Prezzo - Cena Ur 0.50
Poštnina plačana ▼ gotovini
Spedizione in abbonamcnto postale
Štev. 99	F	Ljubljani,	v	ponedeljek,	3.	maja	1943-X.X.I	heto	Vlil.
Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega f Uredništvo In opravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclusiva per la pnbbliciti di proventenza italiana izvora: Unione Pubblicitjk Italiana S. A, Milano,	|	Redazlone.	Ammlnistrazione«	Kopitarjeva	6,	Lnbiana.	|	ed	estera:	Union«	Pubblicita	Italiana	8.	A.	Milano.	1^4
3. maj 1941 ■ 3. maj 1943
Dve teti avtonomne Ljubljanske pokrajine v okviru italijanskega imperija
Pred dvema letoma, dne 3. maja, je Ekscelenca Grazioli zastopnikom vseh slojev ljudstva v Ljubljanski pokrajini razglasil vladarjev odlok, s katerim se slovensko ozemlje, ki so ga zasedle zmagovite italijanske čete, priključile Italiji, in sicer v obliki Ljubljanske pokrajine, nove politične tvorbe, s posebno avtonomno ustavo. Vse prebivalstvo je ta sklep sprejelo z velikim zadovoljstvom, saj je bil z njim priznan temu ozemlju samobiten narodni značaj ter zagotovljeno nadaljevanje kulturne tradicije v vseh njenih oblikah. Ustanovitev Ljubljanske pokrajine je bila dejanje daljnovidne Dueejeve državniške modrosti in 7. njo potrjene politične smernice fašizma glede novega reda v Evropi.
Ustava Ljubljanske pokrajine je našemu ljudstvu na tem ozemlju zagotovilu vsestranski razvoj duhovnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Z njo nam je bilo ohranjeno šolstvo v domačem jeziku, zavarovan razvoj naše kulture in našega jezika v obsegu, kakor tega ni nihče pričakoval.
Dasi je Ljubljanska pokrajina bila ustanovljena v vojnem času in se je njeno življenje v teh jtlveh letih razvijalo v izrednih, vso Evropo težečih okoliščinah, je vendar pokrajina pod modrini ter izkušenim vodstvom Eksc. Graziolija dosegla največji možni napredek in bila deležna — zlasti v dejanju -4-
vse naklonjenosti in vsega razumevanja najvišjih italijanskih oblasti, katerih delo je globoko poseglo na vsa področja našega življenja. To delo priča o velikodušnosti zma-
govalca do slovenskega ljudstva v Ljubljanski pokrajini. Odveč bi bilo podrobno naštevati uspehe, ki so jih oblasti ob sodelovanju vsega po-
štenega prebivalstva dosegle v novi pokrajini. Izboljševanje zemljo, zidava vodovodov, ceste, izkoriščanje naravnih bogastev, javna dela v glavnem mostu in na deželi, zdravstveno skrbstvo, populacijska politika, vse to zgovorno priča o zamislih in načrtih, ki jih ima fažistovska Italija s tem ozemljem in njegovim prebivalstvom. Mož, ki mu je Duce zaupal skrb za usodo nove pokrajine, se vedno in povsod sam zavzema za čim točnejše in Čim naglejše uresničevanje teh načrtov, pri čemer se opira na sodelovanje vseh panog Oboroženih sil ter ustanov lašistovske stranke, s čimer se tudi v naši pokrajini otipljivo uveljavlja Mussolinijevo naročilo:
>Pojdite ljudstvu nasproti«.
Vsega tega se ljudstvo v Ljubljanski pokrajini živo zaveda prav ob drugi obletnici njene ustanove in njene ustave. Vse priznanje, kar jim ga gre, daje izvajalcem fašistične politike v naši pokrajini, zlasti pa italijanskim Oboroženim silam za vsa prizadevanja, s katerimi v obžalovanja vrednih prevratnih zmedah varujejo njegov dom, lastnino in življenje.
V	znamenju tega priznanja in čustev lojalnosti in vdanosti do Vladarskega doda, do Duceja in Italije, se naše ljudstvo spominja zgodovinskega dejanja izpred dveh let in pričakuje od njega čim lepše bodočnosti.
Diminuita aftivita combattiva in Tunisia
Mercantili nemici colpifi
II Quartier Generale dcllo Forze Armatc co-
mu niča:
L’attivita conibattiva e stata ieri meno iatonsa sul fronte Tuuisino.
11 nemico aumenta sempre piii la» sua oSfeša navale e sperie quella aerea al nostro traflico attraverso il canale di Sicilia.
In mediterraneo, nel corso di lina notturna contro un convoglio avversario, velivoli germanici eolpivano con siluri e con bombo aleuni mer-eantili.
Negli iiltimi giorni grosso formazioni di bom-hardieri nemici hanno attaccato nostre navi ospe-dale in navigazione da e per la Tunisia. Una di esse ha subito ben quattro succesivi attacchi. I danni riportati dallc navi uon sono gravi; si dc-plorano tuttavia varri feriti tra il personale.
Vojno poročilo it. 1072
Zmanjšano bojno delovanje v Tuniziji
Nasprotnikove trgovske ladje zadete
Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1072 pravi:
Vojni nastopi na tunizijskem bojišču so bili včeraj manj hudi.
Nasprotnik vedno bolj ojačuje svoje pomorske, zlasti letalske napade na naš promet čez Sicilski preliv.	.
Na Sredozemskem morju so nemška letala med nočnim nastopom proti nasprotnikovemu ladijskemu sprevodu s torpedi in bombami potopile nekaj trgovskih ladij.
Zadnje dni so velike skupino nasprotnikovih bombnikov napadale naše bolniške ladje, ki so plule iz Tunizije in tja. Ena izmed teli ladij je prestala vsaj 4 zaporedno napade, škoda na ladjah ni huda, pač pa je med osebjem več ranjenih.
čestitke Hitlerju za nemški praznik deia
Berlin, 3. maja. e. Tudi letos je dobil Hitler ob priliki nemškega narodnega praznika nešteto brzojavk od poglavarjev držav in vlad, od državnikov in visokih osebnosti iz raznih krajev. Voditelji diplomatskih odposlanstev v Berlinu so eo vpisali v posebno knjigo v kanclerski palači.
Vodja nemške mladine govori za I. maj
Berlin, 3. maja. s. Vodja nemške mladine Ari ur Asmann je imel govor zastopstvu mladih delavcev, včlanjenih v Hitlerjevo mladino, ki v delavnicah in na polju opravlja svoje delo za obrambo države. Axmann ie članom odposlan-slva, ki je prišlo v Berlin na proslavo 1. maja, zagotovil, da bodo 'mladi nemški delavci, katerih ie sedaj 6 milijonov, še naprej opravljali svoje delo z isto disciplino, kakor so jo pokazati doslej,\ tudi še naprej, dokler ne bo dosežena končna zmaga. Odposlanstvo ie potem sprejel tudi državni tajnik Backe, za mim pa državni delavski vodja dr. Lev.
Nemški poslanik se je vrnil v Turčijo
Carigrad. 3. maja. s. Nemški veleposlanik von Papen, ki se je bil predvčerajšnjim vrnil z dopusta, se je včeraj udeležil začetka razstave nemške arhitekture. Zvečer je odpotoval v Ankaro.
Zavezniško uradno poročilo o zagrizeni obrambi v Tunisu
Lisbona, 3. maja. e. Uradno poročilo zavezniškega vrhovnega poveljstva v Severni Afriki pravi: >Naspro!nik na nobenem odseku ni odjenjal z odporom. Bori se zagrizeno ter do skrajnosti izkorišča vse prednosti, ki mu jih dajejo dobro utrjene topniške postojanke. Jasno je, da je odločen braniti sleherni meter svojega afriškega mostišča.«
Nesreča vrhovnega poveljnika hitlerjanskih napadalnih oddelkov
Herlin. 3. maja. s. Načelnik glavnega stana nemških napadalnih oddelkov (SA) Viktor Lulze je postal v soboto popoldne žrtev avtomobilske nesreče blizu Potsdama in ie dobil hude poškodbe. Hitler je ponesrečencu poslal sporočilo, da mu želi takojšnjega ozdravljenja.
Sovjetski napadi na kubansko mostišče spet odbiti
Hitlerjev glavni stan, 5. maja. s. Nemško vrhovno poveljstvo daje naslednje uradno vojno poročilo:
Pred kubanskim mostiščem so Sovjeti tudi včeraj skušali z znatnimi silami zlomiti nemške postojanke. Vsi nasprotnikovi napadi, ki so privedli do hudih obrambnih bojev, so spodleteli.	*
Nasprotnikovi oddelki, ki so se izkrcali na severnem odseku mostišča, so bili uničeni.
Ob kavkaški obali so lahke edinice nemške vojne mornarice potopile en nasprotnikov hitri topniški čoln.
V	Tuniziji je razen nekaj krajevnih nastopov dan na splošno potekel /v miru.
Nemško letalstvo je preteklo noč napadlo nasprotnikov konvoj, ki je plul v vodah pred Bengasijem. Zadelo in hudo poškodovalo je pet velikih trgovskih ladij.
Tri včerajšnjih napadih na neko nemško oporišče ob Atlantski obali ter v norveških vodah je ameriško letalstvo izgubilo it štirimo-tornih bombnikov, angleško pa 12 torpednih in rušilnih letal.
En nemški lovec se ni vrnil v oporišče.
Triurni posvet med Hitlerjem, Bastianinijem ter predsednikom francoske vlade
Berlin, 3. maja. e. O italijansko-nemških razgovorih s predsednikom francoske vlade Pierrejem Lavalom objavlja nemška uradna agencija naslednje podrobnosti: Francoski ministrski predsednik Pierre Laval je pretekli četrtek opoldne s 6vojim spremstvom prispel v Hitlerjev glavni stan. Italijanski državni podtajnik za zunanie zadeve Bastia-nini je bil že pred njim tam. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je pozdravil italijanskega državnega podtajnika za zuuanje zadeve in predsednika francoske vlade ter je imel nalo svoj prvi razgovor s tema državnikoma.
Popoldne je Hitler v navzočnosti zunanjega ministra von Ribbentropa In italijanskega državnega podtajnika Baatianinija »prejel predsednika francoske vlade na dolg »kupni razgovor, ki je vsega skupaj trajal kake tri ure.
V	wr?$*r	j«	nemšk? rimanji minister
von Ribbentrop priredil večerjo na čast udeležencem tega sestanka. Udeležili so se je državni podtajnik Bas' ::tnini z veleposlanikom Alfierijem, francoski ministrski predsednik Laval z veleposlanikom De Brinonom, z nemške strani pa nemški veleposlanik v Rimu von Mackensen, odpravnik poslov v Parizu, Schleyer ter minister Paul Schmidt iz zunanjega ministrstva kot tolmač.
