Potrelma prcnaredba postave. Zivljenje naSega kmeta je postalo od dne bolj kritično, da se moramo po pravici vsi že bati za-nj. Vsi drugi stanovi se trudijo, zboljšati si stanje, le na kmeta se prerado pozabi. Pač se ga v zbornicah in raznib uradih spomnijo —¦• Se pregosto! — s tem, da mu nalagajo novih davkov in večjih priklad. Toda kako dolgo bode še lo trajalo? Naši gozdi, ki so izdali že marsikak tisočak, sedaj že omagujejo. Iz košatih planin so postale prazne planjave, iz lepih gozdov ničvredne hoste! 0 vinogradih niti ne govorim, ker njih obdclovanje stane čedalje več, pridolki njih pa ginejo. Travniki bi še kaj koristili, ko bi bila cena živini pri nas vrednosti primcrna in stanovitna, kar pa ni! — 0 polju moram pa leto reči, da vsled slabih letin kmet zlahka doina poje, kar pridela, Bog, da mu je dosti! To je slika našega gospodarstva, katera kaže kaj žalostno lice našemu kmetu. In da s kmeta uboštvom ni prizadet saino on, to vemo vsi, ker od njegovih žuljev odvisni so vsi drugi stanovi. Kakor se utapljajoči človok lovi za vsako bilko, da bi se rešil, lako se bode tudi kmetu moralo pomagati z vsemi sredslvi, da ga otmenio. Med temi sredslvi pa je prva sadjereja, katera bodc najložje nadomestovala nam hirajočo vinorejo, dala vsem najzdravejši živež in pijačo, pa terjala najmanj stroškov in postrežbe. Ali nekaj pa ona zahteva neizogibno, to pa je zavarovanje ali varnosl. Odveč bi bilo tu naštevati, kako se zdaj na svetu skrbi za vse in zavaruje na vse naeine, z zavarovalnicami ali družbami in s postavo, le uboga sadjercja nima nobenega varstva! Zato se drznem vpraSati slavno gospodo, čemu skrbijo, da iinamo po raznih mestih drage učilniee o sadjcreji, zakaj se trati čas na ljudskih Solah s to stroko in čemu so nani vse enake knjige o sadjarstvu, ako pa lo ni vrodno nie? Ako pa ,jo ono po onej ¦•itrani vredno, prideluje in s skrbjo ni vredno po drugej da se s trudom priuči, s težavo ohranjuje, kako, prosim gospoda, strani nobenega varstva? Vemo vsi, da so te in druge kmetom neugodne postave delo nemške liberalne gospode v Gradcu, kjer tudi zanaprej ne upamo veliko pravice dobiti. Ali držimo se pregovora: Vse poskusite, kar je boljšega, ohranite! Če je nam sl. kmetijska družba dala nekaj upanja s prvim odgovorom, nemarno bi bilo odlagati to delovanje, posebno še, ker s tem ne delamo za-se, nego bolj za svoje naslednike. Ge mi preskrbimo naša posestva z obilnim sadnim drevjem, bomo od mladega drevja mi še malo kaj uživali, ker ono še le v kacih osmih ali desetih letih začno po malem rodili. Dobiček čedalje večji bodo imeli le naši otroci in nasledniki, pa tudi — država. Tudi njej, mislim, ne more biti mala skrb, kako napreduje ali vspeva gospodarstvo njenih podložnikov, posebno še kmetov, ki so ji glavni steber. Ako je v teh krogib Se količkaj sočutja z našimi težnjami, pa razuma o naši prihodnosti, mislimo, da od ondi nam ne bodo nasprotovali. Nasprotnike in le edine imamo le pri lovcih, kateri so lej zabavi udani z dušo in telesom. Ali kakor sem zgorej omenil, ne bode več dolgo trajalo, ko bode pri čedalje bolj propadajočem kmetijstvu še vse prek kričalo in prosilo za kruh. Mislim, da bode ta nam vsem neizogibno potreben vsakdanji kruh vendar več vreden, kakor nekaterih prosta zabava z lovom, zalo še enkrat trdiin: prej ali slej moralo bode priti do tega, da bode nadepolna sadjereja zavarovana s postavo, da bode imela proste roke! S tem se bode dalo pa tudi veselje kmetom do sadjarstva, kar se v sedanjih okoliščinah ne inore pričakovati. Žalibog se je z imenovanimi slabimi vspehi dozdaj h zaliralo, kar se je v šolah učilo in v knjigah budiln. Rkrajni čas toraj je, dragi občinski predstojniki in možje, da se skupno oglasite v lej važnej stvari in svoje mnenje izrazite s prošnjanii. Najbolje pa bi bilo, ko bi kdo to mnenje vodil, post. kak deželni g. poslanec in ko bi se vse to v Gradci skujalo, moralo bi se po gg. državnih poslancih prenesti na Dunaj, kjer nam je še zadnje upanje do pravice. Vse naj prešinja: velika škoda, ki se s tem godi kmetijstvu, potem pa kmetu priboriti onih pravic, kijih uživajo vsi drugi stanovi ! Kmet iz Pohorja.