DELAVEC- DELAVCU Glasilo delovne sknpnosii podietja TERMI1 domiale ŠTEVILKA 47 - DECEMBER 1982 DELAVEC - DELAVCU Glasilo kolektiva "TERMIT" Domžale Ureja uredniški odbor Sedušak Boris — urednik Tavčar Ivanka — član Vehovec Ivan — član Perko Afrodita — član Anžič Marta — član Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije št. 421 — 1/72 je glasilo oproščeno prometnega davka. - 1 - DO "TERMIT" Domžale, je v devetmesečnem obdobju letošnjega leta realizirala 142.860 ton gotovih proizvodov. Vrednostni plan pa je bil dosežen v višini din 235.186.703,80 ali 115,00 % pri 225 zaposlenih. Doseganje količinskega in vrednostnega plana ter plana delovne sile pa je naslednje: I. Po količini (v tonah) TOZD Plan Doseženo Index 9. mesec. 1982 9. mesec. 1982 - PESKOKOPI Naravni peski - 2.498 - Prani peski 39.890 65.577 164,39 Suhi peski 73.734 55.937 75,86 Ognj estalne mase in malte 9.592 7.001 72,99 Oplaščeni peski 8.675 6.381 73,56 Skupaj "Peskokopi" 131.891 137.394 104,17 - ILPOS Nekovinski livarski pripomočki 4.230 3.686 87,14 Neomenjeni kemični proizvodi 1.332 1.321 99,17 Mletje - usluge - 459 - Skupaj "Ilpos " 5.562 5.466 98,27 DO SKUPAJ 137^453 142.860 103,93 II. Po vrednosti - po plačani realizaciji TOZD Plan Doseženo Index 9. mesec. 1982 9. mesec. 1982 - Peskokopi 125.898.481,40 143.646.895,60 114,10 - Ilpos 67.476.924,90 79.238.216,30 117,43 - DSSS 11.142.000,00 12.300.591,90 110,40 DO SKUPAJ 204.517.406,30 235.185.703,80 115,00 III. Po delovni sili TOZD Plan Zaposleni Index - Peskokopi 120 116 9£>, 67 - 11 po s 75 74 98,67 - DSSS 35 35 100,00 DO SKUPAJ 230 225 97,83 Iz prikazanih podatkov je razvidno: 1. Da je količinski plan dosežen v višini 104,17 %. 2. Da je vrednostni plan - po plačani realizaciji dosežen v višini 115,00 %. 3. Da je plan delovne sile dosežen v višini 97,83 %. Primerjalna analiza Iz primerjave rezultatov letošnjega in preteklega obdobja dobimo naslednje I. PRIMERJAVA KOLIČINSKE REALIZACIJE TOZD DOSEŽE N A REALIZACIJA i MMAX 9. mes . 1981 9 . mes. 1982 - PESKOKOPI Naravni peski 2.922 2.498 85,49 Prani peski 51.728 65.577 126,77 Suhi peski Ognjestalne mase 35.585 55.937 157,19 in malte 8.705 7.001 80,43 Oplaščeni pesek 5.802 6.381 109,98 TOZD "Peskokopi" 104.742 137.394 131,17 Nekovi nski livarski pripomočki 3.503 3.686 105,22 Neomenjeni kemični proizvodi 1.193 1.321 110,73 Mletje - usluge 352 459 130,40 TOZD "Ilpos " 5.048 5.466 108,28 DO SKUPAJ 109,790 142.860 130,12 II. PRIMERJAVA PO VREDNOSTI - po plačani realizaciji TOZD Dosežena 9. mes. 1981 realizacija 9. mes. 1982 Index - Peskokopi 125.898.481,40 143.646.895,60 114,10 - IVpos 67.476.924,90 79.238.216,30 117,43 - DSSS 9.750.890,60 12.300.591,90 126,15 DO SKUPAJ 203.126.296,90 235.185.703,80 115,78 III. PRIMERJAVA PO DELOVNI SILI TOZD Z a p o 9. mes. 1981 s 1 e n i 9. mes. 1982 Index - Peskokopi 112 116 103,57 - Ilpos 73 74 101,37 - DSSS 35 35 100,00 DO SKUPAJ 220 225 102,27 Primerjalne tabele dosežene realizacije v lanskem in letošnjem obdobju nam kažejo naslednje: 1 2 3 