7. MARCA — STEV. 9 CELJSKI TEDNIK STRAN 5 Življenje na naši vasi Družbeni plon v kmetijstvu in nolone občinsitili odbopov Na zadnji seji obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora v Celju,! ki je bila pretekli četrtek, so razpravljali in sklepali v sklopu celotnega' družbenega plana za letošnje leto tudi o družbenem planu v kmetijstvu.i Značilnosti plana v kmetijstvu sta obrazložila podpredsednik okraja; tov. MIRAN CVENK n predsednik OZZ tov. FRANC LUBEJ, Po daljši j razpravi so odborniki z manjšimi pripombami in dopolnitvami sprejeli • družbeni plan. ; Bružbeni plan v kmetijstvu za le­ tošnje leto predvideva povečanje bla- i^crme proizvodnje predvsem v hmeljar­ ju, živinoreji, mlekarstvu in sadjar- iStvu. Plan v kmetijstvu je dokaj obse- žfen, saj predvideva, da se bo povečala letos kmetijska proizvodnja za 7,7% v primerjavi z lanskim letom. Zato bodo morali kmetovalci, kmetijske zadruge m kmetijska '^ogestva, še posebej pa občinski ljudski odbori zastaviti vse sile jiri izvajanju tistih nalog, ki bodo naj­ bolj pripomogle za realizacijo plana. Te naloge predvideva okrajni družbeni plam v glavnih obrisih, občinski druž­ beni plani in plani kmetijskih zadrug pa bodo morali te naloge konkretizirati iH spremljati njihovo izpopolnjevanje. Razen tega bodo morali občinski odbori in Še posebej občinski zbori proizvajal­ cev posvetiti kmetijskim vprašanjem večjo skrb kot doslej, saj so marsikje m^čali kmetijstvo več ali manj stihij- Scemu razvoju in ga niso dovolj usmer­ jali v smislu napredka, kakor predvi­ devajo naši zakoni. Predvsem bodo mo­ rali občinski odbori uveljaviti v praksi določilo zakona o racionalnem izkori- icanju zemljišč ter skrbeti, da se razne y;redbe v kmetijstvu, kot n. pr. uredba žrtvovalno'' delo iskreno hvaležna. V LJUBIJI PRI MOZIRJU SO USTANOVILI MELIORACIJSKO SKUPNOST Pri kmetijski zadrugi Ljubija pri Mo­ zirju so pred kratkim ustanovili melio­ racijsko skupnost, ki je prva te vrste na območju mozirske občine. Pobudo za ustanovitev te skupnosti je dala kmetij­ ska zadruga, saj je na njenem območju večja površina zamočvirjenih zemljišč. V mehoracijsjko skupnost se je doslej vključilo že 24 kmetovalcev. Skupnost bo že letos začela z melioracijskimi deli na 30 ha zamočvirjenih zemljišč. Raču­ najo, da bodo glavna dela opravili že letos. Vsa dela bodo stala nad 4 milijo­ ne din. Kmetovalci bodo prispevali oko­ li 20 odstotkov vseh stroškov z delom Ln prevozi, za kritje ostalih stroškov pa bodo najeli investicijski kredit. Na iz­ sušenem zemljišču bodo gojili naj inten­ zivnejše kulture, med njimi tudi hmelj. GOZDARSKO-KMETIJSKA POSLOVNA ZVEZA V MOZIRJU NA DOBRI POTI Sodelovanje med kmetovalci in zadrugo: težišče bodocega dela Gozdarsko-kmetijska poslovna zveza Mozirje je imela pred dnevi letni občni zbor, na katerem so zbrani delegati kri­ tično ocenili delo poslovne zveze, ki je v začetku svojega ix>slovanja naletela na razne težave predvsem zaradi po­ manjkanja strokovnega kadra. Ko je te težave premagala, so se tudi uspehi iz­ boljšali in danes predstavlja že močno zadružno organizacijo v mozirski občini. Poslovna zveza se je dobro uveljavila zlasti na področju gozdarstva, saj ima dobro organizirano javno gozdarsko službo in je vzp>oredno z