Štev. 199.
V Ljubljani, četrtek dne 18. julija 1912.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“	vsak	dan — tudi ob sedeljah in
■praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStvu mesecu.) K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K i0'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se *”	.	pošilja	upravništvu.
Leto 1.
  ..~~n0
Telefon številka 118.
• •• • ••
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
js:	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase so plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust.	— Za odgovor je priložiti znamko. :::
•••
•••
Tele!.m številka 118.
Kaj nas uči ljudsko štetje leta 1910.
Številke o ljudskem štetju leta 1910. so izšle in ne more se reči, da izkazujejo za nas vesele uspehe.
Sicer ne bomo imeli v Avstriji pravih številk, dokler bomo šteli ljudi po občevalnem jeziku — vendar s tem ni nič rečeno. Ako človek ne prizna slovenščine kot občevalni jezik
— bi je ne priznal niti kot materni jezik — in potem je vseeno, kaj prizna. Seveda uradi imajo lažje stališče in marsikoga prisilijo, da se ne prizna za 'Slovenca, ker je njegov občevalni jezik — n<eT' ci. —•
'Iorej natančnih številk nimamo. Kako se pogosto na na.«o škodo vrši ljudsko štetje, je pokazal Trst, ^<jer se je moralo ljudsko štetje obnoviti in sq se drugič pokazale vse drugačne številke ne^t) prvič. Revizija ljudskega štetja je bila le v.'Trstu, koliko naših ljudij so pripisali k Nemcev^ na Koroškem in Štajerskem imamo komaj -pojem. N. pr. v Gradcu bi se pokazalo, da, ;jp dvakrat toliko Slovencev, nego so jih nas/teli enako po drugih gorenještajerskih mestih.
Številke bodo služile sedaj našim strokovnjakom, da bodo lahko presodili, kako je z nami. Izkazalo se bo, da raste na naši meji nemštvo in da se rnnoži z našo krvjo.
Podali smo že par številk o ljudskem štetju, naj jih spopolnimo. Naravno je, da se narodi množe, toda ne množe se vsi narodi enako in v Avstriji se godi poseben čudež, da se narodi ne množe tako, kakor se množe, ampak, da je prirastek Slovencev v desetih letih n. pr. le 5,04 procente — dasi Iz krstnih knjig lahko dokažemo, da smo tako plodoviti, da bi se morali pomnožiti s prirastkom 12 procentov. Kam je šlo torej 7 procentov? — Deloma v Ameriko. Tam' je nad 100.000 Slovencev. Toda izseljevanje v Ameriko je bilo v zadnjem desetletju manjše, nego v prejšnjem desetletju.
— Drugi naši ljudje so propadli potujčevanju. Največ Slovencev požre naša severna meja. iT o je že jasno dokazal Mackovšek v svoji statistiki Slovencev. V desetih letih — torej od leta 1900 do 1910. je vzrastlo število Nemcev v Avstriji za 779.327, kajti leta 1900 je bilo 9,170.939 Nemcev v Avstriji, leta 1910. pa jih Je bilo — 9,950.266. To je znamenje, kako Nemci rastejo — pa ne po svoji lastni plodo-vitosti — ampak množe se s potujčevanjem. Na Češkem so n. pr. s privatnim ljudskim štetjem dokazali, da je skoraj en milijon čeških ljudi vpisanih med Nemce. Ko bi se izbrisali tudi drugi, ponemčenci, bi — Nemcev ne bilo tako veliko število.
Cehov je prirastlo v desetih letih skoraj pol miljona — namreč 480.586. Leta 1900 jih je bilo 5,955.397, leta 1910. pa 6,435.983. Prirastek je torej 8,07 procent — za 3 procente več kot pri Slovencih.
1	udi drugi narodi kažejo večji prirastek nego Slovenci.
Poljakov je bilo leta 1900 4,259.152, sedaj jih je 4,967.984. Torej jih je 708.832 več, kar pomeni, da so se bolj pomnožili nego Nemci.
Rtisinov je bilo leta 1900 3,375.576 — sedaj so jih našteli 3,518.854 — torej 143.278 več.
Srbohrvatov je bilo (v avstrijski polovici) 711.380 — sedaj so jih našteli 783.339 — torej 71.954 več.
Rumunov je prirastlo 19,12 procent — Italijanov 5,68 procent — torej kažemo Slovenci najmanjši procent 5,04.
Naša življenska moč pa je mnogo večja
— kaj nas torej slabi? Saj imamo zdrav narod!
Statistika izseljevanja je pokazala, da med vsemi avstrijskimi deželami Kranjska — najbolj trpi pod Izseljevanjem. Ljudstvo se je pomnožilo le za 3 odstotke — vsled izseljevanja. Izseljevanje^ pa priča o slabih gospodarskih razmerah. Štajerska nasprotno izkazuje v slovenskem delu večjo plodovitost — nego v nemškem — pa se Nemci bolj množe — nego Slovenci.
Iz tega se vidi, da na eni strani nas uničuje Izseljevanje — na drugi potujčevanje. Oboje je posledica slabih gospodarskih razmer*
Iz številk ljudskega štetja se moremo marsikaj učiti — da bi se le tudi kaj naučili.
S svojim delom v tujih krajih krepimo tuje narode — si svojim potujčevanjem krepimo tuji živelj prav na naši narodni meji. Tako so drugi vedno silnejši — ml vedno slabši. Drugi se množe z 8 do 9 procent — mi s 5 procenti
— ako ne rastemo enako z. drugimi, je to za nas slabo znamenje.
Nadaljno in natančneje preiskovanje in poučenje, ki sledi iz številk, prepuščamo drugim — hoteli smo le po prvih številkah opozoriti na to, kar se vidi na prvi pogled. Že iz tega se vidi, kaj nam je storiti.
Nekaj misli o abiturijentskem sestanku.
Cenjeno uredništvo! Pod gornjim naslovom je izšel v petkovi številki vašega cenj. dnevnika dopis, ki ga ne smemo preiti brez zavrnitve gotovih, v njem se nahajajočih mest. Že od nekdaj je narodno-radikalno dijaštvo cilj liberalnim, socialno-demokratičnim in klerikalnim puščicam in v zadnjem času so napadi izredno pogosti. Na napade imamo navado odgovarjati v svojem glasilu »Omladini«, to pot pa smo prisiljeni braniti svoj ugled v dnevnem listu, predvsem radi tega, da povdarimo značilno dejstvo, ki je vsebujejo vsi napadi na narodno-radikalno strujo, namreč, pavšalno napadanje, govoričenje in pisanje kar vprek, ne da bi se mogel navesti en sam slučaj, ki bi bil količkaj obtežilen za nas. Za priliko vzemimo takoj petkovi dopis, ki ga moramo zavračati. Sklicuje se narodno - radikalno - socialistično-napredni ablturijentski sestanek in v pozivu na ta sestanek se med drugim piše: da tako radikalci kot socialisti niso zadovoljni z razmerami v akademičnih društvih da vladajo v teh razmere, nevredne misli radikalizma in socializma, da propada struja, da so nje pristaši nekako narodno biazirani, da je delo v društvih enako ničli, da tako počenjaje rodi odpor v poštenih dušah, da spada svobodomiselstvo v delokrog takozvanih (!) svobodomiselcev, da ne razumemo nalog socializma, itd. Vse te trditve pa so zgubile na pomenu, ker niso z ničemer podprte, pavšalno napisane in nosi poziv radi tega pečat neokusnosti in postavlja narodno radikalno strujo hote ali nehote v sumljivo luč. Kar se tiče nezadovoljnih socialističnih radikalcev, je stvar jasna kakor beli dan: narodno-radikalni program in socialno - demokratični sta si v principu nasprotna z ozirom na narodnostno in razredno stališče obeh. Pri-
LISTEK.
CONAN DOYLE:
Zgodbe napoleonskega huzarja
In vendar je bilo moje ime dobro znano, ne samo pri tistih, kj so služili z mano, nego celo pri Angležih. Ko sem postal na pravkar popisani način njih jetnik, so pazili bistro nani3 in se čuvali na vso moč, da jim tako nevaren^ nasprotnik ne uide. Dne 10. avgusta so me že spravili na ladijo, da me prepeljejo na Angleško, in preden je bil mesec pri kraju, sem tičal v veliki ječi, ki so jo bili zgradili za nas v Dartmooru. Pri nas Francozih je imela naslov »Hote! frangais et Pension«, kajti vsi kar nas ie bilo, smo bili hrabri možje, ki še’ niso povešali glave, čeprav so tičali začasno v nesreči.
V	Daitmoorsko ječo so zaprli le tiste oficirje. ki so se branili dati častno besedo, večina jetnikov pa ]e bila mornarjev in prostakov. Gotovo se Čudite, da nisem dal Častne beseda tudi jaz, ker bi bil s tem postal deležen olajšav kakor moji tovariši. No, branila sta mi pač dva vzroka, po mojem mnenju tehtna dovolj.
Prvič je bila moja samozavest tako močna, da nisem dvomil ni malo o možnosti bega. Nadalje pa je bila moja rodbina sicer odlična, toda nikakor ne bogata, in srce mi ni dalo, zateči se k pičlim dohodkom svoje matere. In čisto njč me ni mikalo, da bi se dal prekašati purgarjem tega malega angleškega mesteca, ali da bi zavoljo pomanjkanja sredstev ne mogel izkazovati damam, ki bi jim ugajal, majhnih pozornosti. Zavoljo teh raz-
logov sem se dal rajši zapreti v bedno dart-moorsko ječo.
In zdaj boste slišali o mojih aventurah na Angleškem in izvedeli, s kakšno pravico je mogel VVcIlington trditi, da ima njegov kralj mene.