Še isti večer sta se predsednik francoske vlade in italijanski državni podtajnik odpeljala domov.
Okoli 300.000 samomorov je povzročil vstop Združenih držav v vojno, pravi statistika, ki ja bila nedavno objavljena v Združenih državah.
Ravnateljstvo letalskih tovarn >ltoeing< t Kanadi se je odločilo, da zapre tovarne v Vaucouver-ju zaradi nemirov med delavci.
Seja medministrskega odbora za avtarkijo
Rim, 3. maja. s. V soboto popoldne ob 17 je ministrski odbor za avtarkijo pod Ducejevim predsedstvom nadaljeval z razpravo o pooblastilih za ureditev novih važnih industrijskih naprav.
Navzoči so bili: tajnik stranke, ministri za promet, kmetijstvo, za korporacij^, za javna dela, ja izmenjavo in valute, za vojno izdelavo, državni podtajnik v finančnem ministrstvu, general Fazi za vrhovno poveljstvo, predsednik narodnega sveta za razislsavanje, guverner italijanske banke, tajnik komisije za obrambo ter tajnik medministrskega odbora za vzporeditev preskrbe, razdeljevanja in cen. Dalje so bili tam generalni ravnatelj korporacijskega nadzornega urada dr. Pellegrini in inž. Magliaccio iz ministrstva za korporacije ter kapitan bojne
ladje Gaetano Caligiuri v imenu vrhovne obrambne komisije.
Na sejali so pretresali vsega 1)4 vlog, od katerih so jili 80 sprejeli, 20 zavrnili, ker niso odgovarjale temeljnim navodilom, 13 pa odložili, ker trenutno ni pereče vprašanje o postavitvi naprav, za katere so bile vloge dane.
Duce je dal točna navodila za razvoj vseh industrijskih panog in za boljšo izkoriščanje naprav in surovin. O posameznih vlogah je poročal minister za korporacije, v razpravo pa so posegali minister ja vojno izdelavo, prometni minister, minister za javna dela, kmetijski minister, minister za valuto in izmenjavo, lajnik komisije za obrambo, predsednik narodnega sveta za raziskavanje, tajnik medministrskega odbora za vzporeditev preskrbe in glavni ravnatelj v korporacijskem nadzorstvenem uradu.
Sporazum o nalogah Francije pri obrambi Evrope in pri ustanavljanju novega reda
Berlin, 3. maja. s.' Dejstvo, da Francija pri obrambi Evrope ne igra postranske vloge, je bilo predmet razgovorov o tem, kakšno vlogo mora Francija prevzeti pri naporih in žrtvah, ki se ji nalagajo* v tej vojni, na drugi strani pa, —- kakor je bilo sporočeno — kakšno korist naj bi imela od tega. Nedvomno so se pri teh razgovorih dotaknili tudi notranjih vprašanj Francijo, zlasti z ozirom na augleško-ameriški vdor v francoske kolonije v Severni Afriki in to toliko bolj, ker je položaj, ki je naslal spričo tega, okrepil evropska čustva do Francije. Iz pogodbe, ki'ji uradno poročilo pravi »popolni sporazume med osebnostmi, ki so se razgovorov udeleževale, ter »po-
Vesti 3. maja
V Budimpešto se je povrnil z vzhodnega bojišča general Jany, poveljnik II. madžarske armade, z vsem svojim štabom. Hrabremu poveljniku so priredili veličasten sprejem. Pri sprejemu mu je predsednik De Kailay dejal, da velja zahvala vsega naroda častnikom in vojakom, ki so na vzhodnem bojišču hrabro branili domovino, vero in omiko. General Jany je odgovoril, da vsi vojaki so in bodo izpolnili svojo dolžnost do domovine in jo bodo branili pred rdečo nevarnostjo. Madžarska vojska j« pripravljena branili domovino do smrti.
Sovjeti so odprli na svojem poslaništvu v Perziji nov Tirm-in^niHlni urad za organizacijo in
polna stvarnost« pri preučevanju vloge, ki naj jo Francija prevzame pri skupnih prizadevanjih in žrtvah za ustanovitev nove Evrope, priča o uspešnem značaju razgovorov.
Navzočnost italijanskega državnega podtajnika za zunanje zadeve, Bastianinija, priča — pravi diplomatski sotrudnik nemške uradne agencije
—	o popolni istovetnosti naziranj med narodno-socialistično Nemčijo in fašistično Italijo gledd vseh vprašanj, ki se tičejo bodočega vojskovanja na sbojiščih i nna političnem področju. V ostalem pa je to stvar, ki jo je izpričal zadnji sestanek , i med Ducejem in Hitlerjem v dneh od 7. do 11. aprila v nemškem glavnem stanu.
Odločna volja za obrambo francoskega otoka Martiniquea
Buenos Aires, 3. maja. e. Iz Washingtona poročajo, da je francoski guverner na otoku Marti-nique admiral Robert izjavil spričo težnje Združenih držav, da bi se polastile tamkajšnje skupino vojnih ladij, da se bo uprl vsakemu nasilju in da bo dal rajši potopiti vse francoske in trgovske ladje, med katerimi so tudi tri petrolejske, ki so v zalivu Port de France.
obrambo dežele proti tujemu kapitalu. Ta propaganda,^ ki je naperjena zlasti prftti ka« pitalu Združenih držav, je povzročila v amej
riških Vrn	’
Posvetitev ljudskošolske mladine v stolnici
V	Ljubljani, 3. aprila.
Med raznimi posvetitvami Marijinemu Srcu je bila včerajšnja posvetitev ljudskošolske mladino prav gotovo najbolj prisrčna. Ob pol štirih popoldne so se zbrali v stolnici številni učenci iz vseh ljubljanskih ljudskih šol s svojimi kateheti in učitelji ter starši. Otroci 60 prišli v stolnico kar v skupinah, s cerkvenimi praporčki, nekatera dekleta pa so nosila na glavicah venčke, mnogi pa so prinesli s 6eboj ttidi rože. K skupni posvetitvi se je zbralo toliko mladine in staršev, da je bila stolnica prepolna.
Ob pol štirih popoldne je spregovoril mladini besede toplote in ljubezni do mladih src škof g. dr. Gregorij Rožman. Njegove besede k posvetitvi ljudskošolske mladine Srcu Marijinemu, kateremu se je posvetilo vse naše ljudstvo, 60 mladino opozorile na njene dolžnosti do 6taršev, na spoštovanje in ljubezen do 6vojih vzgojiteljev ter na dolžnost, da tudi mladina v znak sprave daruje na oltar Marijin 6voje žrtve in svojo pokoro. V bodoče naj
se še bolj oklene Marije in svojih staršev ter ee izogiblje vsega, kar bi jo žalilo.
Potem je zadonela po cerkvi skupna pb6vetilna molitev Marijinemu Srcu, ki jo je z mladino molil škof.
Slovesnosti so dale še veličastnejše okolje slavnostne litanije Matere božje, katere je pel s številno duhovščino škof, vsa cerkev pa je odpevala.
Tisoč bleščečih oči je gledalo na razsvetljen oltar in po cerkvi je donela lepa Marijina pesem: »Naše starše, o Marija, Mati,
6prejmi v milostno Srce,
Ti jim vračaj, ti obilno plačaj — noč in dan za nas skrbs.
O	Marija, o Marija, materinsko imaš srce, prosi Sina, naj usliši njih molitve in prošnje.«
Takoee je posvetila šolska mladina Marijinemu Srcu. Včerajšnja nedelja je bila zato v pravem pomenu besede — bela nedelja.
Koliko trgov ima Ljubljana
Kratek sprehod po pravih ljubljanskih trgih in »trgih«, ki se neupravičeno tako nazivljejo
Ljubljana, 3. maja.
'Na vse strani naglo se razvijajoča Ljubljana ima razmeroma majhno število trgov in še ti vsi ne zaslužijo tega naziva. Poleg tega pa 60 še skoraj vsi trgi v središču in nelcako razdeljeni v skupine. Periferija je na trgih revna.
Največji trg, ki je obenem ponos našega mesta, je Kongresni trg. Pred leti je bil sodobno urejen in čez vso širino betoniran. Sega od ur-šulinske cerkve v lahnem padcu do kina >Ma-tice«. Če pridružimo Kongresnemu trgu še Zvezdo, imamo sredi mesta največji odprti prostor v vsej južni Evropi. V Kongresni trg se steka šest ulic: Gradišče, Vegova, Gosposka, \Volfova, šelenlnirgova in Šubičeva ulica. Poleg tega so še prehodi s trga k bregu Ljubljanice,'in sieer: Gledališka stolba, stopnišče na oglu \Volfove ulice in prehod za poslopjem kina »Matice«. Tik Kongresnega trga, tako da se ga skoraj drži, na strani Gosposke ulice, je mali in svojevrsten Dvorni trg, ki sega do Ljubljanice. Spada med najmanjše ljubljanske trge in ima tri izhode z Židovsko ulico. Trg sam je zelo strm. urejen je samo prehod v Židovsko ulico, za pešce pa služijo tudi tri sodobna stopnišča.
Malo dalje, na koncu Židovske ulice, je Sc manjši Jurčičev trg, ki ima obliko četverokotnika, je ves tlakovan, na treh straneh zazidan s starimi stanovanjskimi hišami, na četrti strani pa se izliva v Čevljarski most. Ima pet prehodov. Nekaj korakov dalje je strmi Novi trg, ki je prav tako zazidan na treh straneh, na četrti pa se konča ob bregu Ljubljanice. Cestišče je bilo temeljito utrjeno in posuto, na dveh straneh pa so urejeni hodniki za pešce. Na Novi trg je dohod mogoč s štirih strani. Takoj nato pridemo po Gosposki ulici na Napoleonov trg, ki. je približno iste velikosti kakor Novi trg in je bil pred kratkim temeljito urejen. Cestišče je bilo utrjeno in katranizirano, Jiojlniki za pešce pa so bili obrobljeni s kamni-7 HiiVii robniki in tlakovani. Lepo urejena je bila tudi okolica obeh spomenikov. Napoleonovega, ki stoji sredi trga. in CreSorčičeve£a, ki je ob zidu na pločniku. Na oglu trga in Emonske ulice je manjši polkrožen prostor s prijaznimi nasadi, ▼ katerih senci je nekaj klopi. Na Napoleonovem trgu je tudi znana križevaiška cerkvica. Na trg lahko pridemo iz petih »trani.