ek&ploatacijo gozdov skrbela tudi za gojitev in nego gozdov ter popravilo gozdnih cest. Ustpehi na področju ^kmetijstva so manjši, vendar je čutiti napredek tudi na tem iixxiročju. V živinoreji so bili do­ seženi kar z^adovoljivi uspehi. Lani so nabavili preko 80 plemenskih telic sivo- rjave pasme, ki si v ta predel vedno bolj utira pot. Lani je bilo osemenjenih nad 1800 krav in telic, povprečna molz­ nost na kravo pa znaša 2500 litrov mle­ ka letno. Ob uixxrabi 300 ton umetnih gnojil se je lani povečal pridelek krme za 10 odstotkov, razen tega pa so lani očistili okoli 80 ha pašnikov. Tudi perutninarstva zveza ni pustila v nemar. V valilnici v Mozirju je bilo lani izvaljenih nad 8.000 enodnevnih piščancev štajerske pasme. Letos pa predvidevajo, da se bo izvalilo še en­ krat toliko piščancev. Na področju sadjarstva ni bilo večjih uspehov, dobro pa se v zadnjih letih uveljavlja jagodičevje, saj ga je na ob­ močju poslovne zveze blizu 40 ha. Lani je bilo odkupljenih 20.000 kg malin v vrednosti nad 2,5 milijona dinarjev. Odkup lesa je dobro organiziran, saj je zveza preko zadrug lani odkupila nad 90 odstotkov p<»ekanega lesa. Slabše pa je z odkupom kmetijskih jkridelkov. Za­ to menijo, da bo treba letos posvetiti temu vprašanju posebno skrb. Program dela za letošnje leto v gozdarstvu predvideva še nadaljnjo skrb za nego in gojitev gozdov ter po­ pravilo gozdnih cest. Za ta dela bodo uporabili 46 milijonov din, odnosno po­ lovico denarja več kot lani. Posebno skrb bodo posvetili melioracijam. Več melioracijskih skupnosti, ki jih bodo kmalu ustanovili, bo začelo izsuševati okoli 90 ha zamočvirjenih zemljišč. Za­ radi ugodnih pogojev za gojitev hmelja bodo letos uredili 60 ha novih nasadov hmelja, 12 ha žičnih nasadov in 3 su­ šilnice za hmelj. Program dela predvi­ deva tudi povečanje ^površin, na katerih bodo gojili semenski krompir, ki na tem področju dobro uspeva. Na 20 ha bodo kmetovalci pridelovali semenski kompdr v kooi>eraciji z zadrugo. V sadjarstvu predvideva program dela 6 ha novih na­ sadov sadovnjakov in 12 ha jagodičevja. Posebno skrb bodo posvetili zaščitni sltižbi. V živinoreji bodo še nadalje uvajali govedo sivorjave pasme. Nakupili bodo 100 plemenskih telic in več plemenskih bikov. Tudi svinjereji so posvetili po­ sebno skrb. Letos predvidevajo, da bodo odkupili za 81 milijonov din pitane ži­ vine. Letos bodo tiredili in očistili nad 150 ha pašnikov, saj je dobra krma po­ goj za razvoj živinoreje. Pridelek kinne bodo povečali s še večjo uporabo umet­ nih gnojil. V Bočni bodo uredili mlekar­ no, ki bo odkupovala vse presežke mle­ ka v občinL To je le nekaj glavnih nalog, ki jih bo .poslovna zveza reševala letos ob sode­ lovanju zadrug in zadružnikov. Zato je v programu dela posebej podčrtano so­ delovanje kmetovalcev z zadrugo, ki se bo zlasti odražalo v melioracijskih skup­ nostih, skupnostih za pridelovanje se­ menskega krompirja, hmelja itd. O vseh teh nalogah pa se bodo zadružniki še ixxirobneje pogovorili na bližnjih občnih zborih kmetijskih zadrug. ZA SOEI€ILISTIČNE|OCLNOSE MED LJUDMI Na nedavni letni konferenci občin­ skega komiteja ZK Šoštanj so kritično pregledali dosedanje delo osnovnih or­ ganizacij ZK in ugotovili lep napredek. Tako je v njihovih vrstah sedaj 579 