1. Da je količinska realizacija dosežena z 130,12% 2. Da je vrednostna - plačana realizacija dosežena z 115,78 % 3. Da je delovna sila dosežena z 102,27 %. DELITEV CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA ZA DEVET MESECEV LETA 1982 i LO r^- 00 LO co LO LO co 1 r“H o- in i LO r- 00 O' O OJ C' 1 Ol kO r—• <2 i LO r^- r- LO co CO o 1 o [-- i in 'nP o o O c - 1 | QN co xO Ol 00 IO o 1 | 00 oc co 6 KO IO (O xC | 1^ C0 X co 1.0 1 00 l1^ O | 01 2! CO co o co xD | r— 1 oo LO 2J CM r-4 1 1 IO O LO LO O O o o 1 IO c IO 1 00 o 00 IO co 00 co 21 1 r- o v; 1 o 00 00 O oo lO 00 *— 21 1 cx co o LO 1 IO o 1 1 co 00 TT ["- 00 .o 00 1 1 c 1 o LO 00 IO o r- 1 O c (- 1 d" 21 12 00 21 to 1 2- co C 1 1 00 CO T2" O 00 21 1 | X 1 00 L O co IO 00 lO 1 CO r— >> 1 LO 21 21 2J 1 1 r-H 1 N Z' X / ^ Li2 ^ Q (/) o "S _ U T 21 — C/v Cu n O > C C _/ X g E .— ^ > N O E c: -r C ^ .- ■/. > r c r~ S c u \ > ^ O o 5 “ ^5 ž ec .t; N ” - e c c d; (L' ^ C: 2: E O če - i -č ^ 1 m ca c 1 2 E 1 ■p ce 1 F K L. c 1 1 0 "C 7. > 1 Ir. 2 c 1 c ^ c 1 C- m C c/l 1 c 1 z c c 1 1 X X l 1 ec C' 1 w vz X S-H X 1 2 2 X c U 1 E S X c > L-. O X X E Primerljivi flohodok 66.284.487.20 30.908.370,56 9.750.875,82 106.943.733,58 Ustvarjeni dohodek je rezultat poslovanja v tem obdobju, povečane produktivnosti dela in povečanj a fizičnega obsega proizvodnje v TOZD Ilpos za 6,81 %, v TOZD Peskokopi pa za 26,65 %. Dohodek pa je vplival tudi na gibanje osebnih dohodkov, ki pa so v skladu s sprejeto Metodologijo za spremljanj e in izvajanje dogovora prehitro naraščali in jih bomo morali, zaradi izpada proizvodnje in porasta poslovnih stroškov uskladiti v IV. kvartalu letošnjega leta. Povprečno izplačani neto OD na zaposlenega mesečno je v devetih mesecih letošnj ega leta znašal: Devetmesečni obračuni so bili potrjeni na zborih delavcev in delavskih - v TOZD "Peskokopi" Moravče din 15.466,35 - v TOZD "Ilpos" Ihan - v DSSS din 15.338,95 din 16.366,35. svetih TOZD ter DSSS. Kosmač Irena rekordna, proizvodnja v oktobru V naši delovni organizaci ji smo v mesecu oktobru zabeležili dosedaj največ jo proizvodnjo in sicer v fizičnem kakor tudi v vrednostnem obsegu. V primerjavi z lanskim mesecem oktobrom je fizični obseg proizvodnje porastel za index 112.2 , vrednostni pa za index 161,2 . Rekordni dosežek pa gre predvsem na račun povečane proizvodnje v TOZD "Peskokopi", ki je v fizičnem obsegu povečan za 12.9% glede na doseženo količinsko proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta. Zelo pa se je povečala v tem TOZD tudi vrednostna proizvodnja in sicer za index 181,5 . Tako povečanje vrednostne proizvodnje pa je predvsem zaradi večje proizvodnje sušenih peskov in oplasčenih peskov in pa deloma tudi zaradi cen novih proizvodov. Proizvodnja v TOZD "Peskokopi" je znašala 18.921 t vseh proizvodov. V mesecu oktobru leta 1981 pa je znašala 16.790 t. Največ se je povečala proizvodnja sušenih peskov in sicer od 6.024 t v letu 1981 na 8.233 t v istem mesecu leta 1982. Oplasčenih peskov pa se je proizvodnja