Da vam nisem pravkar obljubil govoriti o sebi — do polnoči bi vam lahko pravil zanimive zgodbe o Dartmooru samem in o čudnih rečeh, ki so se zgodile tam. Bogme, bolj čudnega kraja še nisem videl! Zgrajen je sredi Široke, puste pokrajine, je služil v bivališče sedem do osem tisoč ljudem, izmed katerih je bila večina videla mnogo velikih bitk. Dvojni in trojni zidovi, jarek, čuvaji iu vojaki so jih stražili — toda le poizkusite natlačiti ljudi v en hlev! Uhajajo posamezno, po dva, in v celih tropah; potem so grmeli kanoni, in celi oddelki vojakov so jih odhajali iskat. Zaostali pa so se smejali, peli in kričali: »Živel .cesar!« dokler niso straže, blede od jeze, namerile pušk na nas. In potem smo imeli svoje čedne male punte in so pridrdrali vojaki in kanoni iz PIy-moutha, ki smo jim zopet rjuli nasproti: »Živel cesar!« kakor da nas morajo slišati do Pariza! Da, da, gibčen narodič smo bili v Dartmooru in smo imeli veselje nad tem, da smo skrbeli za gibanje tudi v svoji okolici.
Bodi vam povedano, mes amis, da smo imeli jetniki tam svoje lastno sodišče, v katerem smo sodili drug drugega in odmerjali kazen, če je storil kdo kaj zlega. Kaznovala se je tatvina in pretep, najbolj pa izdajstvo. Kmalu po mojem prihodu je izdal neki mož iz Rheimsa, Meunier po imenu, da hoče nekaj tovarišev pobegniti. Kdovekaj je bilo vzrok, da ga niso mogli še tisti večer odstraniti izmed tovarišev, ki jih je bil izdal, marveč so ga pustili pri jetnikih, dasi je prosil in se valjal tarnaje po tleh.
staši socialne demokracije se pripravljajo že več kakor dve leti, da nekaj store, pa do danes niso dospeli dalje, kakor da jih je nekaj izstopilo iz naših društev. Da bi struja radi tega (ali radi česa?) padla na ne vemo kako nizko nivo, ali da bi celo propadala, pač ni mogoče nikjer razvideti! Vse obsoje je vredna pavšalna trditev, da je letošnje delo enako ničli. Radikalna društva izkazujejo svoje delo v »Omladini« in kdor se jo potrudi vzeti v roko, bo gotovo več v nji dobil nego ničlo. Sicer pa je »Omladina« prosta tribuna in če je bilo kaj graje vrednega, moglo bi se nato pokazati v njej, podpreti trditve z zadostnimi dokazi in priti z nasveti, s pomisleki, z nezadovoljnostjo ali s čimer si že bodi. Ali ne, iziti je moral dopis poln nepodkrepljenih, pavšalnih napadov. Ni težko kaj takega napisati, zlasti ker poziv med drugim ne obsega nič novega in ima »Omladina« sličnih namer in načrtov že dosti priobčenih v svojih letnikih; ako bo sestanek pomogel do uresničitve, bo izvršil veliko. Zato ga tudi pozdravljamo! Seveda bo moral potekati stvarnejše, nego ga nakazuje poziv, sicer bo izzvenel brez haska. Vsakega delovnega človeka smo veseli in če mu ni po godu pri nas, naj si prebere in se začne z nami kosati v dobri stvari. Obema bo to le v korist. Dokler pa tega ni, je seveda vsako neutemeljeno napadanje vse obsoje vredno, predvsem pa še v obliki poziva na sestanek, čegar uspeh je vedno le — in spe! Kljub temu, da se je dopisnik-zadovoljnež zavaroval že v naprej proti vsakemu odgovoru, sklicujoč se na razmere v domovini in na mlado navdušenje, moramo vendar hvaležno odklanjati te vrste opravljanja naše struje pred javnostjo. Kritike se ne branimo nikdar, sami smo vsi v ognju zanjo, le bo naj po spodobnosti! Želimo napovedanemu abiturijentskemu sestanku kar največ uspeha in tudi mi kličemo: nasvidenje!
Predsedništvo eksekutive nar.-radikalnega dijaštva.
DOPISI.
Iz divnega našega Bleda se nam poroča:
Ttijci najdejo tu letos mnogo novega. Odprta so senčnata, krasna sprehajališča do častitljivega gradu, raz katerega restavracije vživaš najdivnejši razgled po prelepi Gorenjski in na jezero. Kopelj ob vznožju Grada so razširili za 100 kabin. Preuredila se je pošta, v vseh ozirih za promet in občinstvo prikladno; po-šiljatve se dostavljajo potom velikomestnega voza ne da bi trebalo hoditi na poštno čakalnico. Na mesto stare pošte je prišla nova, z vsemi potrebščinami opremljena kavarna. Prava sreča, da jc prešlo Mallnerjevo posestvo v roke zmožnega moža, ki jc zunanje lice prekrasno prenovil in osobito ves notranji regime hotelov in dependence prelepo uredil in opremil. Napravile so sc tri garaže za avtomobile in dve novi pasaži. Zdraviški list izhaja točno vsak teden. Zelo je ustreženo v vseh ozirih in prava potreba je bila, da imamo okusno urejeno in znatno razširjeno lekarno, v kateri se dobe najboljši in najmodernejši medikamenti in druge potrebščine. Vse to pripisujemo osveženemu pogumu po lanski dobri sezoni; dokazuje to, kako pojmijo domačini Blejci napredovati. Zares skrajni čas bi bil, da se jim pride na pomoč z najvitalnejšimi napravami, z vodovodom. elektriko, telefonom in kanalizacijo in to v resnici in z dejanji ter ne le z večnimi ob-
ljubami. Poleg gostov znamenitih imen, o katerih smo že zadnjič poročali, pride semkaj tu sloviti rojak dr. Plečnik iz Aleksandrije ter namerava ordinirati v hotelu Steidl od 15. julija dalje, kar bode zlasti ustrezalo tujcem do dobra izpovedati. G. dr. Plečnik je namreč specialist za prsne in kožne bolezni ter vešč vsem svetovnim jezikom- Tudi zaželjenega zobozdravnika dobi stalno veleznani Riklijev zavod. Promet in razvoj letovišča se bode letos torej znatno povzdignil in le želimo, da pro-cvita na ugledu in blagostanju ta naš najlepši kraj slovenske mile domovine.
Iz logaškega okraja. Pri zadnji uradni učiteljski konferenci sta bila članom c. kr. okrajnega šolskega sveta izvoljena brez najmanjše agitacije skoraj enoglasno vrla naprednjaka gospoda Leopold Punčuh in Peter Repič. Ni ga menda na Kranjskem okraja, kjer bi bilo učiteljstvo tako ponosno, zavedno in vestno, kakor je učiteljstvo ograja logaškega. Odkar je bil prestavljen zabavljivi uskok S., ni bilo nobene disciplinarne preiskave več. To dela učiteljstvu vso čast. Zato pa tudi odločno odklanjam in zavračam v izjavi v »Slov. Narodu« namigavanje, kakor da bi bil kdo ostal pri banketu v Planini na pijači ali smodkah kaj dolžan. To je aroganca in nesramna laž, ki jo najodločneje odklanjam od ponosnega učiteljstva. Priča sem bil, ko je častitljiv mož po odhodu idrijskega učiteljstva dal za vrček piva in za četrtinko vina 1 K in odšel, ne da bi hotel vzeti le vinar nazaj. In potlej naj se nam očita nepoštenost! Pisec take perfidnosti zasluži, da bi jih dobil par po zobeh. Ker ga vsaj dozdevno poznamo. bomo z njim obračunali pri bodoči konferenci. Poturica je res vedno slabši, nego Turek.
Iz Novega mesta. (Katoliška morala v pravi luči.) Afera novomeškega kapiteljskega korarja Žlogarja v zadevi članka »Pod svobodnim solncem« postaja čim dalje bolj zanimiva. Pokazala je katoliško moralo v pravi luči. Ker bo ta morala predmet prihodnje porotne razprave, ne bo prenapačno, če se javnost že sedaj seznani z lučjo katoliških moralistov. Meseca marca je v »Dolenjskih Novicah« izšla kritika »Pod svobodnim solncem«. Članek napada mestnega župana in mestni zastop. Novomeška uprava v sedanji dobi res ni taka, da bi jo kdo mogel posebno pohvaliti. Toda na tej kritiki se na prvi pogled vidi zgolj maščevanje klerikalnih petelinov. V tisti dobi se je namreč pletla preiskava proti kandijan-skemu županu in tovarišu v Prečini. V. re-vanžo so sc klerikalci vr^li na upravo novomeškega županovanja. Žlogar je odgovorni urednik »Dol. Novic«. Prijeli so najprvo njega. Pri hišni preiskavi niso seveda ničesar našli, kar so iskali. Tožba je šla svojo pot naprej. Ciosp. Rozmanu pa je bilo največ na tem ležeče, da izsledi tudi pisca dotičnega članka. Zaslišano je bilo vse tiskalniško osobje, pa seveda brez uspeha. Nazadnje je bil v »Katoliški tiskarni« zaposleni knjigovez Seifert toliko nepreviden, da je povedal, da on sicer ve, kdo je članek pisal, toda on tega ne pove. Ker so vsi opomini ostali brezuspešni, so Sei-ferta pritisnili v nekak preiskovalni zapor. Pa mož je tudi tukaj trdovratno molčal. Jezilo pa ga je. da mora po nedolžnem trpeti za druge krivce. Mož je vsled tega zbolel, iz zapora so ga poslali v bolnico. Koliko gorja in solza je prestala in prelila njegova žena, hodila je od Poncija do Pilata, da bi ji vrnili moža, očeta nepreskrbljene družine! Vse to sta videla in
Se tisto noč jc zaslišal neviden sodnik obtoženca z zvezanimi udi in zamašenimi usti, bila je obtožba in bil je zagovor s šepetajočim glasom. In ko je došlo zjutraj pooblastilo za njegovo izpuščenje — da, takrat ni bilo ostalo možu niti toliko, da bi bilo kaj položiti na no-het. O, jetniki so bili zelo iznajdljivi ljudje in so si znali pomagati.
