Umrl je človek
Umri je človek, Tito. Ni ga več, Tita, človeka, heroja, borca, voditelja, Tita, človeka v
najpopolnejšem pomenu besede. Odšel je, potem ko je mesece dolgo bojeval svoj najsrditejši
boj v življenju boj za življenje. Odšel je, potem ko je tudi v tem boju začel zmagovati; dokončno zmagati ni mogel. V tem njegovem boju smo ga mesece dolgo spremljali, bili z njim in ob njem, se bali, upali, trepetali, ne samo mi, pač pa velik del sveta in človeštva.
Umri je tovariš Tito. Štiri besede, štiije udarci v srce. Josip Broz Tito, revolucionar, vojskovodja in državnik. Tita ni več, ostala pa je njegova misel, ideja, njegovo delo, njegova Jugoslavija. Tita ni več, ostalo je njegovo ime, ostalo je v nas, v naših srcih, v vsej naši preteklosti, sedanjosti, prihodnosti. Umri je človek, ki smo ga imeli najrajši in ki so ga zaradi njegove človeške veličine morali spoštovati celo sovražniki. Umrl je človek, o katerem je mogoče reči, da je prvi državnik v zgodovini, ki ga je obkrožalo toliko resnične ljudske ljubezni kot doslej še nobenega. Ta ljubezen je izraz resnične sreče, povezane s Titovim imenom, s Titovim delovanjem, s Titovim zgodovinskim preoblikovanjem našega življenja in sveta.
Zastave po vsej domovini so bile v tistem najbolj črnem tednu od 4. do 11. maja 1980 spuščene na pol droga. Črnina je prekrila domovino, črnina žalosti in bolečine je bila v slehernem od nas, v naših srcih. Tita ni več, za vedno je ugasnil njegov značilni sproščeni glas, nasmeh, ugasnil njegov pogled. Ostalo pa je njegovo delo, zapuščina, ostalo vse, kar smo skupaj z njim in pod njegovim vodstvom ustvarili,, izbojevali, dobojevali, ostala je Titova Jugoslavija.
Z vsem svojim delom, ravna-njem in življenjem nas je Tito vedno učil tudi realizma. Predsednik grške vlade maršal Pa-pagos je leta 1953 dejal: „Zelo cenim maršala Tita, saj je velik človek, predvsem pa realist. Biti realist pomeni največjo odliko našega časa.” In mnogo tega realizma je Tito pustil v nas, usmeril je našo prihodnost v boj
za ohranjanje, čuvanje in razvijanje treh največjih pridobitev naše revolucije - bratstva in e notnosti naših narodov in na rodnosti, samoupravljanja ter neuvrščene zunanje politike. To je dosežek, to je resničnost, je sinonim Jugoslavije, Titove Jugoslavije. In ta, taka Titova Jugoslavija ostaja po Titu, na nas pa je, da jo krepimo še naprej.
Zastave so bile spuščene na pol droga, v srcih bolečina, pra-z nina. Tita ni več. Umrl je umrl je ČLOVEK, državljan sveta. Čutimo, da je umrlo tudi nekaj v nas. V nas pa je ostalo tudi nekaj velikega, neuničljivega, neumrljivega - Titovo ime, Titov lik, Titova misel, ideja, njegovo delo. Ostaja Titova Jugoslavija. Tito je izgorel za revolucijo, za človeka, za človeštvo. To in njegovo delo, misel in ideja je največ, kar lahko ostane po človeku, je največ, kar lahko nekdo da človeštvu, ker s tem da samega sebe. In tak bo ostal v nas Tito tudi v prihodnje, vedno, ker Tito - to smo mi, Tito — to je Jugoslavija.
FRANCE GRIVEC
Delovne ljudi in občane občine Ribnica je presunila nepojmljiva novica, da dragega predsednika Tita ni več, da je dobojeval svoj po-. slednji boj za življenje. V na-, ših srcih je globoka in brezmejna bolečina, kakor je bila in je še globoka in brezmejna ljubezen do njega, ki nas je desetletja dolgo vodil, "čil in usmerjal Spoznanje, da Tita ni več, njegovo delo pa ostaja, nam vliva sil in moči, nadaljevati njegovo in naše skupno delo, storiti vse, da bo na osnovi njegovega dela ostala Titova Jugoslavija-
To obljubljamo njegovemu spominu, njegovi ideji, obljubljamo zvezi komunistov Jugoslavije.
V Ribnici,
5. maja 1980
Delovni ljudje-in občani
občine Ribnica
Delegati skupščine občine Ribnica in predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij so se na žalni seji poslovili od pokojnega predsednika republike tovariša TITA ter se mu na skromen način odd d žili za vse, kar je za časa svojega življenja naredil za razvoj jugoslovanske družbenopditične skupnosti.
Tita ni več-ostaja Titova Jugoslavija
Smrt predsednika Tita, naj- lovnili ljudi in občanov ribniške večjega sinu naših narodov, občine. Vsakdo od nas je po državnika, voditelja, človeka v svoje sprejel in doživel vest o najpopolnejšem pomenu bese- Titovi smrti, prizadetost je bila de, je kot velika in brezmejna silna, bdečina nepojmljiva. Pre-bolečina odjeknila v srcih de- treseni smo bili ws čas z njim
Za vse radosti, ki jim jih je pripravil, za srečno otroštvo, za to, da si je vzel čas in se družil z njimi, so se pionirji svojemu ljubljenemu TITU ob njegovem slovesu odddžili tako, da so organizirali v šolah razstave in častne straže. Tako je bilo v osnovni šdi v Sušju, tako je bilo v vseh šolah na področju občine.
in ob njem; še bdj kot kdaj poprej seje njegovo ime,njegov lik vcepil v našo zavest.
Osrednja žalna svečanost v Ribnici je bila 5. maja ob 13. uri v domu JLA, ko je o osebnosti pokojnega predsednika Tita na seji splošnega zbora govoril sekretar komiteja ZK France Grivec. Žalne seje so bile v teh dneh v vseh delovnih in življenjskih sredinah v občini, v osnovnih organizacijeh zveze komunistov, TOZD in krajevnih skupnostih, osnovnih šolah in drugod.
V skupščini občine je bila ves teden odprta žalna knjiga, ki je bila ob koncu tudi v vseh krajevnih skupnostih. Vanjo se
ie vpisalo preko 6.000 delovnih ljudi in občanov, mladine, pionirjev in pripadnikov JLA.
Žalovanje v občini je bilo globoko, pristno, izzvenelo je v svečano obljubo vseh nas, da bomo še vztrajneje kot doslej izpolnjevali dogovorjene naloge in nadaljevali Titovo pot. Vlilo nam je novo samozavest in novih moči. S Titom smo bili močni, brez njega in z njim v srcih bomo še močnejši, trdnejši, odločnejši.