povečala od 733 t na 1.185 t. k povečanju proizvodnje v TOZD "Peskokopi" je največ prispevala ugodna konjuktura. oziroma povečane potrebe pri potrošnikih, prav tako pa tudi prizadevanje vseh zaposlenih delavce\ . da se doseže čimbolj ugoden poslovni rezultat. kljub nekaterim težavam pri oskrbi z najnujnejšim reprodukcijskim materialom smo uspeli proizvodu j o organizirati tako. da v glavnem pokrivamo vso potrebe pri naših potrošnikih. V ta namen smo tudi v mesecu oktobru uvedli v novem obratu oplasčenega peska tretjo delovno izmeno, da bi zadovoljili vse potrošnike po zelo iskanih oplasčenih peskili. Pri tem smo naleteli na določene težave pri organiziranju troizmenskega dela in to predvsem zaradi pomanjkanja smole in embalaže ( natron vrečo). Da bi odpravili zastoje zaradi pomanjkanja embalaže, smo pričeli o plašč ene peske pakirati tudi v gumijaste in kovinske kontejnerje. (Gumijaste kontejnerje smo si priskrbeli iz TA M-a Maribor in jih je trenutno 300 kom že v obtoku. Nosilnost tega kontejnerja je od 500 - 600 kg oplaščenega peska, trenutno pa posedujemo samo 4 kovinske kontejnerje, katerih nosilnost je cca 1.500 kg oplasčenih peskov. Naročenih je še 30. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev bomo nabavo kovinskih kontejnerjev izvedli postopoma, izračunali smo, da bi za normalno odpremo potrebovali okoli 400 kontejnerjev. O prednosti kontejnerskega transporta smo že pisali. Pa tudi nekateri livarji so že preiskusili njihovo uporabo. Zato je ta trenutek, ko primanjkuje ostale embalaže zelo ugoden da se preide na ta sodobnejši način transporta in skladiščenja. Pričakujemo, da bomo tudi v naprej beležili ugodne proizvodne rezultate S tem se bomo najuspešneje zoperstavili velikim finančnim obveznostim ki jih imamo pri vračanju kreditov za investicije. Z večjo produktivnostjo pa bomo tudi največ prispevali k stabilizaciji našega gospodarstva. Olga Zupanc posvetovanje jeklarn Jugoslavije Tudi naše podjetje se v okviru TOZD "Ilpos" iz Ihana vključuje v krog jugoslovanskih jeklarn, saj smo izdelovalci pomožnih livarskih sredstev, katera se uporabljajo pri vlivanju jekla. Obdelava tekočega jekla izven peči oz. ponovčna obdelava jekla in kon-tinuirno vlivanje jekla je doživelo v nekaj zadnjih letih hiter razvoj. S ponovčno obdelavo se doseže povečanje proizvodnje, poboljšan j e kvalitete, zmanjšanje proizvodnih stroškov in razširitev proizvodnega programa. Kontinuirno vlivanje zavzema vedno večji del celotne proizvodnje jekla, ker omogoča večji izplen, znižanje stroškov energije in boljše pogoje dela. Takšen razvoj jeklarstva pa zahteva tudi sodelovanje in razvoj proizvajalcev sekundarnih surovin. Zato smo sodelovali na posvetovanju, da bi se podrobneje seznanili s potrebami jeklarn po pomožnih livarskih sredstvih. Ugotovili smo, da je na področju pomožnih livarskih sredstev za ponovčno obdelavo in kontinuirno litje narejenega v Jugoslaviji zelo malo. Nekaj uspešnih poiskusov izdelave teh praškastih materialov, ki pa so tudi uvedeni v