Mi oficirji smo prebivali v posebnem krilu; biH smo jako pisan narod. Pustili so nam bili naše uniforme, in tako skoraj ni bilo orožja, ki ne bi bilo zastopano med nami. Videl si zelene lovce, huzarje kakor jaz, modre dragonce, lansirje, grenadirje, artiljeriste in ženijske oficirje. Večina pa je bila mornariških častnikov, kajti na morju so nas prekašali Angleži daleko
—	dejstvo, ki sem se ga šele zavedel, ko sem jadral iz Oporta v Plymouth in sem bil sedem dni tako bolan, da se ne bi bil mogel geniti, niti če bi bili pred mojimi očmi vzeli polkovega orla. In v ravnotakem morilnem vremenu se je bilo zgodilo, da nas je Nelson porazil!
Komaj dospevŠi v Dartmoor sem začel že snovati načrte za beg, in nič dolgo ni trajalo, da sem videl svojo pot jasno pred seboj — kajti zadnjih dvanajst let vojevanja se je bilo jako prileglo mojemu duševnemu razvoju.
Predvsem mi je zdaj zelo koristilo nekoliko znanja angleščine. Kakor veste, se imam zahvaliti zanj adjutantu Obrianu od irskega polka, potomcu starih kraljev tiste dežele. V mesecih, ko smo ležali pred Danzigom, me je učil svojega jezika, in ker mi gre znanje rado v glavo, sem bil kmalu vstanu, ne le gladko izražati se, nego zapomnil sem si bil tudi že posebne besede in fraze. Saj me je bil Obrian naučil, reči »be jabbers« prav tako lahkotno, kakor pravimo Francozi »ma foi«, in »the curse of Crummle«, kar pomeni ravno isto kakor
naš »ventre bleu«. Ni čuda, da so Angležem obrazi žareli zadovoljstva, kadar so me slišali govoriti tako korektno!
Oficirji smo stanovali po dva v eni celici, in krivo bi bilo reči, da mi je bila ta naprava jako povšeči, kajti moj sobni tovariš je bil ar-tiljerist Beaumont, ki ga je vjela angleška konjenica pred Astorgo.
Res nisem videl v življenju mnogo takih, da se ne bi bil mogel sprijazniti z njimi, kajti moj značaj in ves moj način občevanja z ljudmi
—	a čemu bi razlagal, kar je znano že zdavnaj? Toda Beaumont ni imel nikdar smehljaja za moje vesele šale, nikdar umevanja za mojo žalost. Sedel je po cele ure in strmel vame s svojimi čemernimi očmi, tako da sem mislil včasih, da mu je dveletno jetništvo vzelo razum. Oh, kako sem včasih hrepenel, da bi sedel na njegovem mestu stari Bouvet ali katerikoli mojih prejšnjih tovarišev! No, tega ni bilo, moral sem izkušati živeti z njim. Ker je bilo jasno kakor beli dan, da ne morem misliti na beg, ne da mu zaupam svojo tajnost, sem mu začel metati tuintam kako besedico; sčasoma sem govoril jasneje, dokler se mi ni zazdelo. da je voljan, udeležiti se mojega smelega čina.
Zdaj sem se lotil temeljitega preiskavanja sten, tal in stropa, ali videl sem v svoje veliko razočaranje, da je vse zelo močno in solidno. Vrata so bila železna, opremljena z jako močno ključanico in mrežo, skozi katero je pogledal stražnik vsako noč dvakrat v celico. V tej pa razen obeh postelj, dveh stolov in umivalnikov ni bilo prav nobene druge priprave. In to mi je tudi zadoščalo: kje pa sem imel preteklih dvanajst let takšno razkošje? Toda kako pobegniti?
U)aH<*'
slišala dva katoliška moža: Kapiteljski vikar Supin ter klerikalni profesor — ali kakor mu je Blaž pri obravnavi očital: koritar Sever. Onadva sta vedela, da Seifert s svojo družino vred po nedolžnem trpi, da trpi vse tiskarniško osobje. Le besedico bi bila rekla, pa bi vsega tega ne bilo. Toda onadva sta molčala, se veselila in vživala prostost, med tem ko je njuni prijatelj in somišljenik po nedolžnem trpel v zaporu. Vidite ljudje božji, tako je katoliško usmiljenje, katoliško poštenje in možatost krščanskega duhovnika in katoliškega profesorja. Niti lastnega somišljenika in prijatelja ne par-donirajo, kadar jim gre za lastno kožo. Med stavci je vsled tega članka postal nevaren Blaž. Tega je katoliški najemnik ali vodja katoliške tiskarne nadvfse pobožni Hrovat kratkomalo vrgel na cesto. S tem so gospodje mislili, da so dovolj zavarovani. Nekoč ko so bili katoliški poštenjaki pri litru vina sami med seboj, je eden vikarja ostrašil, češ, kaj pa če bodo tebe silili do prisege. Vikar je odgovoril, da njega kot katoliškega duhovnika sploh ne morejo prisiliti, da bi prisegel. Tako daleč gre katoliška domišljavost! Ali božji mlini, če tudi počasi meljejo, meljejo pa gotovo. Prišla je tista za klerikalna korita rja Severja in Stoparja — tako ju je namreč Blaž tituliral pri sodni obravnavi — usodepolna noč, ko so se Sprijeli na Glavnem trgu. Po izpovedbi profesorja Stoparja je Blaž takrat nekaj namiga-Va!.. da on že ve, kdo je tisti članek spisal. Na to sta nu katoliška možakarja nagrozila. da če to izda, bodo že poskrbeli, da še pet let ne dobi nobene službe. O tem se je razpravljalo pri znani aferi Stopar-Sever-BIaž pred okrajnim sodiščem. To je prišlo tudi v javnost. Preiskovalni sodnik je to priliko pograbil in pustil vse tri zaslišati. To se je zgodilo te dni. Zdaj sta prišla vikar in Sever v nemalo zadrego. Vedela sta, da Blaž dobro ve, kdo je tisti članek spisal. Vedela sta tudi, da bosta morala priseči, če trdita, da ne vesta kdo je avtor članka, sta v nevarnosti, da ju Blaževa izpoved potlači noter zaradi krive prisege. Ce pa povesta resnico, si sama sebi zadrgneta vrv okoli vratu. In glejte ljudje božji to katoliško moralo! Se le po preteku 5 mesecev sta ta dva katoliška moža našla izgubljeno resnico. Profesor Sever je izpovedal, da je on bil tisti, ki je članek prvi spisal. Vikar Supin pa je priznal, da ga je on prepisal in primerno razširil in dase je njegov rokopis tiskal. Sever je še pristavil, da je on sploh vse pustil prepisati. kar je pisal za »Dol. Novice« in da ga Je Blaž nekoč, ko so do ranega jutra krokali, ,v kavarni še pokaral, češ. zakaj on svojih rokopisov ne izda iz rok v tisk. Za njima pa pride Blaž na vrsto. Kot črkostavec je odklonil vprašanje čigav rokopis je bil stavljen. Povedal pa je, da Sever ni govoril resnice, ko je izpovedal, da mu je on. Blaž, sploh kaj omenil v kavarni glede rokopisov. Severjeva izpoved že raditega ni verjetna, ker je bil takrat pijan kot kanon. Izpil je 9 »korenčkov« brinovca, prišel pa je že v kavarno vina sir do grla; zato je nemogoče, da bi se Sever sploh kaj spominjal, kaj se je tisto noč govorilo v kavarni. Blaž pa o Severjevih rokopisih takrat sploh govoril ni. Zadnje »Dol. Novice« priobčujejo kratko vest, da je vikar Supin sedaj priznal, da je on avtor inkr. članka. Pozabile pa so povedati, kar smo mi zgorej povedali. Supin kot katoliški duhovnik bi bil moral čutiti toliko poštenja in možatosti v sebi. da fci bil to, kar je čez pol leta prisiljen moral priznati, storil vsaj takrat, ko je njegov prijatelj in pristaš radi njega po nedolžnem trpel v zaporu. Ampak taka je katoliška morala v pravi luči!
POLITIŠKA KRONIKA.
Češko-nemška spravna pogajanja, o katerih se je še pred par dnevi trdilo, da se bližajo svojemu zaključku, kar bi pomenilo dela-zmožnost češkega deželnega zbora in rešitev vseh spornih jezikovnih vprašanj med Čehi in Nemci, so zopet naenkrat zastala in se stanje istih promatra jako pesimistično. V pogajanjih zadnjih dni sta se pojavili dve težko oreko-račljivi težkoči; prva obstoji v češki zahtevi, da zahtevajo Čehi v vseh državnih uradih v Pragi popolno enakopravno dvojezičnost, kar pomenja uvedenje češkega notranjega jezika, Isto zahtevajo Čehi tudi glede poštnih uradov ,v čeških krajih, glede obeh težkoč so se že vršila kompromisna pogajanja, v drugem vprašanju so Čehi pripravljeni na kak kompromis, glede prvega pa vstrajajo najodločnej-še na svojem stališču in izjavljajo svojo zahtevo kot neizpremenljivo. Zategadelj pa je zopet vse delo v spravni komisiji jako negotovo in je zastalo popolnoma.