Ob smrti predsednika Tita so pionirji osnovne šole Ribnica izdali posebno številko svojega glasila KROŠNJA, iz katere ponatiskujemo nekatere najbolj zanimive zapise.
Bil sem na častni straži ob tovarišu Titu
Popoldne 9. maja je bila v krajevni skupnosti Dolenja vas odprta občinska žalna knjiga, v katero so krajani s podpisi izpisovali svojo ljubezen in spoštovanje do Tita in bolečino ob njegovi smrti.
V lepo okrašeni pisarni krajevne skupnosti so se ob knjigi in Titovem kipu skozi štiri ure izmenjavale častne straže pionirjev iz podružnične šole. Trije učenci iz 3. razreda (Miran Merhar, Primož Zobec in Sabina Kaplan) so to opisali takole:
Četrtega maja smo izgubili tovariša Tita. Sledili so dnevi velike žalosti. V petek popoldne je tudi v Dolenjo vas prišla knjiga žalosti, pionirji pa srno imeli ob njej štiri ure častno stražo. Ponosen sem, da sem lahko stal na častni straži ob knjigi žalosti in ob Titovem kipu. Tega se bom vedno spo-
minjal. Ponosen sem, da je Tito naš.
MIRAN MERHAR
Novici, da je Tito umrl, nisem mogel verjeti, ker sem mislil, da Tito ne bo nikoli umrl. Žalna knjiga, v katero so se vpisovali ljudje, je bila tudi v naši krajevni skupnosti. Tudi jaz sem se vpisal. Žalna knjiga bo večen spomin na Tita in dokaz, kako radi ga imamo.
PRIMOŽ ZOBEC
Če trtega maja popoldne je prenehalo biti srce najljubšega predsednika Tita. Ves teden sem sedela pred televizorjem. Mnogo sem zvedela. V petek je bila v Dolenji vasi knjiga žalosti. Mnogo ljudi se je vpisalo vanjo, tudi jaz.
Ne morem verjeti, da je Tito umrl. Zame še vedno živi in bo živel.
SABINA KAPLAN
Naša anketa
Kako ste sprejeli tragično vest o smrti našega predsednika in maršala Tita?
— Izgubo tovariša Tita občutim z resnično iskreno prizadetostjo. Sem eden tistih, ki smo mladi, lačni, na pol goli in bosi, pa vendarle z zanosom in neomejeno vero v prihodnost, obnavljali porušeno domovino in ustvarjali novo Jugoslavijo. Tovariš Tito nam je dajal napotke, nas usmerjal, vodil, bil nam je vzor. Njegovo življenje in delo je bilo posvečeno vsem delovnim ljudem sveta, posebno mladini, miru in graditvi takšnega sveta, v katerem ni izkorišče-mlcev in izkoriščanih. Takšen red bi bil poln sreče in za-d rvoljstva. Posebno je ljubil nas Jugoslovane.
Tovariš Tito je bil izredna osebnost, sposoben in hraber v ojskovodja in državnik, pred vsem pa človek. Tita ceni in spoštuje ves svet, zato bo v zgodovini človeštva zapisan kot enkratna osebnost. Za seboj zapušča bogato dediščino, močno in neuvrščeno samoupravno socialistično Jugoslavijo, skupnost bratskih narodov, zato bo v mojih spominih ostal svetel zgled izrednega tovariša in borca za pravičnejši svet.
VINKO MATE
- Smrt tovariša Tita pomeni veliko izgubo za ves svet, za vse neuvrščene države, za delavsko gibanje in še zlasti je to velika izguba za vse delovne ljudi skupnosti jugoslovanskih narodov. Ta izguba je ogromna in nenadomestljiva.
Vendar je Titovo delo ostalo. Titova beseda je bila plemenita, neomajna in odločna, bila je beseda resnice, humanosti in dostojanstva, zato bo živela še naprej, vplivala in delovala, bo kažipot sedanji in bodoči generaciji.
FERDINAND NOSAN
— Osečam to da smo izgubili' največeg vodu, vizionara i tvorca nove Jugoslavije ali da nastavljamo njegovo delo i daje sad čitava Jugoslavija Tito.
TOMISLAV LUKIČ
— Titova smrt je velika izguba za vsejugoslovanske narode in za ves svet.
Menim pa, da bomo vse tisto, kar je on zapisal in učil, nadaljevali in se s tem Titu najbolj oddolžili. Tito je umrl, toda njegovo delo še živi.
FRANC ŽELEZNIK
— Svojih čustev ne morem izraziti, ker se to ne da povedati z besedami
MARIJA NADLER
— Čutim, da smo izgubili Jugoslovani, kar smo največ mogli. Izgubili smo borca, voditelja, skratka idola.
DANILO MOHAR
— Ta vest nas je pretresla, ker smo ga občudovali kot velikega borca,kije skrbel za mir pri nas in v svetu. Tudi sedaj, ko ga ni več med nami, obljubljamo, da bomo še naprej skrbeli ze varnost kot kdaj prej.
MIRKO JEŠELNIK PM Ribnica
— Težko je dojeti in odgovoriti na to vprašanje. Menim, da je izguba predsednika Tita hud udarec in bolečina za vse jugoslovanske narode in narodnosti. S Titom smo izgubili legendarnega borca za osvoboditev naše dežele, revolucionarja in neumornega borca za pravice delavskega razreda. Tito, kot eden izmed ustavnoviteljev gibanja neuvrščenosti, je priboril Jugoslaviji in sam sebi ogromen ugled in spoštovanje v svetu. Zato ni čudno, da so ga mnogi
v idni državniki počastili z nazi vom „državljan sveta”. Neprecenljive so zasluge tovariša Tita za uvedbo in razvoj delavskega samoupravljanja.
Izguba tovariša Tita pomeni z a delivce INLES pretresljiv do godek in globoko bolečino. Z uresničevanjem njegovih misli bo ostal med nami.
MIRKO ANZELJC
- Z besedami se ne da vse to povedati, ampak z dejanji. Z delom bomo dokazali, da smo vredni takega človeka, kot je bil Tito.
STANE ŠKRABEC
— Težko je reči. Mislimpda smo preveč izgubili, da bi človek na kratko povedal, kaj čuti. Mislim pa, da bi z delom, ki ga je Tito tolikokrat poudarjal, lahko nadoknadili to veliko in težko izgubo. Toda tudi to bo brez Tita težko.