proizvodnjo, je bilo narejenih v našem TOZD "Ilpos" s sodelovanjem strokovnjakov iz Metalurškega inštituta v Ljubljani, kar pa je bilo na simpoziju tudi poudarjeno. Ker je proizvodnji program izdelave jekla zelo obširen in specifičen za vsako jeklarno posebej, je bilo poudarjeno, da bi morali tehnologi iz TOZD "Ilpos" večkrat obiskati in tesneje sodelovati z jeklarjem, da bi s skupnimi močmi lahko poiskali možnosti za proizvodnjo tistih praškastih materialov, katere morajo jeklarne še uvažati. Ker smo v "Termit"-u dokazali, da se z domačo tehnologijo in surovinami lahko nadomesti marsikateri uvožen material, so jeklarji prepričani ,da se bomo tako uspešno kot do sedaj prizadevali osvajati tudi tiste proizvode^ za katere morajo jeklarji še danes trošiti prepotrebna devizna sredstva. Jurkošek Ivan, dipl.ing. naj cenejše knjige Tako kot vsako leto bo Prešernova družba tudi letos ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna izdala svojo 'lItedltD_LetXLD_kn,il2U^_abirka'', ki jo v množični nakladi dvajset tisoč izvodov po zares dostopni ceni prejmejo člani in drur]i naročniki - bralci Prešernove družbe: 1. Prešernov koledar za leto 1983 (z barvnimi reprodukcijami odličnega slovenskega slikarja Nikolaja Omerze in raznovrstnimi drugimi zani mivostmi) 2. Polona Škrinjar: PAVLA, povest 3. Miran Ogrin: PO STOPINJ AH ALEKSANDRA VELIKEGA, potopis 4. /ivojin Gavrilovič: 1GMANCI, roman 5. Mira Ružič: IHTI ALT NE BI TI, knjiga proti onesnaževanju in za vars- tvo okolja 6. Aleksander Cordell: MORTVMERJEVI, roman - nagradna knjiga (brezplačno jo prejmejo člani Prešernove družbe, ki so poravnali članarino do 30. 6. 1982). Cena vseh sestih. v platno vezanih knjig je 850 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 700 dinarjev (brez nagradne knjige). Cena vseh šestih knjig v mehki (broširani) vezavi pa je 500 dinarjev (z nagradno knjigo) oziroma 400 dinarjev (brez nagradne knjige). Vsem, ki "Prešernove zbirke" se niste naročili pri poverjeniku Prešernove družbe ali v knjigarni, priporočamo, da to čimpreje storite, lahko tudi s spodnjo naročilnico. \ \ R O C I L N 1 C V Naročam letno knjižno zbirko Prešernove družbe s Prešernovim koledarjem 1983: 1. vezano v platno - z nagradno knjigo 2. vezano v platno brez nagradne knjige 3. broširano - z nagradno knjigo 4. broširano - brez nagradne knjige Knjige mi pošljite na naslov: ........... Naročnino bom poravnal a) po povzetju b) v zaporednih mesečnih obroki li po najmanj 200 din Datum: Podpis: 850 din 700 din 500 din 400 din Naročilnico izpolnite, odrežite in poslljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA PROŠNJA ZA SODELOVANJE PRI ZBIRANJU SLOVENSKE PRIPOVEDNE SLOVSTVENE FOLKLORE V sekciji za ljudsko slovstvo pri Inštitutu za slovensko narodopisje (znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti) v Ljubljani je v pripravi zbirka slovenskega slovstvenega folklornega gradiva (bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovori), pri kateri želimo dati prednost novemu terenskemu