Italijansko-francoska ententa. Povodom italijanske akcije pred Dardanelami so se naenkrat pojavile vesti, da obstoji tajen rusko-italijanski dogovor, ki se je sicer raz merodajna mesta odločno dementiral, a da bi res tak dogovor ne obstojal, o tem pa še danes ni nikdo prepričan. Sedaj pa so se pojavili glasovi o francosko-italijanski ententi, a te glasove je potrdila najmerodajnejša oseba namreč Barrere, francoski poslanik v Rimu. ki je govoril povodom francoskega narodnega praznika in povdarjal, kako velik uspeh je doseglo francosko-italijansko zbližanje, ki je prešlo vsled splošnih potreb v entento, ki je rodila mnogo uspehov in bila odličen element evropskega ravnovesja. Barrere je nadalje povdarjal, da te entete obstoje že danes, da bo obstojala tudi nadalje v korist obeh narodov.
Vprašanje sredozemskega morja je kot posledica italijansko-turške vojne zopet na dnevnem redu, o tein vprašanju piše sedaj tu-rinska »Stampa«: Vsi problemi Sredozemske-
f;a morja so za današnji dan še prezgodnji, talija misli sedaj le na svoj konflikt s Turčijo in je trdno uverjena. da je Francija prva država, ki bo službeno priznala italijansko suverenost nad Sibirijo. Predno pride torel do novega srednjemorskega dogovora mora Ita-
lija počakati, da zve stališče srednjih velesil, kako zavzemo napram dogovorjenim dogovorom glede priznanja suverenosti. Ravno tako pa Italijo ne razburja vprašanje, glede obnovitve trozveze, kar je Italija dokazala s svojim postopanjem vedno in dosledno da se je držala trozvezuih dogovorov.
DNEVNI PREGLED.
Kranjsko deželno gospodarstvo pod kura-telo?! Med Jugoslovani iz polpreteklega časa poznani in zloglasni baron Leopold Clumecky sourednik avstrijske revije »Oesterr. Rundschau« piše v zvezku XXXI. sešitek 2 z dne 15. julija 1912 med drugim v članku: Politische Uebersicht, da so v prvi vrsti slaba finančna stanja posameznih avstrijskih dežel vzrok, da renta vedno pada ali da si ne more opomoči in posebno pa je vzrok veliki finančni bedi demagogija, — dobesedno: »welche einzelne Landesstuben zu einer Finanzgebarung drftngt, die manchmal fast schon nach der Verhštngung der Kura tel ruft!« (Demagogija, ki sili' nekatere deželne zbornice k takemu finančnemu poslovanju, ki vpije večkrat po kurateli.) Baron Chlumecky je brezdvomno na mislih imel finančno gospodarstvo vojvodine Kranjske, ker si z vso gotovostjo lahko mislim, da mu je dobro znana zaslula brošur c. kr. dvornega svetnika pl. Fr. Sukljeta!
»Napredni Slovenci — vsi na krov!« Glasilo najnesvamnejših denuncijantov med nami, ljubljanskega škofa organ »Slovenec« je napadel naš prvi in najuglednejši denarni zavod v svoji 158 štev. dne 13. julija 1912. leta. Pod plaščem objektivnosti in skrbnosti, češ, ker ima Mestna hranilnica uložene denarje vseh slojev, spodkopuje za vsak denarni" zavod prepotrebni predpogoj — namreč neomajno in neomejeno zaupanje s tem, da trdi, da hranilnica slabo gospodari z poverjenim jej denarjem, ker ne dobiva od »Narodnega doma« nič obresti! Tu se gre za sistematične napade na društva in zavode, ki imajo pretežno večino napredno mislečih ljudi v svojih zastopstvih! Pred dvema letoma vehementni napad na družbo Sv. C. in Metoda, trdeč, da kdor da samo en vinar za Clrlhnetodarljo, ta se ne more več šteti med pravoverne katoliške kristjane! Nesramna zloraba verskega čuvstvovanja! Sedaj pa napada hranilnico ali z namenom, da bi škodoval jej na zaupanju ali pa, da prekrije slabotne strani v lastnih stavbah: Katoliška tiskarna. Ljudski dom, Union, Gospodarska zveza etc. etc. Kdo ve? — Kakor pa je bil nescamni in lopovsko-' zavratni napad Ciril-Metodovi družbi le v gmotno korist, tako naj se obrne brezstidno obrekovanje v naš blagoslov; zato pa vsi Slovenci na krov, ko je treba varovati naše živ-ljenske interese!
Kaj se čita med vrsticami? »Slovenec«
piše v št. 158. dne 13. julija t. 1. v svojem članku o »Mestni hranilnici« med drugim tudi to-le: »To ni samo v interesu Mestne hranil-1-nice ljubljai ':e, ampak tudi v interesu mestne občine ljubljanske, — ki je prevzela garancijo1 za obveznosti svoje hranilnice.« — j5o štatutu iz leta 1844. imajo le hranilnice ono svojstvo, da se smejo vanje naložavati od sodnij pupi-, larni novci nedoletnih otrok etc. — To je ona’ neznosna točka, ker uživa Mestna hranilnica, brezmejno (pupilarno) zaupanje, kojega pa, Ljudska posojilnica po svojih Statutih ne more imeti. — In S. L. S. dela na vse parne moči na to, da bi se občina oprostila obveznosti napram hranilnici — zato je pa ustanovila tudi »Hranilnico kmečkih občin«. — Sapienti sat.
Blamirani kraljevski komisar. Včeraj smo poročali, kako je bil oproščen odlični hrvaški koalicijski politik, varaždinski župan dr. Pero Magdič raznih hudodelstev, ki mu jih je naprtil na rame kraljevski komisar Čuvaj, ter bil obsojen le radi tega, ker je žalil in oklofutal nekega klerikalca. Ta Čuvajeva blamaža je skrajno občutna, ker je hotel Čuvaj zadati udarec vsi koaliciji; toda pošteni sodniki so spoznali resnico; seveda bodo sedaj trpeli sodniki, kakor je trpel oni sodnik, ki ni obsodil Modrušana, dasi je to Čuvaj hotel. Razsodba varaždinskega sodišča jasno izpričuje, kakih sredstev se poslužuje Čuvaj napram politiškim nasprotnikom. A najznačilnejše je na vsem dejstvo, da Čuvaj ni hotel Magdiča ubiti politi-ško, hotel ga je uničiti tudi materijelno in to s suspenzijo od advokature! Magdič je bil tudi varaždinski župan, tudi raz to mesto ga je hotel spraviti, a ker to ni mogel storiti temeljem sodne razsodbe, storil je to za svoj stan nasilni način, razpustil je varaždinski občinski svet in imenovat komisarja! Toda komaj je doživel Čuvaj ta moralni poraz že išče novih žrtev, včeraj se je namreč začela pred zagrebškim sodiščem obravnava napram odvetniku in srbskemu politiku dr. Srgjanu Budisavljeviču radi hujskanja proti oblasti. Ko je bil namreč neki časnikar obsojen radi kritike o poslovanju sodišča, je uložil Budisavljevič pritožbo, v kateri je povdarjal. da diktira obsodbe politiško prepričanje, da pa je jako nevarno, ako se vlači politika v sodno dvorano. Radi te kritike sedi Budisavljevič sedaj pred sodiščem, in kdo ve, ako bodo imeli zagrebški sodniki toliko poguma, da bodo sodili po vesti tako, kakor so varaždinski. Dr. Budisavljevič je eden najznačilnejših politikov v srbski samostalni stranki in bil odličen zagovornik v zagrebškem veleizdajskem procesu. Svoje dni pa je v saboru razkrinkal začetek tega procesa in zgodovino Nastičevih »dokumentov«! Glavni vzrok današnje razprave bo vsekakor ta »krivda« dr. Budisavljeviča.
Nasprotniki boga, vere, morale, zakona in cesarja. Tendence klerikalnih listov so, kakor znano, vse enake. Princip klerikalnih listov je, denuncirati napredne liste radi brezverske nemoralne, protizakonite in antidinastične pisave. Take komedije uganjajo pač vedmo^ le oni, ki so v notranjosti prav taki, kakoršne prikazujejo naprednjake. To nam dokazuje ja-
ko zanimiva konfiskacija splitskega hrvaškega klerikalnega lista »Dan«. Urednik tega lista je duhovnik Ante Glumač, glavni sotrudnik pa katehet Ante Alfirevič. List je last splitskega semenišča in obstoja iz samih denuncijacij proti naprednjakom, katerim očita bogokletstva in antidinastičnost. čujte in strmite! Ta strogo »nabožni«, ta strogo »katoliški« in strogo »dinastični« list je bil dne 20. junija zaplenjen iz sledečih sodnih razlogov: 1. V zaplenjenem članku se žali dolžno spoštovanje napram Njegovemu Veličanstvu cesarju. 2. Napram drugim članom cesarske hiše; članek je sposoben, da hujska druge proti načinu vladanja v Avstriji. 3. Članek obsega preklinjanje boga potom tiska, kaže preziranje krščanske vere in razširjanje brezverstva. 4. Ponižujejo se nauki in uredbe krščanske vere. 5. Članek vsebuje nemoralna In po zakonu prepovedana dela. Tako torej razlogi o tej nad vse zanimivi konfiskaciji duhovsko-klerikalne-ga lista. Mi se tej konfiskaciji čisto nič ne čudimo. Klerikalizem ni bil še nikdar verski, še manj pa dinastičen. Nasprotno! Klerikalizem je spravil že mnogo držav na rob propada in uničil mnogo dinastij, vero pa izrablja samo v svoje umazane agitačne namene. Ta tendenca odseva iz vseh klerikalnih listov.