Kongresni trg z Zvezdo je po Wolfovi in Šubičevi ulici povezan še z dvema trgoma: z Marijinim in Valvazorjevim. .Marijin tr" je poleg Ajdovščine najprometnejši v Ljubljani. Vanj se izlivajo: štiri zelo prostorne ulice, dve nabrežji in trimostje. Cestišče je tlakovano z granitnimi kockami, hodniki za pešce so asfal-
EIAR - Radio Ljubljana
Ponedeljek, 3. maja: 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13-25 Orkester vodi dirigent Petralio — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Šijanec — Glasba za godalni orkester — 14.40 Pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Kmečkega tria —17.35 Koncert sopranistke Marije Weiss — 19 »Govo-rimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.4o Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa
—	Poročila v italijanščini — 20.20 Koncert violinistko Francke Rojec-Ornik — pri klavirju Marta Bizjak-Valjalo — 20.50 Simfonični koncert vodi dirigent Angelo Questa — v odmoru: predavanje
v	6lovenŠČini — 21.10 Pisana glasba —	.	.
Pesmi in napevi — 22.45 Poročila v italijanščini.
•.S. VAH DIVE:
Izkaz statističnih podatkov Zavoda za socialno zavarovanje
Statistični podatki, ki jih je izdal Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine za predzadnji mesec, izkazujejo, da je bilo v zavodu včlanjenih tega meseca 25.472 oseb, med njimi 15.052 moških in 10.420 žensk, število včlanjenih se je znižalo proti lanskemu mesecu marcu za 1184. Izmed vseh zavarovancev ima največ članov ZSZ (20.860), dalje TBPD (4518). Merkur pa 21. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala 23.81.
V	posebni statistiki lahko vidimo, da se je povprečno število zavarovancev zvišalo zlasti pri prometnih podjetjih (108), dalje v papirni industriji (106), v občinskih obratih (146), znižalo pa v lesni in rezbarski stroki (manj 307). v gozdnožagarski stroki (212) jn v stroki za pridelovanje kož in surogatov (103). Posebno zanimiva je razlika uslužbenk-elir-žinčadi lani in letos. Statistika pravi, da je letos zavarovanih 3121 služkinj in da je to število letos padlo za 511.
S štajerskega
tirani in urejeni ter ograjeni z verižnimi ograjami, a 6redi trga je prometni otok. Nadalje gre čez trg dvotirna tramvajska proga in ga krasita Prešernov spomenik in frančiškanska . cerkev. Valvazorjev trg pa' ima velik park s | klopmi in precejšnjimi nasadi. Sredi 6toji Valvazorjev spomenik, znameniti stavbi ob trgu pa sta Narodni muzej in operno gledališče. Na trg lahko pridemo iz Šubičeve, Muzejske, Puccinijeve in Gledališke ulice.
Ajdovščina je najvažnejše tramvajsko križišče in poleg Marijinega trga najvažnejše križišče v našem mestu. Tu se stekajo Bleivveisso-va, Dalmatinova in Tavčarjeva ulica, Cesta Arielle Ree in Puharjeva ulica. Dvotirne tramvajske proge so zgrajene v tri smeri, sredi trga so trije prometni otoki, ki omogočajo, da se vozovni in osebni promet razvija na najsodobnejši način. Na trgu sta med drugim znana kavarna »Evropa« in »Figovec«. Blizu Ajdovščine je prostrani pravokotni Rimski trg z lepim parkom v sredini in Miklošičevim spomenikom. Ima sedem dohodov in je lepo urejen. V parku so številne klopi. Na Rimskem trgu je sodna ptlnča.
Na levi strani Ljubljanice v širšem središču mesta so še Borštnikov trg, Tabor. Hrvatski in Vrazov trg. Borštnikov trg spaja Cesto 29. oktobra z Igriško ulico, je še neurejen in netla-kovan, krasi ga stoletna lipa. Čez trg je zgrajena dvotirna tramvajska proga. Tabor je važno križišče s še neurejenim parkom, malo dalje pa četverokotni Hrvatski trg s sodobnim novim parkom in obnovljeno šempetrsko cerkvijo. Na llrvaiskem trgu je tudi flrugo najvažnejše tramvajsko križišče. Dvotirne proge so zgrajene v tri smeri: proti Mostam, proti mestu in po Jegličevi cesti. Na robu parka je tudi spomenik padlim vojakom. Mnogo manj pomemben je Vrazov trg pri Šempetrskem mostu blizu cerkve sv. Petra. Omeniti moramo še dva periferična trga: Marmontov ob Marmontovi ulici_ in Vod-matski v Vodmatu. Prvi je nov, drugi je star.
Trgi na dčsni strani Ljubljanice so vsi stari. Najvažnejša sta Mestni in Stari trg, ki sta bila nekakšna ljubljanska »Citv«, a imena trg, zlasti zadnji, ki je v resnici samo ozka ulica, ne zaslužita. Oba imata tramvajsko enotirno progo in ju obdajajo visoke stare hiše. Blizu Starega trga je trg Sv. Jakoba, ki je precej prostran, ima prijazne nasade, lep spomenik in cerkev sv. Jakoba. V zadnjem času je bil lrpo urejen. Od Mestnega trga dalje sta prostrana Vodnikov in Krekov trg. Prvi ima nove nasade in Vodnikov spomenik ter je na njem živilski trg, drugi pa je bil pred leti delno urejen in se deli na dva dela. Za stolno cerkvijo je še Pogačarjev trg. kjer so tudi stojnice za sadje in zelenjavo. Pri šempetrekem mostu je prostrani Ambrožev trg, ki ima manjši spomenik in je bil pred časom urejen in tlakovan. Bil je tudi razširjen, posajeni so bili novi nasadi in postavljene udobne klopi. Čez trg vodi dvotirna tramvajska proga.
Vseh trgov je torej v Ljubljani 21. Vendar jih komaj polovica zasluži to ime. Nekateri so tako majhni in imajo tako obliko, da z ničemer ne spominjajo na trge. Na desni 6trani Ljubljanice so sami stari, na levi pa skoraj sami no-
vi	trgi- Urejeni in modernizirani pa so bili skoraj vsi. Neurejeni so ostali tisti trgi, ki imajo še neurejeno okolico, kakor n. pr. Borštnikov trg, ter Mestni in Stari trg, ki bosta morala prej ali slej izginiti, ker predstavljata s svojo neposredno okolico veliko oviro za dol.jučno ureditev mesta.
Ni pa dvoma, da je v mestu še mnogo takih kotičkov, ki bi jih lahko prizanesljivo imeno-
Tcčaj za voditelje mladinskih motornih enot. Na šoli za mladinske voditelje na Spodnjem štajerskem na gradu pri Sv. Jungerti pri Slovenji vasi pri Ptuju je bil od 4. do 11. aprila tečaj, na katerem se je izobraževalo 34 mladinskih voditeljev o vseh vprašanjih motorizacije. Poleg strokovne izobrazbe so dobili udeleženci, zbrani iz vse Spodnje Štajerske. Tečajnike je obiskal pokrajinski vodja mladinske organizacije dr. Zetter in je v svojem govoru poudaril, da se sedaj mladi voditelji izobražujejo zato, da bodo pri svojih edinicah kasneje 6ami nadaljevali izobraževalno delo. potrebno za ustvaritev motoriziranih enot nemške mladine.
Poroke. V Ptuju so se poročili: Anton Ža-franko in Terezija Hvalec, r ric Steinbrugger in Olga Kainz, vsi iz Ptuja, Marko Kosec iz Borovcev pri Sv. Marku niže Ptuja in Marija Toplak iz Podvincev. V Št. Jurju ob j. ž. sta 6e poročila Jožef Zupanc in Marija Buser, oba iz Kranjčiče, v Rogaški Slatini Anton Zober in Rozalija Kit iz Podturna, Jožef Sicev iz Selnice in Ana Bratuša iz Spodnje Kostrivnice, Vincenc Sket in Marija Bauer, oba iz Kamne gorice, na Teharjih Alojzij Bolha in Frančiška Veber, oba iz Bukovžlaka.
Dediča iščejo. Sodišče v Celju objavlja v mariborskem dnevniku da je Ana Brežar, ki je umrla v Zagrebu v Klaičevi 44, zapustila oporoko, po kateri dedujeta njena otroka Alojzija Lepenik in Ivan Vrečar. Ker bivališče Ivana Vrečarja ni znano, ga sodišče poziva, naj se v šestih mesecih oglasi, sicer bo njega zastopala gospa Alojzija Lepenik iz Maribora.
Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 88letna pekova žena Terezija Čebokli, 74 letna hišna posestnica Elizabeta Glumač, 72 letna zasebnica Karla Bergmann roj. Ružička in mesarjev sinček Karel Macer. V Ljubnem je umrl gostilničar Ignac Fludernik, star 86 let, v št. liju v Slov. goricah 77 letna vdova po orožniškem stražmojstru in posestnica Terezija šeško, roj. Kocbek. V Celju 73-letna fotografinja Julija Martini. Na vzhodnem bojišču je padel grenadir v pehotnem polku Stanislav Klojčnik. V Novi vasi pri PJuju je umrla 76 letna Marija Sitzenfrei, v Sp. Hajdini 78 letna Kunigunda Zupančič in 72 letni Martin Zupančič, v Ptuju §8 letni Franc Oswald In 45 letni Anton Kovačič v Janežovskem vrbu pri Sv. Urbanu.
Obvezno cepljenje zoper koze v Ljubljani
Mtestni fizikat je te fini dal nalepiti razglas obveznega cepljenja zopet koze po vseh razglasnih deskah, po šolah in na drugih vidnih mestih, posebno pa na cerkvenih vratih, da so starši dosti opozorjeni, kdaj je treba prinesti in kam je treba pripeljati otroke k cepljenju. Cepljenje se prične v Mestnem domu 10. maja ter bo po raznih mestnih okrajih trajalo do 14. maja. a pregledi se bodo začeli 16 maja ter bodo trajali do 21. maja. Za otroke iz mestnega središča bo cepljenje v Mestnem domu 10. in 15. maia, prav tako pa tudi v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici St. 2, dne 10 maja in v ljudski šoli na Zoisovi cesti dne 11. maja. Cepljeni morajo biti vsi otroci, ki še sploh niso bili cepljeni, enako pa tudi oni otroci, pri katerih doslej cepljenje ni bilo uspešno. Starši morajo otroke prinesti k cepljenju, če so dobili vabilo ali ne. seveda pa morajo biti otroci snažni in v snažni obleki. K obveznemu cepljenju morajo starši prinesti vse leta 1942. rojene otroke, ki še niso cepljeni, prav tako pa tudi vse one, ki so rojeni letos in stari najmanj 3 mesece. Javno ccpljenje je brezplačno.