članov. Lani -so jih izključili zaradi nedejavnosti 16, sprejeli pa 157. Od teh so sprejeli kar 100 delavcev. Tako tvo­ rijo v njihovih vrstah večino delavci. Med novo sprejetimi je kar 82 mla­ dincev. Temeljita gospodarska analiza uspe­ hov, ki jo je nakazal sektretar tov. Jože Marolt, je jasno osvetlila ogromen go­ spodarski razvoj občine. Velenjski rud­ nik, ki je dvignil storilnost dela od leta 1952 za 72 odstotkov, je kar lani dal 1,674.000 ton lignita. V Šoštanju obra­ tuje termoelektrarna z 240 milijoni KWH zmogljivosti letno. Trije milijoni ton lignita do leta 1961 in izgradnja še II. faze termoelektrarne Šoštanj sta začr­ tani nalogi v petletnem perspektivnem planu. Ob obeh velikanih rastejo in se utrjujejo še druga podjetja. Šaleška dolina je že danes industrij­ ska. Stanovanjska izgradnja, komunal­ ne naprave, šole in zdravstvo, trgovska in obrtniška mreža — vse to se bo mo­ ralo razvijati vzporedno z industrijo. Skrb za človeka bo v tem čudovitem tempu gradenj v šoštanjski občini prva naloga komunistov. Kaj bi sicer mno­ žice, če bi ne bilo šol, če bi ne bUo zdravstvenih ustanov? Tu je treba krepiti socialistične odnose, ne samo v podjetjih, nego tudi med ljudmi sami­ mi! To je hkrati tudi refren bogate razprave, v katero so posegli tovariši: Mitja Ribičič, Olga Vrabič, Franc Si­ monič in drugi. Za epilog le še ugoto­ vitev: vedno bolj kritični smo ob ob­ ravnavanju problemov na vseh področ­ jih našega življenja. In prav je tako! Taka je pot, ki vodi k dokončni ures­ ničitvi ciljev v socializmu. Sklad za raziskovalna dela v zdraviliščih S SEJE ZVEZE SLOVENSKIH ZDRAVILIŠČ Na nedavni seji razširjenega uprav­ nega odbora Zveze naravnih zdravilišč Slovenije v Celju so potrdili proračun za leto 1958. Značilnost tega proračuna je v tem, da je določenih 25% za pose­ ben sklad, iz katerega (bodo finansirali znastveno-raziskovalna dela v naših zdraviliščih. V članstvo so bili sprejeti tudi neka­ teri občinski ljudski odbori, na katerih področju delujejo naravna zdravilišča. Pregled cen oskrbnega dne v posamez­ nih zavodih kaže, da bodo te cene v letošnjem letu za 50 do 100 dinarjev višje. Na željo Turistične zveze Slovenije bo v kratkem skupen sestanek obeh orga­ nizacij, zaradi vskladitve potreb zdrav­ stva in turizma v naših zdraviliščih. Zlasti na ix>dročju prometnih zvez in propagande bi bilo sodelovanje s Tu­ ristično zvezo koristno. Glede na to, da volijo člane organov Saveza .prirodnih Iječilišt FLRJ posamezne republiške zveze samostojno, so bili kot slovenski zastopniki izbrani: dr. Rudolf Leskovar iz Roga.ške Slatine in prof. Ludvik Re- beušek iz Celja, za upravni odbor ter tov. Rudi Znidar iz Slatine Radenc, za nadzoroi odbor. Med drugim je bU sprejet sklep, da se pravočasno opozori pristojne zdravstve­ ne organe na potrebne ukrepe za pre­ prečevanje takih nehigienskih razmer, kot so vladale v lanskem letu v tako- imenovanih »Atomskih toplicah« v Ha- rinizlaki pri Podčetrtku. Razpravljali s« tudi o predlogu za uvedbo zdraviliške takse in olepšanju zdraviliških krajev. Zadružna iPrezgodaj je, prezgodaj za oranje.« »To je trening.« »Mar m^^sliš tekmovati?« »Tisto ne, ampak iz forme sem, ker sem toliko časa treniral prodajno pa­ nogo, pozabil pa sem, kako se drži za »lemež« ...