Promocija. Jutri ob tri četrt na 12. dopoldne bo v slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča promoviran doktorjem vsega -zdravilstva g. Ivan Pintar, sin g. Luka Pintarja, ravnatelja ljubljanske licealne knjižnice. Naše iskrene čestitke!
Iz Celja. T udi našim klerikalcem pokojni I Aškerc še vedno ne da miru in hijenske duše porabilo vedno zopet vsako priliko, da oskrunijo njegov spomin. Sedaj jim zopet ne da miru njegov pogreb, in mariborsko »Stražp« skrbi, kdo ga bo plačal, ker je ljubljanska občina sklenila prispevati samo en del. Eno je gotovo: Kakor se klerikalci ne sramujejo hoditi beračit bodisi bernje, bodisi za nove cerkve, bodisi za klerikalna društva in pa za svoje liste k »najzagrizenejšim« (kakor jih sicer po svojem časopisju psujejo!) liberalcem, tako bi se naprednjaki sramovali v dno duše, porabiti le en vinar iz umazanih klerikalnih rok za stroške Aškerčevega pogreba. Naj bodo torej brez skrbi in prepustijo to stvar mirno naprednjakom, ki bodo znali v polni meri storiti svojo dolžnost napram umrlemu duševnemu velikanu
Iz Celja. Naši klerikalci se sicer radi'zatekajo v Narodne dome, ker sami nimajo za svoje prireditve primernih prostorov, n. pr. v Mariboru, v Ptuju, v Brežcah in tudi v Celju. Toda sicer so jim ti Narodni domi trn v peti. Mariborska »Straža« se je sedaj zopet začela zaganjati v te naprave. Povod ji je dal dr. Krekov govor na občnem zboru štajerskega pododbora ljubljanske klerikalne zadružne Zveze, kjer je ta mož govoril o Narodnih domovih kot škodljivcih naroda. Zdaj pa seveda caplja za njim, ki ne more pojmiti, kaj sq posebno pred desetletji pomenili pri nas na Štajerskem Narodni domi, tudi mariborska »Straža« in psuje ta. Še nedavno edina zatočišča narod n. življa v naših ponemčenih mestih za fiakarske naprave, s katerim so liberalci težko obremenili narod in mu prlzadjali z njimi veliko škodo itd. Prerekati se z denuncijatiti okoli Straže, bi bilo nespametno. Pravimo le: kadar bodo vsi klerikalni »Ljudski domi« na Slovenskem toliko napravili za narodni razvoj in narodno pro-bujo, kakor je to storil eden edini »Narodni dom«, šele takrat bodo tudi oni imeli pravico govoriti o koristih ali škodah »Narodnih domov«.
Miijonsko zbirko za narodni sklad so pričeli štajerski naprednjaki. Miljon vinarjev hočejo nabrati do prihodnjih volitev. Nekateri narodnjaki so se že odzvali in uposlali doslej takom par dni nad 5000 vinarjev. Prirediti se namerava tudi več veselic v prid miljonski zbirki. Veselice, od katerih bi samo ena vrgla 10.000 K čistega dobička, so seveda na Štajerskem nemogoče, ker nimamo Ljubljane. Vendar pa se bo miljon vinarjev nabralo v kratkem času, ako bodo naprednjaki porabili vsako ugodno priliko (vesele družbe, veselice, gostije itd.) in poleg CMD. tudi miljonski zbirki posvetili pozornost. Upamo pa tudi, da bodo naši rojaki na Kranjskem in Primorskem pripomogli k uspehu. Prispevki se pošiljajo na naslov: narodna stranka v Celju.
Drobiž Iz štajerske. V Vuzenici je umrla
pretečeni teden gospa Bruderman iz znane narodne rodbine Rotnerjeve v starosti 38 let. Pokopali so io v soboto ob obilni udeležbi ulednih rodbin marbeškega okraja. — Strela je nenavadno razsajala pretekli teden na Muti. Ubila je v hlevu kravo in na dvorišču priklenjenega psa. Udarjala je pogosto še v razne druge predmete, ki pa se niso užgali. Pač pa ie zelo trpela električna napeljava, katera ie menda največ kriva tem nesrečam, ker ni prav izpeljana. — Nekaj dni prej ie strela v Tibonjah pri Vuzenici užgala hlev posestnika »Desetnika«. Zgorelo mu je dvoje živinčet vsa krma, gospodarski stroji, vozovi in orodje ter mu kljub zavarovalnini napravila mnogo Škode. — V Rogatcu je umrl vpokojeni vodja zemljiške knjige Anton pl. Iljačič v 81. letu starosti. Služil ie še pod Radeckim. — Kopališče Rog. Slatino ie obiskalo do 10. julija 1068 strank s 1552 osebami.
»Slovan«. 8. številka je posvečena Aškerčevemu spminu. Na naslovni strani je Aškerčeva slika, na to sledi par spominov Prosto-slava Kretanova in Fr. Govekarja, kj sta bila pesnikova prijatelja. Zanimiv je tudi potopis iz Sofije v Rilski samostan. — Naročajte in Širite »Slovana«.
Nogometna tekma bo v nedeljo ob 5. uri pop. na travniku pod Tivoli med prvim ljublj. moštvom in med društvom »Victoria« iz Su-šaka. »Viktoria« je najboljše društvo na Reki. To bo drugo hrvaško moštvo, ki bo igralo na naših tleh. Tekma bo zelo zanimiva.
Rekord v porotnih obravnavah. Novomeško okrožno sodišče bo v prihodnjem porotnem zasedanju doseglo rekord v številu, in
v vsebini porotnih razprav. Ze dosedaj se čuje o 13 slučajih, ki pridejo to pot na vrsto. In so večinoma sami takozvani težki in zanimivi slučaji, največ ubojev in umorov, par med njimi prav bestijalnega značaja. Skoro gotovo pride na vrsto tudi tiskovna pravda:	župan
Rozman proti odgovornemu uredniku »Dol. Novic«, kanoniku Žlogarju ter piscema inkr. vikarju Supinu ter profes. Severju. Prečinska afera bo trajala najmanj 2 dni.
K zverinskem umoru v Št. Jerneju se nam poroča: Dotični mladi pohotnež in morilec je bil kot vajenec pri trgovcu Volovcu. Poslopje, kjer se je zločin izvršil, je bolj zadej za hišami, pa še v Št. Jerneju. Eni pravijo, da je su-rovež deklico, ko jo je oskrunil, s kamnom tolkel po glavi, toliko časa, dokler ni izdhinila. Ker pa še ni bil prepričan, da je dekle res umrlo, jo je začel še z nožem suvati. Našli so blizo 20 sunkov z nožem. Iz drugih virov se zopet sliši, da jo je najpreje s kladivom ubil, potem pa še z nožem razrezal. Vsekakor je ta zločin nekaj tako grozovitega, da jih je še sedaj mnogo, ki ne morejo verjeti, da bi bil tako mlad fant že taka — zverina.
V zadnjem trenotku. Mica Kovačeva, hočemo reči Košeletova iz Vel. Brusnice je dobila poželjenje po Ameriki. Kljub temu, da je bila drugače strogo na katoliški podlagi, je mislila, da lahko pusti dolgove neporavnane za seboj v tej stari domovini. Imela pa je tudi dolg pri »birtu«, ki ji ie marsikatero kapljico dal na »kredo«. V torek je bila namenjena se posloviti od tega starega sveta. Zato pa je še pravočasno zvedel njeni upnik, šel k odvetniku v mesto in napravil hitro žepno rubežem čakal jo je že pri jutranjem vlaku, pa je le ni bilo. Potem jo je počakal pri dopoldanskem vlaku, in glej vraga, tu jo Je pa dobil. Povabil j. jc v čakalnico I. razreda in hočeš nočeš morala je možu postave odšteti, kar je bila domačemu krčmarju dolžna. Dogodek je vzbudil med potniki mnogo »heca«.
Nečloveški sin. Belgrajski visokošolec Miletič je v noči od torka na sredo umoril svoje starše na bestijalen način. Ko je policija udrla v njegovo sobo, je pričel streljati in je enega stražnika smrtno nevarno ranil. Po hudem boju je bil končno aretiran in je pri zaslišanju priznal svoje grozno dejanje. Izjavil je. da je stariše umoril te radi tega. ker ni hotel več čakati na dedščino.
Pastirsko pismo proti ženskim oblekam.
V	Benetkah je izšlo posebno pastirsko pismo tamošnjega patrijarha na vse župnike, ki se tiče odredb glede ženske obleke. V pastirskem pismu pravi patrijarh; Mi preklinjamo nošo onih ženskih oblek, ki omogočujejo nagoto na rokah, vratu in na prsih. Mi preklinjamo obleke iz prozornih pajčolanov, ki služijo le v to, do vzbujajo v ljudeh strast. Mi preklinjamo one ozke obleke, radi katerih se pozna vsa forma ženskega telesa. Jaz bom, tako pravi patrijarh, pri podelitvi zakramenta birme pognal iz cerkve vse one dame, ki ne bodo dostojno oblečene. Dobro bi bilo, če bi patrijarh, pometal iz beneških cerkev tudi vse napol nage svetniške slike. Seveda, to ga pa čisto nič ne ženira.
Bismark z »loncem« v desni roki. V Draž-danih na Saškem je prišlo na »Ringstrasse« te dni ponoči med angleškimi dijaki in policijo do ostrih konfliktov. 30 angleških študentov se je postavilo pred Bismarkov spomenik. Eden je na spomenik splezal in med velikim navdušenjem ostalih dijakov dal Bismarku v desno roko »lonec«. Ko je policija hotela aretirati študente, je bila prav pošteno tepena.