ING. FRANC ŠILC
— Čutim predvsem izgubo človeka, ob katerem je raslal naša generacija, v kateri je globoko vtkano vse delo tovariša Tita, ki bo živelo z nami v naši’ prihodnosti, za katero nam je ustvaril najboljše temelje. Tito nas bo vodil še naprej.
STANE KROMAR
— Globoko smo presunjeni! ob izgubi predsednika Tita. Nje-! gova smrt je prizadela Zv ezi komunistov, delavskemu razredu ter vsem naprednim miroljubnim in demokratičnim silam sveta globoko bolečino. To je še posebej težak udarec za mlade, saj je bil predsednik lito vedno ob strani mladih, kakor so bili mladi na njegovi strani. Hodili so po njegovih poteh in jih bodo tudi nadaljevali.
ALBIN MIKULIČ
— Osebno mi pomeni izguba tovariša Tita najmanj toliko kot izguba roditelja. Za vse nas je to1 velika izguba, obenem pa obveza, da bomo to, kar smo skupaj
s Titom ustvarili, ohranili in razvijali.
Družba pričakuje, da bodo tudi mladi, kijih je Tito imel še posebej rad, še z večjim žarom pomagali graditi našo družbo, graditi in utrjevati enakost in bratstvo in se boriti za mir.
FRANCE GRIVEC
— Izgubili smo velikega državnika, priznanega po vsem svetu.
MIRKO GORŠIČ
Literarno-dopisniški krožek OŠ Ribnica
Z	\
Sivo
ponedeljkovo
Sivo ponedeljkovo jutro. Kot kaplje v dežju s sklonjenimi glavami in s torbami na ramah prihajamo v šolo.
Danes ni razpoloženja, ni smeha, ni vrišča,
ne hrupnih šolskih pogovorov.
Srca vseh šolarjev preveva ena sama neizmerna bolest UMRL NAM JE TITO.
Žalostno mineva dan ob misli, da ga ni ivč med nami.
Mi, mladi pa smo obljubili, da bomo nadaljevali njegovo pot.
Nadaljevali bomo bratstvo in enotnost med narodi in ponosno hodili po poti, ki nam jo je začrta! Tito.
KA TJA KOZINA^
— Ob smrti človeka je težko izraziti z besedami tisto, kar človek čuti, še težje pa je to iz raziti za tovariša Tita, ki je največja osebnost našega časa, pobudnik miru in neuvrščenosti.
IVAN PETRIČ
— Huie mi jekot bi izgubila lastnega očeta. Žal smo Tita izgubili, toda njegovo misel bomo zvesto izpolnjevali in nadaljeva-
MILENA BOROVAC
Matjan Detoni: Maršal Tito (1943)
France Mihelič: TITO (linorez)
Israfet Mujezmovid: TITO (linorez, 1943)
Umrl nam je tovariš Tito
Ko je vodil ljudske trume iz borbe v borbo in iz nje izhajal kot zmagovalec, so ga ljudje spoštovali in mu zaupali. Kakor oče, ki razgrne svoj plašč, da bi bili vami, nas je tudi on čuval pod okriljem domovine, mi pa smo bili in smo še ponosni, da se naša domovina imenuje Jugoslavija - Titova Jugoslavija.
In naenkrat tega ljubeznivega očeta ni več Vzela ga je smrt. Njegove roke so omahnile, njegove oči so se za vedno zaprle, njegova usta za vedno onemela.
Njega vedno odprti palšč pa se je zagrnil in nas zavil v črni-
Preudarno in pogumno
človek, ki je na čelu naše zgodovine sprejel boj za načelo socialistične enakopravnosti med socialističnimi državami, ki se je v imenu socialistične morale in logike postavil po robu nasilju velesile, ki pametno in pogumno vodi ta boj pred vsem svetom, pred milijoni presenečenih oči, ta človek, ki mu danes v imenu socializma grozijo z vislicami, lahko reče mirno in zbrano: Zdravo! Bodi miren in vzvišen! Prepričan bodi, da nis sam, ker se vsi zavedamo, da ne gre zate osebno, temveč za vse nas, za našo preteklost in za našo prihodnost.
Živel si in še naprej živiš življenje tistih srečnih smrtnikov, ki nikoli, niti en sam trenutek niso imeli razloga, da podvomijo o smislu svojega junaškega in pametnega delovanja. Živel si celovito in harmonično, brez mrzličnega notranjega razkola in noben trenutek nisi podvomil o svojem temeljnem moralnem prepričanju, da je pot, po kateri hodiš, pravilna.
MIROSLAV KRLEŽA O JOSIPU BROZU TITU (1952)
V_______________________/
35 let jugoslovanskih železnic
Na naših železnicah smo po osvoboditvi zgradili 3200 km novih prog, elektrificirali pa 2900 km oz. tretjino jugoslovanskih železnic. Več kot polovico prog smo v tem času usposobili za 20-tonski osni pritisk, železničarji pa so v 35 letih dobili nekaj več kot tisoč novih, sodobnih lokomotiv in okoli 500 motornih vlakov.
Ko se je začela zemlja zavijati v temno kopreno mraka, so nenadoma, kakor lačni volkovi v gmajni, zatulile sirene in zadoneli zvonovi Zastave so se spustile na pol droga in od ust do ust je šla šepetaje novica: „Umrl mm je Tito.” Ko sem. zvedela za to, se mi je vest zazdet nemogoča. Nedoumljivo mi je bilo, da je človek, kot je bil Tito, sploh lahko umrl, da ni premagal tudi te ovire, kot jih je že toliko doslej.
V	teh težkih trenutkih se spomnim m srečanje s tovarišem Titom pred sedmimi leti v hrvaškem mestu Kraljeviča.
V	vrtcu smo zvedeli, da bo tovariš Tito obiskal ladjedelnico, kjer je delal nekaj časa med prvo in drugo svetovno vojno. Po njem je tudi dobila ime, .Titovo brodogradilište”. Vsi veseli in svečano oblečeni smo čakali, kdaj se bo v črnem mercedesu pripeljal težko pričakovani predsednik Jugoslavije, tovariš
no. Z njim se je zavila vsa Jugoslavija v tiho, nemo, pa zato veliko bolj skelečo bolečino.
Nešteto src zadrhti ob pogledu na njegovo sliko, prek katere se vije črn trak.
Nedoumljiva, pa vendar resnična je vest, da Tita ni več, ostajajo le njegova dela in za njim generacija, skovana v svobodi, ki bo branila njegovo delo in njegove svetle ideale. To pa je tudi naša sveta in neodtujljiva pravica in dolžnost. Braniti to, kar je bilo v preteklih desetletjih priborjeno.