Mali gospodar sporoča:
»0 krmljenju koz« je naslov predavanju, ki bo v nedeljo, 2. maja, ob 10 dopoldne v novi posvetovalnici društva »Mali gospodar«, Gallusovo nabrežje 33, kamor so vabljeni V6i člani kozje-rejci. >0 perutninarstvu« bo daljša razprava v torek. 4. maja, ob pol 7 zvečer istotam. kamor so vabljeni čjanj perutninarji. >0 boleznih kuncev in zdravljenju« bo rszgovor v nedeljo. 9. maja, ob 10 dopoldne istotam, kamor so vabljeni člani kuncerejci.
Maksimalni cenik št. 3
(Na drobno v oklepajih)
Česen novi lir 4.25 (5.05), beluši 9.— (II.—), karfijola 2.80 (3 35), korenje očiščeno 3,— (3.60), čebula zgodnja 2.90 (3.45), koprc 2.20 (2.55). solata v6eh vrst 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 380 (4.55), marelice suhe 43.35 (58.15), pomaranče la (Moro—Taroeco) 8.35 (9.35), pomaranče I la 7.35 (8.35), limone la (15 cm obsega) 4.05 (4.80, komad 0.50), orehi borrento 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (25.—), sulic češplje, domače 20.— (23.80).
Z Gorenjskega
-f- Tit Strniljan. Na Vačah nad Litijo je umrl daleč okoli znani posestnik g. Tit Strmi jan, dolgoletni naročnik »Slovenca«. Rajnik je bil globoko veren mož, izvrsten gospodar, nad 60 let cerkveni pevec ter občinski odbornik in cerkveni ključar. Bil je dobrega srca ter podpornik revežev. Znan je pa zlasti bil kot veliE poznavulcc keltskih grobišč, ki so blizu njegove lepe domačije nad Vačami. Pri vseh izkopavanjih je vešče sodeloval rajni Tit ter strokovnjakom bil v veliko oporo. Izletniki, ki so romali na Sveto goro skozi Vače, je bil dobro znan. saj je marsikomu gostoljubno postregel. Bil je vnet Marijin častilec vse svoje življenje.
-f- V Škofji Loki je na veliko nedeljo umrla gospa Alojzija Fejgel roj. Medič, uradnica Vzajemne zavarovalnice v pokoju. Pokopali so jo 27. ■ aprila.
Začasne vojne doklade železniškemu osebju
Visoki komisar je izdal izvršilna navodila k naredbi z dne 31. avgusta lani o določitvi začasne vojne doklade železniškemu osebju prejšnje vladavine Ljubljanske pokrajine, podrejenemu delegaciji vzhodnih železnic.
Navodila vsebujejo razpredelnico o najvišjih zneskih čistih mesečnih prejemkov tega osebja zaradi vzporedbe s sedanjimi prejemki razvrščenega italijanskega železniškega osebja. Celotni čisti mesečni zneski, obsegajoči plačo, položajno doklado in osebno draginjsko doklado, redno izredno na dan 11. aprila s poviški 30% do 1. julija 1941 in 43 od 1. decembra 1941 vštevši morebitne čiste prirodne poviške (ne-zvišane) priznane od‘11. aprila 1941 do 31. avgusta 1942, ne smejo presegati zneskov, ki so navedeni v primerjalni tabeli.
Zvanieniki obdržijo prejemke, ki so jih imeli dne 11. aprila 1941. Začasna vojna doklada se priznava v skupni višini 30% na temeljne prejemke od 1. julija do 30. novembra 1941 in 43% skupaj od 1. decembra 1941 dalje. Da bi se dosegle vsote po primerjalnih razpredelnicah, ni dopustno priznavati večje zvišanje kot 30, ozziroma 43%. Od 1. septembra 1942 so ustavljena vsa Napredovanja in priznanja do
vali trge in da bo dobila bela Ljubljana, ki se stalno lepo razvija, še potrebno število velikih iii sodobnih trgov.	Opazovalec.
tega dne se štejejo vi začasno vojno doklado, ostanejo po upoštevni pri odmeri pokojnine.
Povišanje rodbinskih draginjskih doklad (rednih in izrednih), doklade _ eKsekutivnega železniškega osebja in kakršnih koli drugih prejemkov ni dopustno. Zato se morajo izplačevati ti prejemki v izmeri, kakršni so bili 11. aprila 1941 in se menjajo samo s spremembo službenega kraja ali s spremembo v rodbini.
Če bi bili zneski, ki gredo na podstavi vzporedbe nižji kakor skupni znesek poviškov, priznanih z naredbama 5. julija 1941 in 25. januarja 1942, obdrži uslužbenec razliko kot doklado ad personam, ki je vštevna ob morebitnih na-daljnih poviških. V smislu naredbe z dne 26. maj 1942 preveč izplačane vsote 6e morajo povrniti v celoti. Povračilo se izvrši v mesečnih obrokih po največ 30 lir.
Začasna vojna doklada in morebitna doklada ad personam ne gresta osebju za njegove odsotnosti od službe, razen če je odsotno zaradi rednega dopusta, bolezni do največ 30 dni ali zaradi nezgode v službi. Ti dokladi se ne vračunata pri določitvi pogrebnine in podjjore, ki gre ordinskim članom pokojnega usluz en-ca. Iz takega naslova morda preveč izplačanih
zueskov pa ne bp treba y“£atl*. ... .
Nato so objavljene tudi primerjalne razpredelnice 1. za uradnike, 2. za postajno službo 3. za vozno službo, 4. za vlečno službo, 5. za progovno službo m delavnisko službo.
»Snofi,« jo odvrnil , Scarlet, ki jo ves vznemirjen hodil po sobi sem in tja. >V sobi jeTiila neznosna vročina in dr. Bliss si je enel j ovratnik in zapestnice ter jih položil na mizo. Tista zaponka je bila pripeta na ovratnico.«
»A, tako je bilo!« Vanče je še vedno nepremično zrl v tista mala kovinasta vrata. »Potemtakem je bila zaponka med vašim sestankom na mizi, kaj?... In kakor si mi dejal, so bili poleg tebe navzočni tudi Hani, gospa Blissova in Salveter.«
»Potemtakem bi bil zaponko lahko vzel vsak?«
»Da.«
»Mislim, da ...«
Vanče 6e je za trenutek zamislil.
»In vendar je nekaj nadvse čudnega tudi listi stroškovnik... Vprav to bi rad Vedel, kako je prišel v Kylejeve roke. Dejal si, da še ni bil popolnoma izgotovljen, ko je bil vaš sestanek končan, ne?«
»Da, ni bil še.« Videti je bilo, da se Scarlett nekoliko obotavlja z odgovorom. »Vsak izmed nas je predložil svoj račun in dr. Bliss je dejal, da bo te naše račune vnesel sam v stroškovnik in vse skupaj pokazal danes dopoldne Kyleju. Potem mu je telefoniral — v naši navzočnosti — ter se z njim domenil za sestanek za danes ob enajstih dopoldne.«
»Pa je še kaj drugega dejal Kyleju po telefonu?«
»Zdi se mi, da ne... Mislim, da mu je omenil nove dragocene predmete, ki so včeraj prišli...«
»Res? To me zanima... Pa kaj je rekel dr. Bliss o dospelih predmetih?«
»Kolikor se spominjam (res nisem bil preveč pozoren na njun razgovor), jo dejal Kyleju, da so zaboji že odprti in posamezni
predmeti odmotani ter je izrazil željo, da bi jih Kyle videl... Bill smo precej v dvomih, veste, če bo Kyle še pripravljen denarno podpreti nova znanstvena raziskavanja. Egiptovska vlada je nekoliko nasprotovala in si je najboljše stvari pridržala za muzej v Kairu. Kyleju to ni bilo nič kaj všeč, in ker je v vso to stvar založil že mnogo denarja, je začel misliti na lo, da jo čisto opusti... Vprav zaradi te Kylejeve namere se je dr. Bliss z njim domenil za sestanek. Hotel mu je pokazati natančno stroške prvih izkopavanj ter ]K>skusiti, da bi ga pripravil do tega, da W dal denar za nadaljnja izkopavanja...«
»No, in stari možakar je to odklonil,« je pripomnil Heath, >dr. Bliss pa se je razjezil ter ga pobil z onim črnim kipom.«
»Vi hočete na vsak način vztrajati pri svojem, kakor da bi bilo življenje res tako enostavna stvar, gospod narednik,« je vzdihnil
V	ance.
»Nekaj strašnega bi bilo zame, če bi smatral življenje za tako zapleteno, kakor ga smatrate vi, gospod Vanče.« Heathov odgovor je bil prav močno podoben nekakšni spoštljivi zbadljivki.
Komaj je spregovoril te besede, že so se tiho odprla glavna vrata in vrh stopnic se je prikazal možakar srednjih let in temnega obraza, oblečen po egipčansko. Pozorno in mirno nas je začel ogledovati, nato pa je počasi in z zanesljivim korakom stopil po stopnicah v muzejsko dvorano.	'	.
»Dober dan, gospod Scarlett,« je pozdravil in se zbadljivo nasmehnil, ter nato ošinil s pogledom mrtveca. »Vidim, da je hišo obiskala nesreča.«
j »Da, Hani.« Scarlettove besede so se nekam žalostno izgubljale. »Gospod Kyle je bil umorjen. Tile gospodje« — pri teh besedah je I pokazal z roko na nas — »raziskujejo zdaj ta zločin.«
Hani se je spoštljivo priklonil. Bil je srednje postave, precej suh in je vzbujal vtis ošabnega človeka. V njegovih na pol zaprtih očeh se je lesketala iskra poguma. Njegov obraz je bil precej kratek, nos pa na koncu tumpast, kakor je to značilno za koptsko pleme. Njegove oči so bile rujave kakor je bila rujava njegova polt, obrvi
pa košato. Nosil je srSaslo, na kratko pristriženo brado, njegove ustnice pa so bile mesnate in poltene. Na glavi je imel temen fes, s katerega je visel cof iz modre svile. Čez rame mu je padal dolg bombažast kaftan z rdečimi in belimi pašami. Segel mu je globoko čez kolena, da so se spodaj videli le čevlji iz rumenega usnja.
Za trenutek je obstal in gledal mrtvega Kyleja, ne da bi se na njegovem obrazu razodeval kak stud ali žalost. Potem se je ozrl na Anubijev kip. Čudna vdanost se mu je razodevala na obrazu in na njegovih ustnicah se je poigral skrivnosten nasmeh, čez nekaj trenutkov je naredil z levo roko spoštljivo kretnjo, se p<^si obrnil in se vstopil pred nas, ne da bi nas pogledal. Njegove oči so se bile zazrle nekam v daljavo, skozi okno.