Strašni viharji v Mehiki. Iz Mehike prihajajo poročila o strašnih viharjih. Več sto ljudij je izgubilo svoje življenje. Cele pokrajine so docela uničene. Škoda znaša okolu 100 milijonov kron. Na tisoče ljudi je brez prenočišča.
Velika železniška nesreča pri čikagu. V bližini Čikaga je vsled nenavadno goste megle zadel neki brzovlak z nekim osebnim vlakom. Oba vlaka sta bila zelo poškodovana. Dosedaj so potegnili izpod razvalin 13 mrtvecev in 25 težko ranjenih. Ko se je zgodila nesreča, se je takoj zbralo na licu mesta mnogo roparjev, ki so oropali trupla ponesrečencev in nato hitro zginili.
Z golo sabljo. V pondeljek ponoči je na Dunaju neki podporočnik z golo sabljo zasledoval po mestu nekega topničarja, ki ni hotel izvršiti nekih povelj. Podporočnik je pozval pri zasledovanju nekega stražnika, nai mu pomaga, kar je pa ta odklonil z motivacijo, da gre tu za čisto privatno vojaško zadevo. Konečno ie podporočnik topničarja le dohitel in mu zaklical: »Položi sabljo ali pa udanm!« Topničar se ni branil, nakar so ga odpeljali v vojašnico. Občinstvo je bilo radi nasilnega zasledovanja silno razburjeno, posebno radi tega, ker ie podporočnik, nekaterim ljudem grozil s sabljo. Proti podporočniku je odrejena stroga preiskava.	D	,
v Nesreča na Bodenskem jezeru. Na Bodenskem jezeru se 5e v pondeljek neki čoln, ki je zašel v vodovje nekega virtenberšega parnika, prevrnil. Od sedmih ljudij se je rešila samo ena oseba. Ko se ie zgodila nesreča, so v nekem drugem čolnu, ki je bil v bližini, ljudje vstali, nakar se ie tudi ta čoln prevrnil. Pet ljudij je utonilo, dva moška sta se rešila. Ponesrečenci so bili večjidel dekleta v starosti 15 J) let.
Usodepolna zmota. Pri svatbi postnega uradnika Cliiobano v Bukarešti so dobili gostje vsled uBodepolnie zmote mesto likerjev, karbolovo kislino. Novoporočenca, njiju stariši in okolu 40 gostov so vsled zastrupljenja obležali na mestu mrtvi.
Upor v blaznici. V noči od nedelje na pondeljek so se v Turinu v tamošnji blaznici uprli blazniki. Polastili so se vseh strežnikov in razbili vse pohištvo. Voiaki in orožniki, ki so prišli na lice mesta, so se morali umakniti, ker so blazniki zagrozili, da v slučaju, ako bi vojaki udrli v hišo, pomečejo iz streh vse strežnike. Konečno se je ravnateljstvu posrečilo med upornimi blazniki in vojaki skleniti nekak mir, nakar je nastal zopet red.
Stavka gostilničarjev na češkem. Češki gostilničarji so bojevali hud boj proti podra-lenju piva. Ker pa dežela potrebuje denarja le podraženje neizogibno. Zato so gostilničani tele dežele (češki in nemški) sklenili, da bodo Tia dan otvoritve dež. zbora napravili stavko V celem kraljestvu. Pri važnosti, ki jo unaio ttanes gostilne v naši družbi, bo ta stavka ne-kal velikanskega. Podraženje piva bi P™1,16 ,® deželi 30 milijonov K. — Koliko pa bo škode od stavke. In kako bo izgledalo v deželi, Kjei Se razmeroma skuha in izpije največ piva 'to si more vsak sam misliti.
Promenadni koncert »Slovenske SUhartno-
ni je« se vrši od ugodnem vremenu, danes oa
pol 7. do pol 8.	ure zvečer v Zvezdi.
red: 1. Lehar:	»Žene«, koracnica. •,	f	,;
Tercet iz opere	»I due loscari«. 3. Wal	•
»Sirenski čar«,	valček. 4 /i5nCV Nedved’
opere >■ Mojstri pevci Nonmberški«. 5. Nedved.
»Mili kraj« in »Zvezna«, pesmi. 6. iiiomas.
»Migiioii«-fragmente.
Loterijske Številke. Praga:	37, 80, ol>,
20. 13.
DRUŠTVA.
Društvo slovenskih učiteljic je otvorilo v pondeljek 15. t. m. dva tečaja za svoje cla-nice, in sicer 6tedeuski kuharski in gospodinjski tečaj in 3tedenski šivalni tečaj. Vseh udeleženk je 30. Gospodinjski tečaj se vrši v prostorih dekliškega internata »Mladika«, vodi ga gdč. učiteljica Jerica Zemljanova. Voditeljica šivalnega tečaja, ki se vrši namestnem 'dekliškem liceju. Je strokovna učiteljica gdč. Terezija Hubmayer. O tečajih bomo poročali Svoječasno obširneje.
Prvo slovensko pevsko društvo »Lira« v Kamniku priredi koncert, ki se vrši v dvorani kamniškega zdravišča v nedeljo 21. julija 1912.
Po sporedu ples. Začetek koncerta ob 4. uri popoldne. Vstopnina 50 vin. za osebo.
Naše konfiskacije pred sodiščem.
Včeraj popoldne se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem št. 79 obravnava radi konfiskacije našega lista dne 7. in 8. julija.
Senatu je predsedoval g. Vedernjak. vo-tanta sta bila deželnosodni svetnik Potrato in dr. Presker. Državno pravdništvo je zastopal dr. Pajnič, naše uredništvo glavni urednik dr. Ivan Lah.
Dne 7. in 8. julija, torej takoj po slavno znanem Ribnikarjevem procesu, v katerem je doživel deželni odbornik dr. Lampe tako strašno blamažo, je vzel državni pravdnik v roke veliki svinčnik in naš list kar prekinprek kon-fistiral. Dne 7. iulija nam je zaplenil nič martj kakor 299, dne 8. julija pa 84 vrstic. V kon lisciranih člankih oziroma noticah nismo za grešili ničesar drugega, kakor da smo opozarjali slovenski narod na ta škandalozni proces, kritizirali čudno postopanje drž. pravdni-ka dr. Neupergerja in ožigosali sramotno vlogo, katero sta igrala deželna odbornika dr. Lampe in Pegan kot ovaduha. Pomudili smo Se tudi malo pri izpovedbah nekaterih prič in prinesli neko sliko, katera je dva meseca po-preje brez vsake ovire pasirala cenzuro.
Konfiskacije so bile nekaj tako nezaslišanega, da smo se morali pritožiti proti njim da slišimo učene razloge državnega piavdni Štva, ki so bili povod konfiskacijam.
In nismo se zmotili Državni pravdnik dr Pajnič je v svojem govoru povdiarjal — čujte in strmite —. da je bilo v konfisciranih člankih hujskanje zoper — deželni odbor, klerikalno stranko, nekatere priče v procesu In zoper državnega pravdnika dr. Neupergerja, kar pa ni dovoljeno. Ce bi torej dotični članki Zagledali beli dian, bi se lahko zgodilo kaj zelo hudega in to je bilo treba preprečiti. Kar se pa tiče konfiskacije slike, ki je bila že enkrat V listu, se dr. Pajniču ne zdi nič čudnega, če poprej ni bila konfiscirana. Državno pravdni-gtvo je pač sedaj spoznalo, da je dotična slika fievarna, ker vsebuje nevarne pretnje in hujskanje zoper neko osebo. Zato predlaga, da U vse konfiskacije v celem obsegu potrdijo.
Dr. Lah je v svojem govoru naglašal čudno prakso drž. pravdnika. ki klerikalnim listom pušča, da hujskajo zoper napredno stran- i ko in naprenjake kolikor hočejo, naprednim listom pa ne dopušča niti najmanjših opravljenih kritik. To je jasno razvidno iz konfi- , fciranih člankov, članki so imeli le namen, pokazati ljudstvu, kako podlih sredstev se poslužujejo klerikalci v boju proti svojim političnim nasprotnikom, obenem pa tudi čudno postopanje drž. pravdnika dr. Neupergerja pri razpravi. In to je bilo dosedaj vedno dovoljeno. Predlaga, da se konfiskacije razveljavijo.
Senat je po tričetrturnem posvetovanju potrdil konfiskacijo vseh konfisciranih člankov, oziroma notic, razveljavil le le konfiskacijo slike, ki le bila že enkrat priobčena in )konflskacl)o sledeče notice, iz katere naši čita-telji lahko razvidijo, kaj se vse v Ljubljani Konfiscira, Notica se glasi:
Jančlgai se le kot priča v Ribnikarjevem procesu pripeljal iz Toplic^ v Lončaričevem avtomobilu. Ker se JančigaJ dela za naprednjaka, Je menda to zanj najboljše potrdilo.
in drž. pravdništvo je videlo v tej notici hujskanje zoper Jančigaja in Lončariča. Res
P°žtI	..	,
Pri utemeljevanju razsodbe le g. ',cder" njak povdarjal, da je v konfisciranih vrstah res zelo mnogo notic, ki drugače ne bi mogle biti koniiscirane, vendar pa tvorijo v zvezi s članki in drugimi noticami hujskanje zoper deželni odbor, klerikalno stranko, državnega pravdnika dr. Neupergerja in razne priče v procesu, vsled česar je sodišče moralo potrditi tildi konfiskacijo teh notic.
T6. smo tako že v začetku pričakovali. Drjkvni pravdnik dr. Pajnič se bo proti raz-VeP; 'ieniu komiskacije stoke pritožil v Gra-
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
BOSANSKE ŽELEZNICE.