IRENA ADAMIČ, 8. a
Tita Končno smo ga zagledali. Na jprej mu je predsednik mestne skupščine prebral dobrodošlico in dva pionirja sta ga z rožami pozdravila. Zatem pa. smo prišli na vrsto mi, najmlaj-ši Šjirje cicibani smo mu dali roko in poljub. Tega dne ne bom pozabil, saj se vsak ni mogel rokovati in pozdraviti s tovarišem Titom. Kp se spomnim, da ga ni več med nami, me zaboli pri srcu.
TOMISLA V GA VRANIČ, 5. d
I Obljuba Titovi Jugoslaviji
CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE BEOGRAD
PREDSEDSTVU SER JUGOSLAVIJE BEOGRAD
CENTRALNEMU KOMITEJU ZVEZE KOMUNISTOV SmVENIJE LJUBLJANA
Zdi se nam,
da so v trenutku ugasnili vse luči okrog nas. Pa vendar se Titov obraz še naprej smehlja in nas vabi, da stopamo za njim.
Obljubljamo,
da bomo kot eden nadaljevali pot,
ki jo je začrtal
naš prijatelj in učitelj TITO.
V Ribnici, 5. maja 1980
Pioniiji, mladina in učitelji osnovne šole dr. France Prešeren Ribnica
Dali smo mu roko in ga poljubili...
/---------------------------
Slišal sem pretresljivo
vest in...
— Bilo me je strah. V srcu mi je bilo hudo.
Ksenija
— Jokal sem. Tudi bratec je jokal.
Boštjan
— Pri srcu mi je postalo hudo. Ugasnilo je dobro srce.
Boštjan
— Bila sem zelo žalostna Tito je bil tako dober, da je pomagal vsemu svetu.
Helena
— Tovariš Tito me je imel rad. Rad je imel vse otroke. Lepo nas je učil.
Siniša
— Zaskrbelo me je. Tito je ustvaril mir.
Leo
— Skoraj vsi ljudje smo jokali.
Anita
— Začela sem jokati. Jokala je tudi mama.
Karmen
X__________________________
— Moja največja želja se ni izpolnila. Tovariš Tito ni ozdravel. Zelo mi je hudo. Imam novo željo. Željo, živeti naprej v miru in ljubezni, kot nas je učil tovariš Tito.
Špela
— Po licih so mi tekle solze. Videla sem, da ga nikoli več ne bom videla. Tako rada sem ga imela Tito mi je bil najboljši prijatelj.
Alenka
— Vsi dnevi so sedaj mračni, ko ni več Tita med nami.
Gorazd Grilj, 5. a
— Začela sem premišljevati: če se bomo ravnali, kakor je on učil, bo tako, kakor da je med nami in nas vodi.
Alenka Bojc, 7. a
— Titov glas je utihnil, a njegove besede so ostale zapisane v nas vseh.
Janez Benčina, & c
— Te dni se ljudje ne pozdravljajo z veselim „dobro jutro" ali „dober dan". Vsi so zamišljeni, sklonjenih glav, žalostni. Premišljujejo o Titu, koliko dobrega je storil za današnje človeštvo.
Mirko Kaplan, 8. d
____________________________J
X
„... Popolnoma sami smo bili. Na nikogar y tujini se nismo mogli neposredno opreti. Kajti vse države članice protifašistične koalicije so bile geografsko daleč od nas, v prvem obdobju vojne pa tudi zavzete s svojimi težkimi problemi. Kot okupirana dežela nismo imeli nikakršnega zaledja v tujini, kamor bi se lahko oprli glede oborožitve in oskrbovanja, pa tudi v političnem pogledu nismo imeli nobene pomoči. Opirali smo se na lastne sile/'
***
„... Boj proti okupatorju je bi! lahko uspešen samo v primeru, ko so v njem sodelovali vsi jugoslovanski narodi. Da pa bi v boju sodelovali vsi narodi, so seveda morali že vnaprej vedeti, kakšna bo njihova usoda po izgonu okupatorja. Dalje. Niti delavci niti kmetje niti ljudska napredna inteligenca ne bi šli prostovoljno v boj, da tam umirajo in prenašajo največje napore, če vnaprej ne bi vedeli, da jim bo boj da! novo, pravičnejšo družbeno ureditev. .."
JOSIP BROZ TITO
X__________________________y
Rada imam Tita
ker je skrbel za svetovni mir,
ker imamo, kar hočemo,
ker ni vojne,
ker živim v svobodi.
NEVENKA KOZINA, 5. a
Kurirčkova torba-visoka čast
Na taborniškem sestanku sem zvedel, da bom nosil Kurirčkovo torbico. In takoj sem se zavedel, da me čaka velika nalogi. Pri tovarišici Ložaijevi sem se s Simono zmenil, kaj bom moral narediti, ko bomo na vrhu Male gore in v Ribnici. Ko sem prišel domov, sem povedal mami, da bom nosil Kurirčkovo torbico. Tudi ona je bila vesela.
Prišel je četrtek in tovarišica Ložarjeva mi je nove dala, kako bom raportiral. Se tisto uro sem se pripravil in kmalu sem dobro znal besedilo. Prišel je dan, ki sem ga tako težko pričakoval. Bil je ponedeljek. Zjutraj ob 7.45 smo se odpravili v Malo goro. Ko smo prišli do Seljana,
je prišel za nami tovariši Vinko Kersnič in z nami nadaljeval pot. Kmalu smo prišli! na domenjeni kraj, k neki koli-bici. Med NOB je bila to javka. Pioniqe iz Strug smo počakali v špalirju. Pripravili so nam kratek program, v katerem smo sodelovali s pesmijo in recitacijami. Nato mi je kurir predal torbico. Po govoru tovariša Kersniča sem začel teči proti dolini, drugi taborniki pa za mano.
Tako smo hiteli, da smo se morali pri tovarni RIKO u staviti, ker smo bili prehitri. Potem smo nadaljevali pot proti šoli, kjer naj bi predal torbico, ko smo čakali, kdaj bodo naznanili prihod Kurirčkove torbice, sem
se zelo tresel in sem mislil, da ne bom niti odprl ust. Za-'el sem ponavljati, a nisem nič znal. Pred domom JLA je bilo zelo veliko učencev. Pritekli smo tja, se postavili v zbor in Milan je zapovedal taborniški zdravo. Vsi taborniki smo vzkliknili:	„Z-D-R-A-V-O,
zdravo, zdravo, zdravo!” Nato! pa sem povedal jaz o poti Kurirčkove torbe. Mislil sem, da me bo kaj strah, vendar sem kar dobro izpeljal.
Po končani proslavi smo šli v zbornico, kjer smo napisali v dnevnik, kako smo hodili in kaj je bilo na vrhu Male gore.
Tokrat sem doživel največjo čast v življenju.