»Tu ni treba nobenega raziskavanja, gospodje,« je spregovoril s turobnim glasom. »To je kazen boginje Sakhmet. Iskalci zakladov z Zahoda so že mnogo rodov «azaj onečaščali grobove naših prednikov. A bogovi starodavnega Egipta so imeli veliko moč in so ščitili svoje otroke. Bili so potrpežljivi. Toda roparji so šli le predaleč. Prišel je čas, ko jih je zadela roka pravice. In zgodilo se je. Inlefov grof je bil rešen pred Vandali.« Umolknil jo ter globoko vzdihnil. Ta njegov vzdih pa je bil lahko izraz zadovoljstva ali pa globokega premišljevanja. Potem je nadaljeval: »Toda Anubi nikdar ne bo dovolila kakšnemu bogoskrunskemu človeku vstopa v svetišča Oziride, čeprav bi jo 'še tako vdano prosil.«
Hanijevo vedenje in njegove besede so bile kar ganljive. Medlem ko je govoril, sem se spomnil nedavne žaloigre lorda Carnar-vona, moža, ki je odkril Tutankamenov grob, ter svojevrstnih pripovedovanj o starodavnih čarovnijah, pripovedovanj, po katerih so bili krivi njegove smrti nadnaravni vzroki.
»Do tega svojega naziranja ste prišli na podlagi izkustva, o tem ni dvoma.« Te Vancejeve besede so me spet popeljale nazaj v stvarni svet. »Vendar pa se moram vprašati, kako je le mogel ta majhen kip ubiti človeka, zlasti še, če ga ni sukala kakšna človeška roka... In če mislite še naprej govoriti na tak način, Hani, vas I bomo morali prisiliti, da ostanete v svoji sobi. Ni nič kaj prijetno poslušati takšne neumnosti.«
I
i
m
m
Ljubljana
Koledar
i
109.
Graščak se začuden ozre na kipec ter opazuje zdaj svojega pastirčka, zdaj Marijino znamenje v njegovi roki.
»Dobro! Ostanem mož beseda tudi tebi! — Kaj zahtevaš za svoje plačilo?« ga je vprašal graščak.
Pastirček je zdaj pogumno stopil h kadi, graščaka živo pogledal, in ko je v ozadju zagledal zgroženo namrgoden obraz zelenega zlodeja, je tembolj odločno zahteval;
»Nič drugega kot — vašo dušo!«
»Kdo si ti, ki terjaš za svoje delo mojo dušo? Kdo ti je s tem zmešal tvojo mlado glavico?«
»Moja mati mi je svetovala, naj za svoje plačilo zahtevam vašo dušo!«
»Kdo pa je tvoja mati, ki si drzne to zahtevati?« je hotel zvedeti graščak.
110.
V tem hipu se odpro vrata sama od sebe in pred njiju stopi bela žena. Pastirček jo je takoj spoznal in pozdravil, Drvarka Marija pa je graščaku govorila:
»Pred leti si si tako srčno želel sina. Ko si ga dobil, siromačka in norčka, si ga pa preklel in zavrgel. Bilo ti je vseeno, če bi ga bil odnesel tudi sam zlodej; vzela pa sem ga jaz ter ga odnesla v zeleno drvarijo. Tam sem ga na paši obiskovala, ga učila, mu bistrila um ter ga varovala, da ga ni zapeljal tale možak, zlodej, kateri še zdaj preži na tvojo dušo. Že danes bi te bila pokosila bela smrt, če te ne bi bil rešil tale pastirček s svojim skromnim kipcem, ki mu je bil padel v pripravljeno kopel... Sedaj vzemi tegale pastirčka, ker on je tvoj pravi sin, zdaj ves zdrav in bistrega uma, kot si ti!«
Ljubljana si je pripisala nadaljnji dve točki
Ljubljana, 3. maja.
Včeraj smo nadaljevali s tekmami v domačem nogometnem prvenstvu. Na sporedu sta bili 2 tekmi: ena prvorazredna in ena drugorazredna. Ob 14 je bila napovedana prijateljska .tekma rezerv Tobačne tovarne in Hermesa. Ker je bilo vreme včeraj pueto, vendar silno primerno za nogomet, so številni prijatelji okroglega usnja že zgodaj prišli na igrišče, kjer pa so zaman čakali prvi par. Ni ga bilo. Kje je krivda, da najavljena nista nastopila, ne bomo raziskovali. Povemo naj le, da ni športno napovedati tekmo, potem pa tekmovalcev ni.
Mladika : Vič 4:2 (3:1)
Malo po 15 se je začela na zelenem šišenskem stadionu drugorazredna tekma med Mladiko, ki se je na velikonočnem turnirju tako lepo pokazala (posebpo drugi dan), in med Vičani. Mladika je, kakor se je zdelo, svoje nasprotnike podcenjevala in bi jo skoraj stalo obe tooki, to tem bolj, ker so Vičani posebno proti koncu pritisnili in vse je že kazalo za izenačenje. Le slabemu viškemu napadu se imajo Mlndikarji zahvaliti, da niso odšli poraženi z igrišča. Toliko zrelih prilik, kolikor so jih imeli Vičani včeraj, zlepa ne bodo imeli. Izrabili pa so le dve. Če bi imeli med svojimi napadalci le dva, tri prisebne ljudi, bi' bil rezultat lahko tudi obraten, če ne še večji. Tako pa... Točki sta Sli po vodi, čeprav so jih imeli na krožniku, ^le vzeti ju je bilo treba. Mladika nas tokrat m zadovoljila. Preveč je bilo igračkanja na polju. 6lrelov pred golom pa nobenih. Sodil je g. Zajec.
Obvezen plenarni sestanek za vse nogometne sodnike (tudi za one, ki imajo bolezenski dopust) bo v sredo, 5. maja, ob 18.“0 v prostorih pri Slamiču. Vsi in točno! — Predsednik.
Ljubljana : Hermes I>:1 (2:0)
Golc so zabili: Hacler 3. Acko 1, Fcpčok 1 za Ljubljano, Sočan i. Sodil je g. Deržaj. Gledalcev ie bilo približno 1300.
Malo po napovedanem začetku' sta se sodni-niku g.^Deržaju j&vili naslednji moštvi: Ljubljana: Rožič—Hassl, Šercer — Perharič, Varl, Pelicon — Acko, Vodeb, Hacler, Sandi, Pepček. — Hermes: Rogelj I. — Antonič, Zadravec — Ac-cetto, Rogelj II., Aljančič II. — Sočan, Brodnik, Bačnik. Zupančič, Zupan.
Ljubljana je torej nastopila skoraj v najmočnejši postavi in je znova pokazala, da je moštvo, ki igra najboljši nogomet v Ljubljani. Njene vrste povezane, hrbtenica moštvu pa je pomočniška linija, v kateri je steber pridni in pametni Varl, ki pomaga tako v obrambi in zalaga napad z uporabnimi žogami. Tudi včeraj je kriška vrsla opravila pretežni del garanja. Obrambni trio včeraj ni imel posebnega dela. Od branilcev pa je bil Sercev boljši od svojega tovariša, ki nosi krivdo za dobljeni gol. Rožič ni imel posebnega dela. klonil pa je pred ostrim strelom, iz katerega je reiultiral časten gol za šiškarje. Napadalni kvinlet ni imel takšnega dne kot teden prej. Odlični sta bili tokrat obe krili, levo skoraj boljše od desnega. Sicer pa je njihova igra zadoščala, da so petkrat potresli nasprotnikovo mrežo in svojim že dobljenim pikam pripisali nadaljnji dve.
Hermes se nafti je tokrat predstavil v pomlajeni postavi, pogrešali pa smo v moštvu nekaj res prav dobrih moči, ki so se pri včerajšnji tekmi odpovedali sodelovanja. Zakaj, ne vemo. Vsekakor pa to ni bilo v klubov interes. Hermes se ie dolgo upiral nadležnemu Lj. napadu in vse do 33. minute ni klonil. Odlično se je branil, čeprav moramo priznati, da je imela Ljubljana smolo in je slo nekaj ostrih strelov v prečke. II. je imel
svojega najboljšega moža v vratih. Rogelj je branil ducat in več nevarnih strelov, od katerih bi jih drugi vratar spustil vsaj tri, štiri, če ne več. Vratar je bil moštvu trdna opora. Tudi branilca sta bila na mestu. Krilci so se trudili in dali dobro partijo, posebno v obrambi. Napad je bil najšibkejša stran Hermesovega "moštva. Če bi v .napadu igrali le »strajkujočk, gotovo ne bi bil rezultat takšen, kakršen je bil, ali pa bi se morala Lj. mnogo bolj potruditi. Edini zadetek za H. je padel skoraj pred koncem igre. Zabil ga je Sočan, botrova^ mu je pa Hassl. Na splošno smemo reči, da je H. še poceni odnesel pete, saj je na polju po pretežni večini prevladovala Ljub-' ljana. Kaže, da se bo II. do prihodnje prvenstvene tekme še bolj opomogel in da bo začel tudi sam potresati nasprotnikove mreže. Gledalci so odhajali zadovoljni z igrišča.
32 tekmovalcev na 1000 m
Včeraj so domači lahkoatleti nastopili v teku na 1000 m. Prireditev so izvedli v dveh delih na igrišču Hermesa med odmori nogometnih tekem. V odmoru med prvo in drugo tekmo so izvedli dva predteka. To je bilo treba, ker se je za tek prijavilo zelo lepo število 32 tekmovalcev. Bili so io člani domačega Hermesa, Ilirije, Planine, dijaki, gasilci, člani Žabjaka, člani finančne kontrole, GILL-a in Viča. Impozantno število za naše razmere. Tekališčc je bilo lepo urejeno, otrebljeno in trdno zvaljano. Zanimanje za tek je bilo med gledalci veliko in prav primerno je, da bi se pri bodočih tekmah lahkoatletski prireditelji še večkrat spomnili prirediti kratke atletske tekmovalne točke, da l>i se tako pri širših plasteh zbudilo zanimanje za kraljico športa.
1. predtek. Polovica tekmovalcev je sodelovalo pri prvem predteku, ostali v drugem. Borbe v predtekih niso bile tako lepe kot v finalu, | saj je bilo v predtekih ^dovolj, da so favoriti 1 za finale pritekli na cilj vsaj med prvimi še-
Poncdcljek. 3. velikega travna: Najdba sv. Križa; Aleksander 1., papež in mučenec.
Torek, 4. velikega travna:	Florijan,	muče-
nec; Monika, vdova; -Gothard, škof.
Obvestila
Tečaj za električno varjenje, V šolski varil-nici Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani se bo vršil od 7. do 15 junija t. 1. tečaj za električno varjenje in avtogensko rezanje. Tečaj bo trajal S dni in se bo vršil vsako popoldne od 14 do 18. Prijave sprejema šolska uprava (Aškecčeva cesta 9, I. nadstropje) do 29. maja t. 1.