Dunaj, 17. julija. Bilinskega organ „Alige-meine Korrespondenz" poroča, da se vsled neuspelih dogovorov med skupnim finančnim ministrom in bosanskim saborom odgodi zgradba bosanskih *eleznic. To je izjavil v zadnjem skupnem ministrskem svetu Bilinski, dasi je vojni minister Auffenberg iz strateških razlogov zahteval neodvlačno zgradbo železnic.
IZVRŠILNE NAREDBE K NOVEMU BRAMB NEMU ZAKONU.
Dunaj, 17. julija. Vojno ministrstvo je že izdelalo izvršilne naredbe k novemu brambneinu zakonu. Te naredbe izidejo začetkom meseca avgusta. V teh naredbah bodo imenoma našteti vsi oni učni zavodi, ki dajejo pravico za enoletno službovanje v vojski. Kakor zatrjujejo, bo šteGlo teh zavodov znatno večje kakor v starem bramb-nem zakonu.
REZULTAT LJUDSKEGA ŠTETJA IZ L. 1910.
Dunaj, 17. julija. Po definitivnem rezultatu ljudskega štetja z dne 31. januarja 1910 je štela Ljubljana 41.727 prebivalcev. Izmed teh je bilo 33846 Slovencev, 5950 Nemcev, 360 Cehov, 95 Hrvatov in Srbov In 290 Italijanov. — Ljubljanska okolica je štela 51.699 prebivalcev. Med temi je bilo 50.034 Slovencev in 1184 Nemcev — Celje je štelo 6919 prebivalcev, med temi je bilo 2027 Slovencev in 4625 Nemcev. — Maribor je štel 27.994 duš, med temi 22.153 Nemcev m 3823 Slovencev. — Ptuj le štel 4625 prebivalcev, med temi samo 602 Slovenca (?) in 3672 Nemcev. — Celovec je imel 28 911 prebivalcev. Med temi Slovencev 1761, Nemcev pa 25582. — V Pulju je bilo 70.499 prebivalcev. Med temi 3524 Slovencev, 16 443 Hrvatov, 30 902 Italijanov in 9046 Nemcev V trm mestu so to ej Italijani v manjšini. — Oradec je štel 151.781 prebivalcev, med temi samo 1050 Slovencev.
SRBSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK NA DUNAJU.
Belgrad, 17. iulija. Srbski ministrski predsednik Marko Trifkovič odpotuje jutri na Dunaj. Ker se je temu potovanju takoj pričel pripisovati politifiki pomen, se poroča, da potuje Trif-kovič na Dunaj le radi svoje bolezni, ter bo v nekem sanatoriju ostal par dni. Politiškega pomena pa to potovanje nima prav nič.
Popolnoma nanovo prenovljena
gostilna pri „Leonu“
Florijanska ulica štev. 6
se priporoča slav. občinstvu iz mesta in dežele. Točijo se najboljša, zajamčeno pristna dolenjska, štajerska in istrska vina, kakor tudi vedno sveže dvojno marčno pivo Iz sodčka. — Mrzla In gorka kuhinja vedno na razpolago.
Za obilen obisk se vljudno priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
CD
Kakor pomladansko solnce
I
Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Kompletna otročja posteljica In mali voziček (Puppenwagen) se proda. Natančneje v »Prvi anončni pisarni«.
Eno ali dve učenki poštenih staršev se takoj sprejme k ženskemu krojaštvu. Več Florjanska ulica št. 12. I.	490—3
Oddaja lova!
V zakup se odda za dve leti del poljskega lova občine Mavčiče. Lov je oddaljen četrt ure od Medvod.
Pojasnila daje trgovec gosp. Josip Perdan v Ljubljani.
ogreva in oživlja, tako blagodejno razvedruje z zanimivimi slikami in lepim čtivom »Slovenski Ilustrovani Tednik" svoje čitatelje.
Mnahraiiliicaljubljansk
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3.
Največja slovenska hranilnica 1
Denarnega prometa kor cem leta 1911 614'5 milijonov kron.
Stanje hranilnih vlog nad 42,0()0.000 K. Rezervni zaklad nad 1,300.000 K.
Sprejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
1
0| 14 0
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo.
Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija In izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča In poslopja proti 5"/o obrestim in najmanj V*0/® amortizacije. Za varčevanje Ima vpeljane lične
<5Loa2CX6ič© 3n.reL^llzi.il2:e-
Posoja tudi na menice ln vrednostne papirje.
— 616 —
m<ppov obraz se je stemnil. Kake misli so rnu /.aiojiie po glavi? Nekaj nenavadnega se je moralo zgoditi v njem tisti trenutek, zakaj plemič je videl, kako so začele drhteti mišice na njegovem obrazu. In kakor nekdaj Ivan Nevstrašni. tako je tudi Passavant nenadoma sprožil roko proti njegovemu licu in kriknil:
— Kaj imate na licu. Kaj pomeni ta roka? ...
— Krvaveča roka je!
— Katera roka? je ieknil plemič, ki se ga je polastil čuden strah. Kako znamenje je to, Vsi svetniki, sedaj žari v sami krvi... in sedaj pronica kri...
Saltano se je vzravnal in je uprl motne oči v plemiča.
— Hotel sem ukrotiti človeško zver v sebi. Pa ni bilo mogoče. Ostal sem človek radi gotovih živalsko-človeških instinktov. Ta roka? ... To ie roka človeka, ki me ie udaril po licu. Jaz. Saitano. kralj v kraljestvu vede, Jaz. ki hitim Velikemu Delu naproti sem bil udarjen v lice, kakor konjski hlapec...
— To ie grozno, je zamrmral Passavant. Pa kako. da je ostala roka na licu. S kako močjo je bila pridržana?..- Ah, zopet izginja! .
— Glejte. Je dejal Saitano smehljale. Glejte te tekočine; preizkušal sem Jih mnogo na sebi. Bil sem klofutan in hotel sem lih mnogo na Žaljenje ne izgine nikdar iz mojega spomina... In s pomočjo teh tekočin sem dosegel...
— Izginila Je, ga le hipno prekinil pleml8.
— Le navidezno, je dodal Saitano in se zamračil. Zakaj popolnoma izgine šele, ko Pride dan in ko boste vi...
— 613 —
— Kadar se mi bo zahotelo ljubezni. J' podmolklo dejal Passavant, ponudim^ svoje življenje nji. ki si io izvoli moje srce. Ce bodo gluha njena ušesa, pojdem od nje. To je vse.
Odgovarjal je z ledeno mrzlostjo. Caro-deiec le zrl vani in zdelo se je. da ni pristopen za plemičeve besede. Skomizguil ie z ramami, zamahnil z roko in se dotaknil s prstom prve police železne omare. Njegov pogled je zažarel. Dosedaj je govoril, kakor prodajalec, ki razlaga svoje blago. Glas se mu je izpre-menll in govoril le skoro s krikom:
— tia. strupi in pijače, kaka igrača je vse to!... Tukai pa ie moje delo. tukai stoji pi-
ča. ki vzbuja k življenju, pijača, ki je rešila
t
avro d’ Ambrun, smrtonosno zadeto. Pijača, ki mi preobrazi jelena, ki uniči in vstvari spo-.' min. ki spreminja mišljenje, ki more napraviti poštenjaka in junaka, kakor ste vi. najpod-jšega strahopetca... Kai menite o tem? Menim, da bi mi ostalo v tem slučaju toliko poguma, da bi se usmrtil? ...
Sfitano ni odgovoril. Molk je vladal nekaj hipov v sobi. Carodelec je mislil:
— Niti ozrl se ni na mramorno mizo. Za^
 ... ta kr	...
mi silen zaščitnik pri mojem delu. varoval bi
kal ni ta krasni Človek mol prijatelj? Bil bi
me s svolo neustrašenostjo. s svojo poštenostjo. s svojim mirom, ki ga ni moglo porušiti ničesar na svetu.	„ . ,
Vzdihnil Je. Passavant Je mirno čakal, kako se izteče današnji obisk. Saitano se morebiti še ni odločil. Dobro Je vedel, da ima
moč. pogubiti vsakogar, ki njegovo okrožje. Tudi danes
HiSfl Saiiit-Poi,
Je izgubil v bil plemič v
„DAN“ se prodaja
1. V Gorici: Karol Schmelzer. južni kolodvor
Ter. Leban, Corso Verdi 20.
Jan. Sardagna. Gosposka ul. 9.
U. Likar, državni kolodvor.
2. V Kranju: Adamič. Glavni trg;
Rant;
Šifrer na kolodvoru.
3. Na Bledu: Pretnar in A. Wdlfling.
4. V Bohinjski Bistrici: M. Grobotek.
5. V Radovljici: Oton Homan.
6. V Škofji Loki: M. Žigon.
7. V Idriji: tiskarnar Sax.
8. V Cerknici: K. Werli.
9. Na Rakeku: A. Domicelj.
10. V Gor. Logatcu: Josip Rus.
11. V Postojni: I. Marinčič.
12. V Št. Petru na Krasu: K. Schmelzer.
13. V Novem Mestu: Josip Kos.
14. V Opatiji: A. Tomašič.
15. V Reki: J. Trbojcvič.
16. V Divači: K. Schmelzer.
17. V Komnu: A. Komel.
18. V Nabrežini: K. Schmelzer.
19. Na Zidanem mostu: M. Peterman.
20. V Celju: Zvezna trgovina.
21. V Mariboru: Vilko Weixl.
,9 i o j/v j, v 1¥'±:9 xv i v x v;
„lilfi!js!a tislUFii'1
:::::::::::::::::: V Ljllfollam ::::::::::::::::::
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8
je najmoderneje urejena in opremljena za tisk vsakovrstnih tiskovin: knjig, brošur, urad. tiskovin, not, lepakov, vizitk, in kuvert.