ALEŠ ŽIBERT, 6. a
Ive Šubic: TITO (risba s tušem)
Žalna knjiga-za ljubezen in bolečino
V žalno knjigo v občini, ki je obšla tudi vse krajevne skupnosti, se je vpisalo preko 6.000 občanov, mladine, pionirjev in pripadnikov JLA. Mnogi so se le podpisali, saj so že s tem dovolj izrazili svojo veliko ljubezen do Tita in globoko bolečino ob njegovi izgubi. Posamezni stavki, pripisani v trenutkih velike žalosti, pa le potrjujejo to ljubezen, potrjujejo trdno odločenost, nadaljevati Titovo pot.
„Borili se bomo za uresničevanje Titove ideje, Titove oporoke vsem nam: bratstvo in enotnost,, samoupravljanje neuvrščenost..je nekje zapisano.
„Človek kot je Tito, bi moral večno živeti.”
„Hvala za vse in slava Ti!’ *
„Tito, ponosni smo nate, živel boš večno. Pogumno bomo nadaljevali tvojo pot!”
„Tito, hvala ti za vse!’ ’
„Vsem nam je težko, žalujemo, toda ponosni, neupogljivi in enotni ti obljubljamo: „Tito, ostajaš med nami! Tvoja misel nas bo vodila preko vseh ovir! Učenci 4. b. raz. ”
„Pridružujemo se milijonom žalujočih. Naši podpisi so kakor) obljuba, obveza, neizbrisen pečat, da bomo hodili pc revolucionarni poti tovariša Tita. Učenci 7. b. raz. Ribnica”
„Titovi smo bili med vojno in Titovi ostajamo do smrti.
„Zapustil si nam veliko zapuščino, ki nas bo bodrila, usmerjala in vodila vedno v prihodnosti. !
„Do zadnjega je bil borec za mir in enakopravnost. Njegovo delo je bilo prežeto z globoko ljubeznijo in spoštovanjem do vseh delovnih ljudi. Ostal nam bo vzor človeka, ki se je boril za enakopravnost in pravico ... Kolektiv Komunale.”
„Preveč ti dolgujem, da bi te lahko kdaj pozabila.”
„Nisi umrl, živel boš v naših srcih. Zapustil nisi samo 20 milijonov Jugoslovanov, objokujeta te dve tretjini človeštva!’ ’
„Titovo življenje ostaja dejanje tudi po njegovi smrti.”
„Najlepši spomin na Tita; bila sem na kongresu ZMJ. Tov. Tito nas je povabil v skupščino v Beograda Izročila sem mu cvetje. Takrat sem jokala od sreče, danes jokam od žalosti. Zame bo vedno živel. Pavla Ri-stivojevič.”
„Srečni smo, da živimo v Titovi dobi”
„Ostali bomo vedno tvoji in sledili tvojim idejam.”
„Tito, ljubili smo te in boš še živel med nami.”
„Čuvali bomo bratstvo in enotnost!”
„Tito, bil si naša mladost in svoboda! Mladi, čuvajte svobodo, ki je bila tako krvavo priborjena!’ ’
„Žal nam j e, ker smo izgubili ljubljenega Tita. Nadaljevali bomo njegovo delo in se še bolj pridno učili. 6. b”
„Hvala ti, dragi Tito, da lahko s ponosom rečem - moja domovina je Jugoslavija!”
„Hvala ti za pot, ki si nam jo pokazal ”
„Šele ko nečesa nimamo, šele ko nekdo za vedno odide od nas, se zavemo njegove veličine.”
„Prezgodaj si omahnil v težki bolezni. Z bolečino smo sprejeli to vest. Bil si velik državnik in
Ko so občani Ribnice zvedeli, da je v prostorih občinske skupščine odprta žalna knjiga in da se lahko vanjo podpišejo v počastitev spomina pokojnega tovariša TITA, se je nabrala množica tistih, ki so se mu vsaj na ta način lahko oddolžili za vse, kar je naredil v času svojega življenja.
svetovljan. Obljubljamo ti, da bomo še bolj zavzeto izpolnjevali sprejete naloge.”
„Nadaljevali bomo tvojo pot, pot človečnosti, miru in ljubezni”
Tito je odšel iz. življenjske vsakdanjosti v zgodovino. Zapustil nam je bogato dediščino. Naša velika dolžnost je, to dediščino ohraniti in še obogatiti.
Velika in nema je bolečina, a naj ostane bolečina in svež spomin nate. Tito, hvala ti za vse.
Hvala in slava našemu dobremu in nepozabnemu Titu.
Še je misli, izpisanih v knjigi žalosti. Črno vezano žalno knjigo so izpisali mah cicibani, šolarji, študentje, kmetje, vse generacije, vsi poklici. Mnogi podpisi so umetelno izpisani, mnogi preprosti, kakor je lahko vodila preprosta, pisanja neuka roka pero. Vse roke, ki so v črno knjigo izlivale srčno bolečino, pa je vodila velika ljubezen do Tita in bolečina in žalost ob njegovi izgubi. In prav ljubezen je tisto, kar nam je Tito vcepil globoko v zavest, , ljubezen in spoštovanje, ki se lahko porodi le iz popolne sreče in popolne svobode. Tiste svobode, ki smo jo pod Titom izborili, svobode, ki jo Tito pooseblja.
F. G.
Uveljavila se je volja slehernega naroda
„ .. Jugoslovanska revolucija ni posnemala tujih modelov in oblik. Imela je široko zaledje v ljudskih množicah, posebej še v mladini, v množični organizaciji Narodnoosvobodilne fronte, katere idejno in pohtično jedro je bil delavski razred ob nedvomno priznani vodilni vlogi komunistične partije. Naša revolucija je od prvega dne izhajala iz načela, da se mora docela uveljaviti svobodna volja slehernega naroda in narodnosti . .
TITO (1978)
25. maja 1954 je pionirjem ob Dnevu mladosti tovariš TITO rekel: „Naše življenje je seveda omejeno, življenje vsakogar izmed nas je omejeno na neko obdob-
je,°tak je biološki zakon. Pravim pa vam: dokler bom živ, dokler mi bo bilo srce, bom delal vse, kar morem, da bi bili vi in bodoči rodovi srečni."
Ta štafetna palica je prenešena v Muzej 25. maj, ki je v neposredni Mižini „Vrta cvetja”, ki je postal zadnje počivališče predsednika republike Jugoslavije Josipa BROZA TITA. Štafetno palico je v Ribnici nosil Janko Lavrič, delavec z RIKO.
Sporočilo štafete mladosti
NAJDRAŽJI NAŠ TOVARIŠ TITO!
