti obsega samo toliko, kolikor se specialno tičejo južnega Slovanstva in njegovih zemelj. Vsaka stroka ima po en pregleden članek poleg specialuih. 3.) Prvo pripravljalno delo za enciklopedijo je sestavljanje abecede za vse stroke, o katerih pridejo članki v eneiklopedijo. (Toda če se že izdelujejo take abecede, ne bo odveč, ako gg. alfabetarji že naprej pii vsaki besedi abecede pripišejo kaj kot navodilo za pisatelje, n. pr. literaturo predmeta itd.) Alfabetar vsake stroke naj vsako ime ali predmet napiše na poseben listič. Ko se dovrši vsa stroka, se natisne njen alfabet ter se, tako natisnjen, pošlje vsem strokovnjakom, da ga pregledajo in eventualno popolnijo. Potem se sestanejo vsi strokovnjaki na dogoror in odrede: 1.) kdo bo kaj izdelal, 2.) koliko prostora se da poedinim člankom. Nato se dogovorno odredi redakcija eneiklopedije. Pr?a naloga je torej sedaj, sestaviti abecedo pojmov, ozir. besed, ki naj bi se ob delale za članke v enciklopediji. BZnanstyeni odsek" nMatiee Slovenske" je v svoji seji z dne 2. marca t. 1. izkušal razdeliti to delo po navedenih strokah.