Mladinske predstave »V času obiskanja«. Šolski mladini se bo nudila izredno lepa prilika, da bo lahko vidala Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Vršile se bodo mladinske'predstave, ki bodo v tem in v prihodnjem tednu. Mladinskih pasijonskih predstav bo pet. Te predstave bodo zaključene io za šolsko mladino bodo vsi sedeži po izredno nizkih cenah. Kolikor pa bo morda ostalo prostih sedežev, bodo na razpolago tudi odraslim, po znižanih cenah od 15 lir navzdol. Dobile se bodo te vstopuice pri blagajni v Drami, pol ure pred vsako predstavo. Mladinske pasijonske predstave bodo začenjale vsakokrat ob 5 popoldne in končalo ob 7. Vršile sc bodo: v četrtek, 6.; v petek. 7.; v soboto, 8. maja. Naročila sprejema Uprava.
Koncert Ljubljanskega komornega dun, ki ga tvorita pianist prof. Anton Trost in violinist prof. Jan šlais, bo drevi točno ob-7 v veliki filharmonični dvorani. Tako po sporedu kakor po izvajanju bo nocojšnji koncert umetniški dogodek prvega reda. zato opozarjamo nanj in priporočamo obisk. Na sporedu so štiri sonate, ki so jih napisali skladatelji Tartini, Mozart, Vomačka in Szymanowski. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Ponedeljek, 3. maja: Zaprlo, lorek, 4. uiaja, ob 18.30:	sPrava	ljubezen«.
Red B.
Sreda, 5. maja, ob 18.30:	»Veliki inož«. Red
Sreda, v
četrtek, 6. maja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino.
Petek.	7.	maja.	ob 17:	»V času obiskanja. Za-
ključena predstava za šolsko mladino!
Sobota, 8. maja. ob 15: »V času obiskanja. Za-^ ključona predstava za Šolsko mladino.
Opera:
Ponedeljek, 3. maja: Zaprto.
Torek, 4. maja, ob 18: »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven Znižane cene od 24 lir navzdol. Sreda,	5.	maja,	ob 18:	»Madame Butterflvc
Red A.
Četrtek, 6. maja, ob 18: »Janko in Metka«. Red Četrtek.
Petek,	7.	maja:	Zaprto	(generalka).
Sobota,	8.	maja,	ob 18:	»Prodana nevesta«. Prvič
v sezoni. Red Premierski.
stimi. V prvi rundi je vodil Starman A., potem pa so ga do konca prehiteli šoštaršič. II. gimnazija, ki je v predteku prvi pritekel na cilj v času 2:57.4, in Novak, Ilirija, v času 2:57.5. Potem Starman v času 3:00, četrti.
• * L '
2. predtek: V drugem predteku je že takoj spočetka prevzel vodstvo Pleničar oa Ilirije in ga obdržal do konca. Pleničar ima lep stil, popravil pa bi ga še z daljšim korakom in če bi imel pri vsakem koraku zadaj iztegnjene noge. Sicer pa je od vseh tekmovalcev on najbolj ugajal. Brez konkurence je pritekel prvi na cilj v času 2:59, 2. Kadunc (Žabjak) 3:02, 3. Starman (Hermes) 3:04,6.
V finalni tek se je plasiralo 5 Hermežanov,
Finale. Tudi v finalni borbi je takoj prej vzel vodstvo Pleničar, ki ga je obdržal do 700 m, kjer ga je prijel krč in je odstopil. Prav gotovo bi zmagal, saj je imel najmanj 30 m naskoka. Na cilj so pritekli po temle vrstnem redu:
1. šoštaršič (ginmazija) 2:55,6;
2. Novak (Ilirija) 3:1)0,2;
3. Starman A. (Hermes) 3:01,2;
4. Starman I. (Hermes) 3:01,8;
5. Sedej (Planina) 4:04,4.
Prireditev je vsekakor uspela.
Mladika : Mars rez. 4:2 Mars : Žabjak 6:0 (3:0 V Gradjanski : Ferraria 7:0 Konkordija : Ličanin 5:2 Hašk : ZET 8:2 Železničar •: Redarstveni 2:1
Edgar WaMace:
74
V
Žabar s krinko s
Na steni je bilo veliko stikalo. Dick Pa je obrnil v nadi, da vodi do električne svetilke, toda svetilka ni zagorela. Prižgal je novo vžigalico ter je s pogledom sledil vodu. Debela črna žica je vodila v kot sobe in j>o stropu naprej. Nenadoma pa je končala dgsno od peči in Dick je ugotovil po sledovih na podu, da je vodila ta žica v nekdanjo pripravo za varjenje. Usedel se je, da bi premišljeval. Slišal je mrmranje glasov skozi tenka tla, potem ko se je vlegel nanje in položil liho na sklopna vrata. Razpoko je malo očistil z žico, ki jo je našel na tleh pri peči. Zdelo se mu je, da ima glavno besedo Hagn.
»In če bi mi tudi cesto od tu pa do Newbury-ja nekje razstrelili, bo policija vendar nekaj zavohala,« je rekel.
»To je neumna ideja, ki si jo skuhal, Hagn. Kaj pa boš prav za prav naredil, z možakom tam gori?«
»Dobro bi bilo, da bi ga tukaj zadržali vsaj kot talca za Balderja, — 'če Žabar misli, da je tega vreden.«
. Proti peti uri je spet zaslišal Ilag-nov glas, ko je dejal:
>On želi umreti!« je dejal Ilagn.
V	Dickovi delovni sobi sta dve osebi vso noč sedeli in bdeli. Sedaj je
bila ura štiri. Elk je odšel že nekako dvajsetič v policijsko ravnateljstvo ter se tudi že prav tako dvajsetič vrnil. Ela Bennettova je poslušno ubogala Dickovo prošnjo ter je že vse časopise prebrala, ki jih je sploh mogla najti v njegovem stanovanju. Z globokim vzdihom je odložila knjigo, sklenila roke in pogledala na uro.
»Ah! Ali mislite, da bo prišel v Gloucester?«
»Prepričan sem!« je dejal odločno Broad. »On je možak, kateremu vsaka stvar uspe. On je iz pravega jekla kovan, verjemite mi! Njega pač nič ne more zadržati.«
-	1^’u1 vze*a knjige v roke in obračala brez načrta stran za stranjo.
»Ali niste nič slišali o policijskem avtomobilu? Gospod Elk mi je včeraj omenil, da je odpeljal za njim policijski avto. Toda danes mi o njem še ni ničesar povedal,« je rekla.
Joshua Broad je omočil svoje suhe ustnice.
»Ah, ti so gotovo dobro prišli na svoj cilj,« je rekel.
Ni jim povedal, da sta se ponesrečila dva policijska avtomobila med Newburyjem in Readingom in da so bili trije ljudje ranjeni od drobcev mine, ki je eksplodirala. Tudi ji ni
sporočil novice, ki jo je prinesel neki motociklist iz Vindona, da ni bilo tamkaj videti Dickovega avtomobila.
»To so strašni ljudje! Strašni!« je dejala vsa tresoča.
»Kako je mogla taka banda sploh nastati, gospod Broad?«
Gospod Broad je kadil dolgo cigareto ter puhal nekaj časa dim, preden je odgovoril.
»Bojim se, da sem jaz oče Žabarjev,« je rekel v njeno začudenje.
»Vi?«
On je prikimal.
»Da, jaz nisem vedel, da bo to nastalo iz druščine. Toda sedaj smo že tako daleč.«
Zdelo se je, da ni bil pripravljen, da bi prav sedaj razložil nastanek Žabarjev. Kmalu nato so zaslišali zvonec, in ker je menil, da se je Elk morda vrnil, ker je pozabil ključ, se ie dvignil, da bi odprl vrata. Pa ni bil Elk.
»Oprostite, da sem vas ob tem času obiskal. Ali ste vi, gospod Broad?«
Obiskovalec ga je poizkušal spoznati v temi.	v
»Jaz sem, Broad. Popolnoma pravilno. Vi ste gospod Johnson, kajne? Le vstopite!«
Zaprl je vrata za njim in prižgal luč. Možakar je bil v stanju, da se je lahko vsakomur zasmilil.
»Jaz sem bil snoči dolgo pokoncu,« 1 je rekel. »Zjutraj mi je moj sluga pri-i nesel jutranjo izdajo »Post Heralda.« I »Vi torej vse veste?«
s To je strašno! Strašno! Skoraj ne bi mogel kaj takega verjeti.«
I Johnson je potegnil iz žepa zmečkani časopis in -še enkrat preletel s j pogledom napise,- kot da bi se hotel ( prepričati, če ie vse to res, kar je že enkrat prebral.
»Veste, da nisem vedel, da je to prišlo vse v časopise,« je dejal Broad.
Johnson je ponudil časopis Ameri-kancu-
»Da, vse je opisano notri, vse od začetka do kraja. Mislim, da je to zgodbo rdzširil državni tajnik.«
• »Jaz pa sem mnenja, da jo je razširil kinopodjetnik Seiinski. Ali jo res, da je Rav obsojen na smrt?«
Broad je prikimal.
»Kako strašno!« je rekel Johnson s ' še tišjim glasom. »Hvala Bogu, da se j je to vse zvedelo še pravočasno, gospod j Broad,« je rekel resno. »Želim, da spo-j ročite gospodični Eli Bennettovi, da I lahko razpolaga z vsem denarjem, ki | ga sedaj imam, da bi le dokazal ne-i dolžnost njenega brata. Iskreno želim in upam, da bo odlog smrtne kazni odobren in obnovljen ves kazenski 1 proces. Če se bo to zgodilo, mu mo-! rajo priti najboljši odvetniki na po-1 moč.«
I	ja tel j, ki bi vas rad obiskal, — gospod Johnson namreč.«
Filozof je hitro in nervozno preko-_ račil sobo tfer ponudil deklici obe roki.
»Zelo žal mi je, gospodična Bennettova,« je rekel. — »že meni je tako
»Ona je tukaj, ali hočete morda z njo govoriti?«
»Tukaj?« se je čudil gospod Johnson. »Tega seveda nisem vedel.«
»Le pridite noter. Tukaj je vaš pri-
hudo, in kako je neki potem šele vam
.......................ko
gam?«
pri duši! Ali vam lahko kako poma-
Ela je odkimala. Solze hvaležnosti so se ji zalesketale v očeh.
»To je zelo ljubeznivo od vas, gospod Johnson. Vi ste storili Rayu toliko dobrega in inšpektor Elk mi je
tudi povedal, da ste mu ponudili dobro službo v svojem podjetju.«
Johnson je odkimal.