ŠTAFETA MLADOSTI, IZRAZ NEIZMERNE LJU-BEZNIJIN NAJGLOBLJEGA SPOŠTOVANJA PIONIRJEV IN MLADINCEV JUGOSLAVIJE, SE POSLAVLJA OD TEBE Z OBLJUBO, DA BODO MLADI NAŠE SVOBODNE SOCIALISTIČNE, SAMOUPRAVNE, NEUVRŠČENE DOMOVINE, SKUPNOSTI BRATSKIH NARODOV IN NARODNOSTI, NEOMAJNO NADALJEVATI TVOJO POT.
MLADI SO TI BILI ZELO BLIZU, NA NJIH SI GRADIL NAŠO PRIHODNOST.
TI SI NAS PRIKAZAL SVETU IN SVET PRIBLIŽAL NAM. TI SI NAS UClL, KAKO JE TREBA LJUBITI IN TUDI MI TI VRAČAMO TO LJUBEZEN.
DRAGI NAŠ NAJLJUBŠI TOVARIŠ,
NI TE MED NAMI, VENDAR SI V NAS, V VSEH SRCIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV TVOJE IN NAŠE JUGOSLAVIJE. ODLOČNO IN SMELO BOMO NADALJEVALI TVOJE DELO.
Pionirji in mladina Jugoslavije
X__________________________________________V
Z
Najsvetejše-bratstvo in enotnost
„Zaupamo lahko v svojo prihodnost. Čeprav prinašajo mednarodni odnosi šte-v ilne nevarnosti, čeprav mo ramo vselej z budnim očesom opazovati pojave pritiskov in agresivnih groženj kot tudi različne oblike tako imenovane specialne vojne, imamo v naših oboroženih silah in splošni ljudski
obrambi v celoti zanesljivo poroštvo za mir in zanesljivo sredstvo za to, da se postavimo po robu vsakemu napadu na našo svobodo, neodvisnost in teritorialno celovitost Vendar je vse to odvisno od nas samih, od naše sposobnosti, kako bomo znali ohraniti stabilnost naše družbe, razvijati pridobitve revolucije in negovati tisto, kar je najsvetejše, kar smo dosegli v osvobodilni vojni — bratstvo in enotnost narodov in narodnosti Jugoslavije."
TITO — na desetem kongresu ZKJ
Tako smo v Ribnici 26. aprila 1980 sprejemali štafetno palico, ki jo je mladina cele Jugoslavije namenila svojemu največjemu vzorniku, človeku, ki je mlade ljubil in jim zaupal. Sprejdi smo jo z veseljem in se tako od nje poslovili z željo, da bo na dan mladosti predana najdražjemu državljanu Jugoslavije.
Preudarno in pogumno življenje
Kadar lahko nekdo v svojem šestdesetem letu naredi tale obračun:
Celih štirideset let sem se bojeval na podlagi svojega moralnega prepričanja, videl sem mnogo dežel in mest, vojsk in vojn, civilizacij, družbenih sistemov in revolucij, za svoje življenje sem si služil kruh z delom svojih rok, bil sem jetnik in vojak, politik in organizator velikega množičnega gibanja za osvoboditev proletariata, začel sem vstajo proti slepi stihiji, v hudi in krvavi vojni sem očistil deželo tujcev, svoji domovini sem vrnil krivično odvzeto morje, otoke in mesta, osvobodil sem svoj narod razrednega izkoriščanja, postavil sem temelje socializma in danes vodim deželo iz njene zaostalosti med civilizirane narode, potem bi ta človek lahko upravičeno rekel:
Opravil sem svojo človeško in državljansko dolžnost in prav bi bilo, da si odpočijem in oddahnem. Če je naša usoda, da smo del naroda, za katerega ni oddiha, saj smo se rodili v deželi, nad katero že stoletja divjajo hudi viharji, in.če nam tudi takrat, kadar smo se za trenutek prebili skozi ogenj pokola, da bi znova zgradili požgano streho, znova grozijo požigalci z novimi požari in novimi umori, potem je to usoda vseh naših narodov, na čelu katerih danes stopa človek, ki je dopolnil šestdeset let, ki pa mu ni dano, da bi prenehal delati in se oddahnil.
Človek, ki je na čelu naše zgodovine sprejel boj za načelo
socialistične enakopravnosti med socialističnimi državami, ki se je v imenu socialistične morale in logike postavil po robu nasilju velesile, ki pametno in pogumno vodi ta boj pred vsem svetom, pred milijoni presenečenih oči, ta človek, ki mu danes v imenu socializma grozijo z vislicami, lahko reče mirno in zbrano: Zdravo! Bodi miren in vzvišen! Prepričan bodi, da nisi sam, ker se vsi zavedamo, da ne gre zate osebno, temveč za vse nas, za našo preteklost in za našo prihodnost
Živel si in še naprej živiš življenje tistih srečnih smrtnikov, ki nikoli, niti en sam trenutek niso imeli razloga, da podvomijo o smislu svojega ju-naškega_ in pametnega delovanja. Živel si celovito in harmonično, brez mrzličnega notranjega razkola in noben trenutek nisi podvomil o svojem temeljnem moralnem prepričanju, da je pot, po kateri hodiš, pravilna.
MIROSLAV KRLEŽA o Josipu Brozu Titu (1952)
Zgodovinska vloga
Bodimo pravični! Znajti se 1948 sredi viharja, kakršen je zadel Tita in ves" CK ZKPJ, in reagirati nanj dostojanstveno, ponosno in hrabro, nikakor ni bila malenkost. Morda bi bilo pretirano reči, da bi se vsa stvar razvila v popolnoma drugačni smeri, ko bi ne bilo Tita, saj je bil v tem dramatičnem in usodnem trenutku obkrožen s falango lojalnih in predanih sodelavcev, podprt z enodušno simpatijo vse partije in vseh naših narodov, vendar pa ni mogoče dvomiti, da so destali-nizacija, koeksistenca, mednarodni človekoljubni boj za mir na svetu, politika neuvrščenih dežel idr. povezani z njegovo osebno iniciativo prav tako, kot ie bila z njo povezana resolucija zagrebške mestne partijske organizacije februarja 1928, ki je zgodovinski datum v zgodovini našega gibanja.
MIROSLAV KRLEŽA (1962)
K-*********************
Uspešno smo odpravljali napake
Socialistična Jugoslavija je v dosedanjem razvoju dosegla ogromen napredek. S tem se je v praksi uveljavil naš sistem samoupravljanja, družbeni razvoj, ki ga je spodbujala in usmerjala naša zveza komunistov. Ne želim trditi, da v našem razvoju nismo begali in delali napak. To ni prizaneseno nobeni družbi. Prav ta odprtost, s katero smo vselej obravnavali tudi takšne pojave, je v marsičem pomagala, da smo jih uspešno odpravljali.