O □
Litografija. - Stereotipija. - Najmodernejše črke in okraski. Tisk v različnih barvah. Najfinejša izvršitev.
Solidna in točna postrežba.
□ a
T. MENCINGER, Ljubljana
Resljeva cesta 3
Šptcerijsta m
Specialiteta!
Posebna mešanica ... kg K 480 Ljubljanska mešanica . .	„	„	4 40
Sv. Petra cesta 37 in 42
ina, žplnca za lavo z
Žgana kava.
Kavarnarska mešanica .
Martinova cesta 18.
in vročim
Specialiteta!
Tržaška mešanica
kg K 4— . , 360
Na vogalu Resljeve ceste vinarna. Odprta ob delavnikih do 9. zvečer, ob praznikih dopoldne. Vsak dan sveže: kuhana praška, graška, sirova šentdanijelska gnjat in dunajske klobasice.
r V
JUŽNI KOLODVOR, na peronu. DRŽAVNI KOLODVOR,
y
BLAŽ, Dunajska cesta.
SEVER, Krakovski nasip. PICHLER, Kongresni trg.
v y	7 y	C;	O
CESARK, Selenburgova ulica. DOLENC, Prešernova ulica. FUCHS, Marije Terezije cesta. MRZLIKAR, Sodna ulica. ŠUBIC, Miklošičeva cesta. ŽUPANČIČ, Kolodvorska ulica. PIRNAT, Kolodvorska ulica, SENK, Resljeva cesta.
KOTNIK, Šiška.
TIVOLI, nažel.prel.pri Nar. domu. KOŠIR, Hilserjeva ulica. STIENE, Valvazorjev trg. SUŠNIK, Rimska cesta. UŠENIČNIK, Židovska ulica.
K L EINSTEIN, Jurčičev trg. KRIŽAJ, Sp. Šiška.
WISIAK, Gosposka ulica. KUŠTRIN, Breg.
TENENTE, Gradaška ulica. VELKAVRH, Sv. Jakoba trg SITAR, Florjanska ulica. BLAZNIK, Stari trg. NAGODE, Mestni trg.
KANC, Sv. Petra cesta.
TREO, Sv. Petra cesta. KUŠAR, Sv. Petra cesta. PODBOJ, Sv. Petra cesta. ELSNER, Kopitarjeva ulica. BIZJAK, Bohoričeva ulica REMŽGAR, Zelena jama. SVETEK, Zaloška cesta. KLANŠEK, Tržaška cesta. JEZERŠEK, Zaloška cesta. LIKAR, Glince.
STEK O Vič, Dunajska cesta. ŠTRAVS, Školja ulica. TULACH, Dolenjska cesta.
»Angleško	sklad
O. Bernatovič,	Ljubljana,
naznanja
okasijsko
O
IQ
£U
Bj
=3
U)
xr
poletnih
in slamnikov za gospode in dečke, ter poletni fekcije z globoko reduciranimi cenami.
US
Eu
fZu
(✓>
xr
O
c
n' <	C2
C/K	/"M
	mmoa m
<T>	<MH
< to	<9
£X)	bamacva ■
H- </>"	
3T aj	^T
—i </» PC"	£J
CJ	r»2«s m
CL «1»	l/l
m	
o PCT"	m
c (/>	«-5
zs o	
5’	m
T3	c
O M	JT
3 CD	c=
—1 3	O"
ar	kan ■
n n>	CJ
3 CJ ar	3 ■BOH M
	Prihod vlakov v Ljubljano							iz:	]	
Dunaja	« » •	12-2	3-22	4-i»	5.55	9.50	12-47	5-.21	8-58	* 5-31
Trsta .	• • •	12*22	4-22	9-04	1 T21	2*51	6*11	9‘il	H-45	
Trbiža .	• • •	7.23	9.51	n-14	4.20	7.00	8-22	11-22		
Kamnika	• • •	6.42	U-oo	2-41	6-22	10*30				
Rudolfovega .		g.5»	3.°°	9-22						
Kočevja	• • •	8-59	3.OO	9-22						
Vrhnike	• • •	6-38	10-36	7.23						
* Brzovlak.	** Vozi ob nedeljah in praznikih.									
	Odhod vlakov iz Ljubljane proti:									
Dunaju	• • •	12*22	12-22	4"2£	7.so	IV«	3.11	6-22	9.53	io4i
Trstu .	• • •	1-22	3-22	5-22	* 0.03	10-02	1-06	5.41	g-28	
Trbižu .	• • ■ •	f5-47	6-52	9.00	11-30	3.32	6-22	10-22		
Kamniku	• • •	7.27	H-«)	3.12	7*22	11*22				
Rudolfovem . .		7.32	1-31	7*22						
Kočevju	• • •	7.32	1-31	7.44						
Vrhniki	• 4 •	7.33	1*18	8-22						
, Brzovlak , -—-rr.~.	*• Vozi ol) nedeljah in praznikih. t Od 2«. maja oziroma 1. lunja.									
jjOs. Celo noč ^FdN\odi)ito
Celo
noč odprto	W
Del. glavnica: K 8,000.000.
K 800.000.
LfnMianska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica.	(lastna	hišo.)
Podružnice v Spijeta, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in agencija v Gradežu.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račim ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
var 4,|2oo ram
— 614 —
njegovi oblasti, le napeti bi bilo treba možgane in mreža bi se zadrgnila nad njim. 1 rikrat že je čarodejec pritiral Hardyja tik k smrti, pa trikrat je usoda hotela drugače. In usodi Saitano ni hotel kljubovati.
— Plemič, je dejal in pretrgal molk; njegov glas je bil tako poln mehkosti, da se je Pas-savant presenečen ozrl nanj. Dvakrat sem vas imel na mramorni mizi in dvakrat ste me premagali. Speljal sem vas v kamenolom, da bi poginili gladu in žeje in strahu. Rešili ste s in ste prišli sem, da se maščujete. Pravkar ste me smatrali za bebca in ste odložili bodalo. In sedaj, sem li še vedno bebec v vaših očeh?.
— Ne! je dejal Passavant.
— In zakaj me ne ubijete?
— Ker se ne srdiin več na vas. Ne razumem vas. Ne vem, kdo ste. Ne vem natanko, kaj hočete. Vidini pa, da vas ne vodi sovraštvo zoper mene. Predno grem odtod, si dovolim reči vam besedo, vam globokoumnemu učenjaku, ki se poganja za uresničitvijo visokoleteče misli v višave, kamor Jaz ne moreni slediti, besedo, ki se vam bo zdela morebiti siromašna, ki pa ie zame popolnoma naravna.
— Recite! je vzkliknil zvedavo Saitano.
— To-le mislim: da dokončate svoje delo in svoje poskuse, bi morali usmrtiti tri žive ljudi, privezavši jih na te klopi. Tako vsaj se mi zdi...
— To je gola resnica. Potreboval sem njih kri, je zavzdihnil Saitano.
— Brancaillon, Bradaille in Bruscaille bi morali biti žrtvovani, da bi živel nekdo drugi. ,Ce bi bil Brancaillon bi si dejal: glava se mi
—	6*15 —
nai razleti, če bi razumel, zakaj bi moral dati ravno jaz svoje življenje za druge. Moje ie življenje ki mi je dražje od tisoč drugih življenj, ki me obdajajo, in naj si imajo biti večna! Branil bi se zagotavljam vas! Vaše raziskovanje je zločinsko do najvišje mere, ljubi mojster!...
Saitano se je nasmejal. Položil je svojo suho roko na plemičevo ramo, ki ic vzdrhtel ob tem dotikljaju.
—	Otrok ste, plemenit otrok, je dejal. Ne veste, da ie vojska, boj brez usmiljenja poglavitni zakon človeške bestije. Tudi v naravi je prvi ta zakon. Življenje se redi s srmtjo. Ni pod solncem človeka, ki bi si ne imel očitati kopo zločinov. Pa niti ne ve zanje, ker ne misli nanje, ker izvirajo iz potrebe po ohranitvi lastnega življenja. Ne veste, da ie ta potreba vzrok pri ljudeh kakor pri živalih morilnih misli. Najmanj zločinski se zde tisti, ki ubijajo z bodalom in z mečem. Pa pustiva vse to; ne trudite se s takimi mislimi... Prišli ste sem z namenom, da me kaznujete in odhajate, ne da bi mi storili kai žalega. Le še par trenotkov se pomudite pri meni.
Saitano se je sklonil in odprl spodnji del omare. Passavant se je radovedno ozrl tja in zagledal vse polno pergamentnih listov, čistih in zamazanih. Vmes se le nahajalo par malih skrinjic Fno takih je vzel čarodejec v roko, nesel io na mramorno mizo in io postavil na isto mesto, kjer je nekdaj ležala plemičeva glava. Izmed pergametov na ie poiskal staro, rmeno, zamazano listino.
„Dan“
„Dan“
Dan*
n
Dan*
Dan*
>5
Dan*
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik, je najbolj informirani slovenski dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napredni dnevnik; posamezni izvodi po 6 vina jev, s pošto mesečno le K 1'70. je razšir en v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čita in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
Učiteljska tiskarna
priporoča v nakup vsemu učiteljstvu, vsem učiteljskim društvom In vsem okraj, učiteljskim knjlž-:::	nicam	:::
po vsebini in opremi krasno Ganglovo knjigo:
Beli rojaki.
Elegantno vezana knjiga stane 3 K, — broširana
2	K 60 vin., s poštnino :::	26	vinarjev več. :::
Naroča se v Učiteljski tiskarni v Ljubljani.