»Kaj je vse to! Raya imam zelo rad in reči vam moram, da je zelo sposoben dečko. Če ga bomo srečno potegnili iz te zagate, mu moramo seveda takoj pomagati, da si ustvari' dobro in pošteno eksistenco. — Vaš oče še ne ve nič o tem?«
»Hvala Bogu, da še nič! Če le ne bi prišla vest še v dnevnike!« je rekla, V° ji je Johnson pripovedoval, kako je vse to izvedel.
»Žalibog je že Seiinski raztrobil to vest!« je dejal Broad, — »kajti možje filmske branže znajo vsako še tako neznatno malenkost imenitno izkoristiti v reklamne namene. Kako se kaj počutite v svojem novem položaju, gospod Johnson?«
bErM^
priredb
ROMANVSLIKAH
ENRIK SIENKIEWICZ
CONRAD RICHTER:	j
PL ANJA VA
———»—■i - r-T-'	   -.... —     :~rr.rr--i    -
VI
Vso pot nazaj proti hotelu je naraščala moja jeza do Bricea Chamberlaina. Rad bi bil vedel, kaj bi sedaj storila Lutie Brew-tonova. Neprijetno nii ‘je bilo, ko sem stopil v sobo ter našel strica ravno brez srajce: njegove črne dlake na prsih so bile nakodrane kot žima iz kočijske blazine. Ni mi posvečal pozornosti, dokler si je sezuval škornje ter se napravljal za posteljo.' Potem me je prikoval na tla s svojimi očmi, v katerih sc je še vedno zrcalil odsvit izseljeniških plamenic. Potegnil je iz notra-njenega žepa sive suknje veliko usnjeno denarnico.
»Položi to pod svojo blazino,« je rekel. »Jutri pojdeš v Don ver. Hočem, da poiščeš Lutie ter ji jo izročiš. Potrebovala jo bo.«	j
»Da, gospod,« sem zajecljal. Sedaj sem vedel, da mu je bila znana Chambcrlainova izprememba v službi. Vedel je, da bi jaz dal rajši vse, kot pa da bi našel Lutie Brevvtonovo v njenem ponižanju. In še nekje v sebi sem čutil neizrečeno hrepenenje, da bi jo mogel zopet videti.
Hotel sem mn povedati, kaj je bil Brice Chamberlain obljubil nesterjem, pa si nisem upal. Spominjal me je, ko je tako stal v dolgi nočni srajci z neukročenimi črnimi očmi, s skuštranimi temnimi lasmi in brki, na šejke svobodnih beduinov, o katerih sem bil toliko čital v šoli. Nato se je ulegel na veliko postelj j »zakonske spalnice«. Celo potem ko sem se slekel in upihnil luč, ’ sem ga mogel čutiti tam; negibno je ležal na hrbtu ter z odprtimi očmi strmel v strop.	j
V	teku noči sem ga slišal nekajkrat premetavati se in j mrmrati. In enkrat je zavpil z močnim glasom, ki je donel kot eno od njegovih povelj nad oglušujočim hrupom goveda in mož, čeprav je bilo to, kar je to noč govoril, čudno in popolnoma. nerazumljivo.	I
VIII. poglavje.	j
Tisto jutro, ko me je pripeljal vlak prvič v življenju v mladi Denvpr, je sijalo sonce, kot bi ležal zlat šal nad bogatim gorskim | mestom. No postaji so me spravila iz ravnotežja imena neznanih železniških prog, označena na lokomotivah. Ko sem šel po Sedemnajsti cesti, sem čul zmešnjavo glasov iz vrat trgovin z obleko, iz dražbam in izposojevalnic. Prilizovali so se mi ter me obmetavali z »blagorodni gospod« in »mladi gentlemon«. Bilo je nekaj posebnega v teh cestah, po katerih sem hodil ta dan, v bogatih oblekah dam, ki so se vozile v kočijah, v čistem zraku, ki je vel s planin. Bilo je nekaj zapeljivega, opajajočega in blestečega kot Lutie Brewtonova sama. In mislil sem si, da sem polagoma začel razumevati njeno hrepenenje po tem zapeljivem kroju, ki je vedno bolj in bolj naraščalo.
Celo v trgovski hiši stričevega prijatelja Georgea Twichella je bil ta zapeljivi občutek. Čeprav je imel George Tvvitchell samo trgovino z železom, sem imel občutek, kot bi hodil po srebrnih tleh, kot to lahko storite v »Silver Dollar Salonu«. Njegova trgovina z železom je bilo največja zapadno od St. Louisa. Tu so se sestajali ljudje iz pol ducata držav in teritorijev ter st pripovedovali dogodivščine in novice, ko so knpovali razne stvari
—	od samokresov pa do rudarskih strojev. Ko me je povabil George Twitchell na svoj dom h kosilu v krasno zidano poslopje zadaj za ograjo, ki je bila za okras, kjer je plavala okrog neprenehoma divja kanadska gos s prirezanimi perotmi, sem bil prepričan, da je stric, ki ni bil ničesar omenil o vrnitvi Lutie Brevvtonove, vedel, da ji tisoč dolarjev ne bo zadostovalo, da bi mogla ostati večno v Denveru.
Ta popoldan sem sc napotil z denarnico v žepu proti novemu »Brown Palače Hotelu«. Dal sem se ostriči pri nekem denverskem brivcu, si osnažil škornje ter si priskrbel posetnico, na kateri je pisalo: IIary Brewton.
Živahna grnpa dam se je prikradla ven, ko sem vstopil. Nosile so klobuke, rokavice in kožuhe ter so bilo vse v svili in satinu in čipkah. Veselo so klepetale med seboj kot grupa ptičic v krasnem perju na enem izmed stričevih bajarjev na ranchu »Cross B'ju«. Za njimi je ostajal duh po vijolicah in drngih
cvetlicah. In če sem poprej dvomil, da bi mogel najti tukaj Lutie Brevvtonovo, sedaj nisem več.
Eleganten tajnik v črni obleki s čistim, trdim ovratnikom in z malo, skrbno negovano bradico, je držal v rokah mojo posetnico.
»Soproga polkovnika Brevvtona?« je ponavljal. »O, saj res, gospa Lutie Cameron-Brevvtonova!« Njegov obraz se je razjasnil in naenkrat je postal prijazen z menoj. Sedaj sem vedel, da jo je bil sigurno videl in govoril z njo. Za trenutek je bilo, kot bi že bila pred mano, stopajoč lahkih nog doli po stopnicah, pogrnjenimi z rdečo preprogo, dama, kateri se ne bi bilo treba sramovati biti tukaj, in kot bi zaklicala s svojim jasnim, zvenečim glasom: »Hal!« ter vrgla svoje nežne roke okoli mene.
Opazil sem, da se mu je glas pomračil in govoril mi je z neponarejenim obžalovanjem.
»Mi vsi smo želeli, da bi bila ostala gospa Brevvtonova dalj časa pri nas.«
Stal sem tam trdo, vedoč da je odšlo nekaj prekrasnega iz mojega območja. Tajnik je s svojimi rokami, ki so bile lepe kot ženske, obračal strani v usnje vezane glavne knjige.
»Gospa Brevvtonova je bila tukaj do predvčerajšnjim,« je rekel. »Mislim, da je prejela neko pismo ali brzojavko. Spominjam se, da je bila zelo veselo, toda imel sem jasen vtis, da je bila nesrečna. Plačala je svoj račun ter zapustila hotel, ne da bi nam pustila kakršen koli naslov. Zelo mi je žal!«
Ko sem stopil na cesto, je sonce izginilo za oblak in zlati zrak v mestu se je razblinil. In ves teden ga zopet nisem videl, ko sem povpraševal po ostalih hotelih in prenočiščih; ko sem gledal iz kočije za nežnim obrazom in vitko postavo; ko sem cele popoldneve postopal po Broadvvayu ter opazoval ozaljšano procesijo dam v kočijah. Nisem ga videl več, pa čeprav me je j George Tvvitchell peljal zvečer v boljše restavracije — v »Tabor Grand Theatre« in v tiho, zidano hišo, ki se je zgoraj prelevila v veliko sobano, od koder se spominjam Soapyja Smitha v črnem duhovniškem oblačilu, in dame in gospode, ki so pri igralnih mizah igrali zn visoke vsote denarja; komaj sem opazil velike slik* n* stenah, ob pogledu na katere sem postal do ušes rdeč.
Nov odlok glede službene namestitve
Rim, 1. maja. s. Uradni list je objavil vladarjev zakonski odlok, po katerem je v nasprotju s dosedanjimi določbami o službeni namestitvi prepovedano najemati moške od 16. pa do 55. leta za naslednje delovne službe: 1 za prodajalce vstopnic, garderoberje, čuvaje in snažilce v gledališč, ih. kinematografih in drugih javnih uprizoritvenih prostorih; 2. za snažilce vozov, lokalov in trgov (izvzeta je služba snažilca lokomotiv in lokomotorjev), pri izposoji blazin, v shrambah za ročno prtljago na železniških postajah, toda vedno le, če je uslužbenec v tem delu normalno ali pretežno zaposlen; 3. za tekača in za prodajalca vozovnic pri mestnih prometnih podjetjih; 4. za
Besede voditelja nemške
, za 1
Berlin, 1. maja. s. V članku, ki ga je za praznik deta v Nemčiji napisal voditelj nemške delovne fronte dr. Ley, je podal pregled ogromnega dela, ki so ga v zadnjih letih opravili nemški in tuji delavci na vseh poljih, zlasti pa še na polju vojne industrije, dela, ki je v vsakem oziru oskrbelo nemške vojake na rajnih vojnih toriščih. Potem poveličuje napore nemškega in zavezniških narodov, da s prepričanjem v zmago premagajo skupnega bogataško - boljševiškega sovražnika.
~ Praznik dela v četrtem letu vojne,« končuje svoj članek dr. Ley, »jo nekak simbol boja, ki ga bijejo Nemčija in njeni hrabri zavezniki za rešitev Evrope pred stoletnimi sovražniki, da bi ustvarili predpogje za izvedbo načrta za gospodarsko, socialno in politično preureditev, ki jo bodo izvedle osne sile v korist vseh svobodnih in neodvisnih evropskih narodov.«
r.rlin, 1. maja. s. Voditelj nemške delovne fronte dr. Ley je včeraj govoril na zborovanju Nemške delavske zbornice, ki je bilo v novi kanc-
natakarja, gardaroberja, za kuhinjske posle (izvzeti so kuharji), za vratarje v hotelih, zdraviliščih in javnih lokalih; 5. za kopališčnega uslužbenca (izvzeti so le tisti, ki skrbijo za varnost kopalcev) in za strežnika v zdraviliščih, kopališčih ter v zavodih z zdravilnimi vodnimi vrelci;
0. za trgovskega nameščenca v trgovinah s tekstilnim blagom, z. oblekami, čevlji, umetnostnimi predmeti in dišavami ter za blagajnika pri vseh trgovskih podjetjih.. Omenjena prepoved se ne nanaša na vojne polu bljence ter na take, ki so postali invalidi v boju za narodno stvar in na delavske invalide. Odlok stopi v veljavo danes,
1. maja.
delovne fronte delavstvu maj
lerski palači, o predmetu: »Deset let življenja nemške delovne fronte«.