TITO (1978)
Podpis pokojnega predsednika TITA v spominsko knjigo pri gostilni „CENE” v Ribnici, ko so mu po obisku v teh krajih pripravili večerjo, katero je pohvalfl in se vsem najlepše zahvalil.
TOZD SUKNO
Spodbuden začetek leta
V	začetku leta smo delavci SUKNO TOZD Jurjeviča še posebej temeljito pregledali rezultate poslovanja. Poročila poslovodnih organov in drugih strokovnih služb so po obsegu ter izgledu spominjale na dobre diplomske naloge. Proučili smo lastno delo in njegove učinke, zato si upamo trditi, da smo lahko pripravili tudi dobre plane za leto 1980, leto stabilizacije gospodarstva.
In kako smo gospodarili v prvem trimesečju?
V	prvem trimesečju letos smo dosegli na več področjih dobre rezultate, ne moremo pa reči, da smo tudi dovolj dobro gospodarili. Ugotavljamo, da imamo še določene rezerve, ki jih je potrebno izkoristiti in realizirati.
Planske proizvodne obveznosti smo v proizvodnih obratih v celoti dosegli, jih celo presegli in dosegli večjo produktivnost. Zaloge gotovega blaga ter nedokončana proizvodnja so se zmanjšali, kar v veliki meri vpliva na uspeh poslovanja.
Poslovni uspeh za I. trimesečje 1980
celotni prihodek porabljena sredstva dohodek
obveznosti iz dohodka čisti dohodek, ki se deli osebni dohodki stanovanjski prispevek ostanek čistega dohodka, ki se deli poslovni sklad sklad skupne porabe rezervni sklad
Iz finančnega poročila je razvidno, da so celotni prihodek, dohodek, osebni dohodki in ostanek čistega dohodka v velikem porastu. Za takšno izboljšanje imajo zasluge prav vsi delavci v TOZD.
Kljub temu pa ugotavljamo, da bodo pogoji gospodarjenja letos zelo zapleteni. V letu 1980 bo morala biti celotna dmžba predvsem osredotočena na ustvarjanje pogojev za ekonomsko stabilizacijo zlasti s povečanjem produktivnosti in z izboljšanjem dela ter doseganjem skladnejših razmerij v razporejanju dohodka in omej e-
indeks 80/79
16.757.096	189
9.881.213	164
6.875.883 241 2.271.934	157
4.603.949 220 2.782.387	140
141.601	123
1.679.959
1.235.562
272.500
171.897
vanju vseh oblik porabe v okviru rasti dohodka.
Delavci TOZD smo v planske dokumente za 1980 vgradili in razdelili zahteve resolucije o izvajanju družbenega plana SRS in SFRJ ter zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za izplačevanje dnevnic, za službena potovanja, nadomestila za prevozne stroške na službenem potovanju, reprezentančne stroške, stroške reklame in propagande ipd. Vsi planski akti upoštevajo tudi družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih do-
hodkov in skupne porabe v 1. 1980.
Za zagotovitev boljših pogojev za ekonomsko stabilizacijo v naši družbi smo izdelali smernice varčevanja za našo TOZD, predvsem pomembni pa so naslednji elementi:
—	izboljšati notranjo organizacijo dela, ki pogojuje dvig produktivnosti na zaposlenega,
—	varčevanje in smotrnejša uporaba energije,
—	vključevanje uporabe lastnih sekundarnih surovin v planirane artikle,
—	izboljšanje izdelave kvalitetnega blaga, t. j. znižanje nekvalitete,
—	izdelava artiklov po predvidenih rokih dobave za posamezne kupce,
—	zmanjšanje nedovršene proizvodnje,
—	preventiva strojnega parka ter smotrna uporaba rezervnih delov in utenzilij,
—	spremljanje in urejanje gr. teže tkanin glede na porabo materiala,
—	zmanjšanje odsotnosti z dela in boljša prisotnost na delovnih mestih,
—	točna evidenca porabe materiala,
—	inovacijska dejavnost.
Na osnovi navedenih smernic smo po posameznih obratih že izdelali program varčevanja, ki sta jih obravnavala in sprejela DS TOZD in zbor delavcev.
TONE BOJC
Z dejanji je uresničeval najvišji ideal socializma: človekovo srečo
Umrl nam je tovariš Tito! Titova socialistična, samoupravna in neodvisna Jugoslavija živi; njeni delovni ljudje ustvarjajo naprej kot dediči njegovega dela, ki je postalo simbol novega, pravičnejšega sveta, je na	skupni seji vseh
zborov slovenske skupščine med drugim dejal njen predsednik Milan Kučan in nadaljeval: „S tovarišem Titom so narodi in narodnosti Jugoslavije izgubili sina, ki jim je skupaj z vrsto v revolucionranih in osvo-bodillnih bojih delavskega naprednega gibanja prekaljenih revolucionarjev in bleščečih mislecev utiral pota, pota, po katerih so uresničili svoj davni sen, da svobodni in združeni na svoji zemlji sami odločajo o svoji usodi in o vsebini ter podobi svojega življenja. S svojim delom in pronicljivo mislijo marksista in humanista je dal enkratni prispevek njihovemu boju za nacionalno osvoboditev, za njihovo socialno in kulutrno preobrazbo in za postavitev trdnih temeljev, ki so
njihove delavske razrede ter delavske in ljudske množice za vselej povezali v socialistično in samoupravno federativno skupnost narodov in narodnosti, v kateri na temelju samoupravljanja in družbene lastnine svobodno razvijajo svojo duhovno in materialno kulturo ter jo ustvarjalno in na enakopravnih osnovah povezujejo z dosežki človeštva in s silnicami, ki v protislovjih sodobnega življenja nosijo napredek in so znanilke enakopravnih odnosov med ljudmi, narodi in državami sveta...”
Tovariš Kučan je zatem pokazal na osvobajajoče silnice v številnih, za priznanje se borečih narodih in državah, da so skupaj, kot neuvrščeno gibanje, odločujoče spremenile podobo . sodobnega sveta in pokazale realni izhod iz protislovij in spopadov. Nadaljeval je:
„Temu svetu je Titova Jugoslavija dala velik prispevek s svojim moralnom zgledom, z načeli in vrednotami, ki jih
dosledno uresničuje doma in za katere se je vselej pripravljena nesebično in ne glede na ceno zavzeti tudi v mednarodnem delavskem gibanju in svetovnem dogajanju sploh.