gradivu. Prizadevamo si, da bi bila zbirka kolikor mogoče popolna, zato se z zaupanjem in prepričanjem, da naš klic ne bo zaman, obračamo tudi na cenjene bralce "DELAVCA" z naslednjo prošnjo: - prosimo in vabimo vas, da bi bajke, povedke, pravljice, smešnice, uganke, pregovore in mogoče še kaj podobnega, kar živi v vašem okolju ali zgolj le še v spominu iz mladih dni, zapisali in poslali na Inštitut za slovensko narodopisje na spodaj navedeni naslov. Veseli bomo, če se bo Arhiv slovenskih ljudskih pripovedi, ugank, pregovorov pri omenjenem Inštitutu obogatil z vašim prispevkom, saj to pomeni kamenček več v mozaiku slovenske kulturne - v tem primeru slovstvene dediščine. Vaše delc^bomo ustrezno citirali in na primernem mestu poudarili - kadar bo do predvidene izdaje pač prišlo. Pri tem je treba opozoriti, da ne pridejo v poštev prepisi ali obnove iz starih zbirk ljudskih pravljic, pripovedk ipd. , saj te že imamo na razpolago in jih bomo vsekakor primerno upoštevali. - druga možnost je ta, da nam sporočite naslov ljudi, za katere veste, da je z njimi ljudsko oz. ustno oz. folklorno izročilo še živi. Ob priložnosti bi jih obiskali sami in njihove pripovedi posneli na magnetofonski trak. V vsakem primeru pa prosimo, da je naveden natančen naslov pripovedovalca, njegovi rojstni podatki in poklic in prav tako naslov in omenjeni podatki zapisovalca ter kraj in datum zapisa oz. pripovedovanja. Zanesljivo pričakujemo vašo pošto in vas v tem upanju prav lepo pozdravljamo. Marija Stanonik Inštitut za slovensko narodopisje, ZRC SAZU, 61000 Ljubljana Novi trg 3 TERMIT" Domžale Koledar delovnih dni za leto 1983 JANUAR FEBRUAR MAREC APRIL © 10 17 24 31 7 14 21 28 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 1 8 15 22 1 8 15 22 29 5 12 19 26 5 12 19 26 2 9 16 23 2 9 16 23 30 6 13 20 © 6 13 20 27 3 10 17 24 3 10 17 24 31 7 14 21 28 j) 7 14 21 28 4 11 18 25 4 11 18 25 i 8 22 29 A 15 22 29 A 12 19 26 A |12 19 26 A 9 A 23 301 9 16 23 30 1 ^ 13 20 27 1 6 13 20 27 3 10 17 24 1 - 21 - 21 - - 24 - - 22 - MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST © 9 16 23 30 6 13 20 27 © 11 18 25 1 8 15 22 29 10 17 24 31 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 30 4 11 18 25 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 31 5 12 19 26 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 6 13 20 27 3 10 17 24 1 8 15 © 29 5 12 19 26 A 14 21 28- Al 11 18 25 2 A 16 23 30 A 13 20 27 T~ 8 15 22 29 1 5 12 19 26 3 10 17 24 31 7 14 21 28 - 21 - 23 - - 20 - 24 - SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER 5 12 19 26 3 10 17 24 fŠTl 7 14 21 ra 5 12 19 26 6 13 20 27 4 11 18 25 © 8 15 22 M 6 13 20 27 7 14 21 28 5 12 19 26 2 9 16 23 7 14 21 28 1 8 15 22 29 6 13 20 27 3 10 17 24 i 8 15 22 29 2 9 16 23 30 7 14 21 28 4 11 18 25 2 9 16 23 30 Al10 17 24 Al 8 15 22 A AJuT 19 A A 10 17 24 31 [4 11 18 25 2 9 16 23 30| | 6 13 20 271 4 11 18 25 23 22 20 — 23 — (T) praznik /l8\ delovna sobota _oo_ 9 števil o delovnih dni proste sobote ,' nedelje in prosti dnevi