V začetku svojih izvajanj je govornik podal pregled dela, ki so ga v tem razdobju na vseh področjih opravile razne organizacije in ustanove, ki stoje na čelu velike centrale nemških delovnih moči. Posebno pozornost je posvetil organizaciji »Kraft durch • Freude«, v kateri je včlanjenih na tisoče in tisoče nemških delavcev. Potem je osvetlil v petih točkah razvoj in uspehe, ki jih jo dosegla nemška delovna fronta, zlasti na polju oboroževanja, kar je nemškim oboroženim silam dalo možnost, zmagoslavno nadaljevati vojno proti sovražnikom evropske celine.
»Naš načrt za sedanji čas je,« je poudaril govornik, »pospešiti proizvodnjo, zaposliti čim več ženskih delovnih moči ter povečati vojno proizvodnjo.« Na koncu svojih izvajanj je dr. Ley dejal, da morajo vsi delavci po tovarnah in uradih predstavljati v tej vojni največjo silo narodne skupnosti in najpristnejši izraz nezlomljive volje do zmage, ki preveva nemški narod.
Govor bolgarskega ministrskega predsednika o prazniku dela
Soiija, 1. maja. s. 7.a današnji praznik dela je ministrski predsednik Filov po radiju govoril bolgarskemu narodii.
Predsednik bolgarske vlade je najprej poudaril, kako je bil praznik dela v nesrečnem strankarskem času in v dobi političnih sporov dan nemirov in socialnih spopadov. Danes pa da je v edinosti bolgarskega naroda dan, ko proslavljajo iskreno in navdušeno sodelovanje med delavci in delodajalci, ki zastavljajo vse skupne moči v službi domovini in v blagor narodne skupnosti. Danes v Bolgariji delo ni le pravica, pač pa pomeni tudi najvišjo dolžnost za slehernega državljana, je pristavil Filov. Omenil je, da je vlada izdala v korist delavstva številne ukrepe.
Ta politika se bo nadaljevala in izpopolnjevala. Predsednik vlade je potegnil nato primerjavo s tako imenovanimi demokratskimi državami, kjer so delavci v položaju sužnjev pod oblastjo maloštevilnih bogatašev, nato pa navajal države, ki imajo kakor Bolgarija in njeni veliki zavezniki izrazit ljudski režim, kjer uživajo delavci boljše gmotno in moralno ravnanje, Filov je zaključil govor s pozivom k vedno tesnejšemu sodelovanju med delavci in delodajalci, kajti to sodelovanje je v teh zgodovinskih trenutkih neizogibno potrebno za Bolgarijo, ki je zvesta svojim velikim zaveznikom, ki vodijo sveto vojno za pravico, pravičnost in pravico narodov, in hoče z vsemi svojimi silami prispevati h končni zmagi.
Francoska Indokina v okviru Velike Azije
Dežela, ki v vojaškem oziru igra isto vlogo, kakor jo je igrala v Evropi
bivša Avstrija
Pori gornjim naslovohi prinaša »II Piccolo« v eni svojih zadnjih številk članek, v katerem stoji:
»Če kak Francoz vzame danes v roko svetovni zemljevid, bo na njem mogel nuj ti res zelo malo dežela nekdanjega francoskega imperija, kjer je Francija ohranila svojo suverenost. Ena redkih izjem je Indokina.
Ko je izbruhnila vojna v Evropi, je malokdo vedel, da ima francoska Indokina enak vojaški pomen, kakor ga je bilo treba pripisovati v zadnjem desetletju v Evropi Avstriji. S priključitvijo Avstrije nemškemu rajhu se je začelo preurejanje Evrope.
Pogajanja, do katerih je prišlo med Japonsko in Indokino po sklenitvi nemško-francoske-ga premirja, so tvorila nekako izhodišče za politiko velike vzhodne Azije. Temelji za nastope, ki jih je Francija sama od sebe dovolila Japonski, so učinkovito podprli japonski pohod proti Malaj«kemu polotoku in Singapurju in so ltili najboljša opora za zasedbo Birmanije in nizozemskega kolonialnega imperija. S tem da je podpisala z Japonsko pogodbo, je Francija priznala Japonski njen prevladujoč položaj v Vzhodni Aziji, Japonska pa je obljubila, da bo spoštovala francosko nadoblast nad Indokino.
Francoski Indokini so bile skoraj povsem prihranjene vojne grozote ih življenje je šlo dalje svojo prejšnjo pot, razen da je spričo angleške zapore izostalo blago, ki so ga prej uvažali iz Evrope. Nasprotno pa se je trgovina z Japonsko začela vedno bolj uveljavljati.
Po obvestilih japonskega veleposlanika v Hanoju, Jošisave, čuti Japonska potrebo uvažati iz Indokine zlasti riž in žito, nasprotno pa lahko pošilja tja tekstilno blago in izgotovljene izdelke. Zdaj se prizadeva, da bi dala čim večjo pobudo zn pridobivanje premoga, cinka in fosfatov, proučujejo pa tudi nove načine gojitve bombaža. V zadnjih letih se je proizvodnja sladkorja podvojila ter dosegla številko 20.000 ton, letnu proizvodnja papirja pa znaša nad 8.0()0 ton. Biciklji, ki jih v Indokino izvaža Japonska, tečejo na gumijastih ceveh, ki jih izdelujejo doma. Indokina gobavi ja vsako leto nad dva milijona kož in je položila temelje važni strojarski industriji. V velikih količinah izvaža tudi razna rastlinska olja (kokosovega, ricinovega in drugega).
Guverner Indokine, admiral Decoux, se zelo prizadeva, da bi dal novih pobud in zagona indokitajskemu gospodarstvu. Izdal je že več odlokov o omejitvah na nekaterih poljih, na drugih poljih pa skuša doseči nov razmah.
359.
Petronlj Je Zvedel, pa tudi sam začutil, da mu je cesar spet naklonjen. Vedel je, da je to zaradi tega, ker se pripravlja na pot v Grčijo, kjer misli nastopiti s svojimi pesmimi, pa se boji, da se ne bi osmešil in torej potrebuje poprej sveta. Tega pa mu more dati samo Peftonij.
In res je že pri prihodnji pojedini moral Petronij sedeti tesarju nasproti. Razgovarjala sta se o nastopih v Grčiji, nazadnje pa je Neron dejal, da bi najrajši že jutri odpotoval. Petronij mu je pogledal zdaj v oči in rekel:
»Toda dovoli, božanski, da if P°Prej povabim na svatbo Vinicija in Ligije, hčerke li-gijskega kralja, ki je zdaj v ječi, pa si jo tj sam obljubil Viniciju ža ženo.«
Hladna Petronijeva mirnost je Nerona zmedla. Dejal je: »Vem. Mislil sem že nanjo in na onega velikana, ki je zadavil Krotona.«
»Potem sta oba rešena,« je mirno nadaljeval Petronij. Zdaj pa se je vtaknil,v besedo Ti-gelin, rekoč:
»Ligija je v ječi po cesarjevi volji. Ti sam si dejal, da so cesarjeve zapovedi nepreklicne.«
»Spet sem zaigral,« si je mislil Petronij, zakaj cesar je pri Tigelinovih besedah začel zlobno mežikati in je rekel: »Petronij ima prav. Ligi ji se bodo jutri odprla vrata iz ječe, o svatbi se bomo pa pogovorili v amfiteatru.«
330.
Neron je uvedel v amfiteatrih tudi nočne igre. K njim so dvorjani hodili radi, zakaj po njih je bilo popivanje de jutra. Ko se je zvedelo, da bo na zadnji predstavi s kristjani nastopila Vinicijeva zaročenka, je bilo zanimanje pri njih In pri ljudstvu še večje, zakaj pričakovali so, da bo Neron z Vinicijevo žalostjo priredil prav posebno igro. Da bo nekaj posebnega, so sklepali tudi po tem, da so bile straže po amfiteatru zelo ojačane, kakor da bi se cesar bal kakega nepričakovanega Vinlcijevega izbruha.
Nepregledne množice ljudstva so zaradi tega tisti večer vrele v gledališče.
Zagreb ima že 350.000 prebivalcev
Dopisnik »CE« poroča iz Zagreba: Od začetka vojne do danes se je prebivalstvo hrvaške prestolnice več ko potrojilo. Računajo, da ima Zagreb danes že 350.000 ljudi. Ta znatni prirastek na zagrebškem prebivalstvu se kaže močno tudi na vseh področjih tamkajšnjega gospodarskega življenja. Na primer v temle: Leta 1941 so v Zagreb uvozili komaj 65.000 hi vina, letos pa so ga že dozdaj navozili tja 120.943 hi.
Morske aige — odlične za kruh
Zdi se, da ie vojna in vse tisto, kar je imela za posledico, zlasti pa omejitve glede prehrane, raznim iznajdljivim glavam dala no-
vih pobud- Tako se je med drugim pred nedavnim baje posrečilo nekemu švedskemu učenjaku dobiti iz morja nek izvleček, o katerem ravijo, da dokaj zboljša hranilno vrednost ruha, če ga primešamo med testo. Je to neko vrste tekočina, ki jo pridobivajo iz morskih alg. Ta tekočina vsebuje beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate in soli.
Z uporabljanjem izvlečka morskih alg pri peki — pravi poročilo iz Stockholma — se lahko prihrani precej" mleka in maščobe. Novemu proizvodu, ki ga je iznašel ta Šved, so dali ime »konsil«.
5 milijonov novih izumov in iznajdb je bilo potrjenih na vsem sTetu v dobi od 1937 do 1942 leta.
2> Ljndik* Mikani* v Ljablj&nl: Joi« Kramarič. — Izdajatelj: (ni Sodja, — Urednik: Hirka Javornik. — Rokopisov a* vračam*, ** »Sl*v*niU dom« Uhaja ob delavnikih *b II — Me.ečna
n*ipčBlp*Jl Ui. « lammlTt SO U& •* IksdaKLm KeniUrieis alk* 0. UL **d.tr*pj*. m Bituu faaiUrlm alki 1 UbLUma m Kalilu tou* tt-M it tt-Ofc m	Sto* auti%