Izgubili smo tovariša, soborca in človeka, ki je pripadal vsem nam, ki je dajal vsem nam veliko več, kot je kljub veliki ljubezni in spoštovanju mogel dobiti povrnjeno. Dal je izjemen prispevek razvoju in vplivu socialistične misli in prakse pri nas in v svetu in tako z dejanji uresničeval najvišji ideal socializma, ki ga je tudi zanj, tako kot za pred dobrim letom dni umrlega njegovega najožjega soborca Edvarda Kardelja in za njegove druge sodelavce, pomenila človekova sreča. To je za vse nas bogata dediščina, ki močno zavezuje naša bodoča ravnanja.
Josip Broz je sin enega od malih narodov Jugoslavije. S svojim delom je postal last vseh nas, postal je državljan sveta, postal je last vsega človeštva ...”
jVes svet jej j zvedel za I našo
___resnico j
„ .. .Na podlagi uspehov in rezultatov našega osvobodilnega boja, še prav posebej v 1943. letu, kije pomenilo prelomnico zaradi odločilnih zmag jugoslovanske revolucije, smo lahko upravičeno pričakovali, da nas bodo razumeli in podprli vsi, ki so bili zdmženi v protihitlerjev-ski koaliciji in tudi vse demokratične in napredne sile. Naloga dragega zasedanja AVNOJ je med dragim bila poskrbeti, da prodre v svet resnica o velikanskih žrtvah naših narodov v bojih za svobodo, o njihovi dejavni solidarnosti skupaj z' vsemi zasužnjenimi in tlačenimi, in o našem velikem deležu v skupnih prizadevanjih zaveznikov v boju proti silam fašistične osi. Ravno po dragem zasedanju AVNOJ je začela ta resnica lažje prodirati v svet in je boj jugoslovanskih narodov užival vse večjo podporo v svetu ...”
TIT 0(1978)
Tudi ta organizacijje uspešno vključila v proces stabilizacije gospodarstva, saj so se dogovorili, da bi naj^ vsak izmed zaposlenih v
stroškov tako v proizvodnem procesu kot v administrativno tehničnih službah.
>o privedlo do zmanjšanja
KS RIBNICA-polovico občine
Krajevna skupnost Ribnica je po številu prebivalcev naj večja krajevna skupnost občine in obsega polovico občine. J V naši krajevni skupnosti je najbolj razvita industrija,ki je v glavnem razmeščena v mestu Ribnica.
Teritorialno meji krajevna skupnost na vse ostale krajevne
„... Komunistična partija Jugoslavije, ki je veliko pred okupacijo opozarjala na naraščajočo nevarnost fašizma in se vsestransko pripravljala na obrambo države, je bila zmožna popeljati narode v oboroženo vstajo proti tujim fašističnim okupatorjem. V tem je dosegla uspeh zato, ker se je naša narodnoosvobodilno gibanje od prvega dne bojevalo z geslom narodne osvoboditve, bratstva in enotnosti ter uvajanja zares demokratične ureditve v novi Jugoslaviji, v kateri bo volja širokih ljudskih množic zares prišla do veljave. Ljudstvo je množično odhajalo v boj zato, ker ni želelo, da bi se vrnile stare razmere, ker se je dokončno prepričalo o izdaji buržoazije na oblasti, ker je hotelo čimprej pognati čez
skupnosti in obsega 7.095 ha z naslednjimi naselji: mesto Ribnica, vasi Hrovača, Otavice, Nemška vas, Goriča vas, Bukovica, Dane, Zadolje, Sajevec, Breg, Dolenji Lazi, Zapuže, Bre-že, Jurjeviča, Kot, Gorenji Lazi, Slatnflc, Sušje in Žlebič.
Z razvojem industrije je padel delež kmečkega prebivalstva
mejo vse okupatorje, ker je želelo preprečiti medsebojno uničevanje ljudstva in ker mu je KPJ od začetka odpirala pogled v prihodnost, ko bodo položeni temelji nove skupnosti enakch pravnih narodov, v kateri bo ljudstvo gospodar lastne usode. Uspeh je dosegla zato, ker si je od prvega dne vstaje za rešitev enega najusodnejših in najpomembnejših vprašanj določila nalogo doseči enostnost med jugoslovanskimi narodi, hkrati pa tudi enotnost množic slehernega naroda posebej.
Narodnoosvobodilni boj je nosil s seboj svobodo, enakopravnost in bratstvo vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, to je pa tudi ena največjih pridobitev naše revolucije ..
T I TO (1978)
v KS Ribnica na 8 — 10 %. Večina prebivalcev izven mesta Ribnice še vedno obdeluje zemljo; to so pol krnele, ki so tudi zaposleni v industriji. Kot je značilno za razvite kraje, tudi v Ribnici primanjkuje delavne sile, zato se delavci, ki delajo v Ribnici, vozijo na delo v Ribnico iz drugih KS; posebno številni so iz KS Loški potok.
KS ima po sedanji oceni 5258 prebivalcev.
Samo mesto Ribnica obsega 422 hišnih številk in ima 24 uhc z 2642 prebivalci, od katerih je 1890 starih nad 18 let.
V vaseh je 2616 prebivalcev, od katerih sta 1802 stara nad 18 let. Na območju KS Ribnica je zaposlenih 2389 delavcev; od teh je zaposlenih v organizacijah združenega dela 2056 delavcev, v negospodarstvu pa 333 delavcev. Na delo izven KS Ribnica se vozi 45~ delavcev, v tujini pa je 62 krajanov.
Na podlagi planskih dokumentov predvidevamo, da bo letna stopnja rasti prebivalstva 0,5 %. Ta odstotek pokaže, da se bo število prebivalcev v KS Ribnica povečalo na leto za 62 prebivalcev.
Na področju zaposlovanja predvidevamo, da se bo do konca srednjeročnega obdobja, to je do leta 1985, povečalo število delavcev za 7 %. Z razvojem industrije so ustvarjeni pogoji za zaposlovanje delavcev, zato
pričakujemo, da se bodo vračali tudi krajani, ki so na delu v tujini.
V KS Ribnica ima sedež večina industrije občine Ribnica, to so organizacija združenega dela; INTES RIBNICA z naslednjimi TOZD: TPS RIBNICA, TRGOVINA RIBNICA, DSSS, RIKO RIBNICA s TOZD RIKO-STROJ in RICOMAG, EURO-TRANS, MERCATOR TOZD JELKA RIBNICA, KMETIJSKA ZADRUGA RIBNICA, KOMUNALA RIBNICA, ITPP RIBNICA in TOZD SUKNO JURJEVIČA.
Vse organizacije so dosegle v preteklem obdobju dobre uspehe in so za naslednje obdobje planirale še bolj pogumne načrte.
Na področju infrastrukture smo v preteklem obdobju dosegli izredne rezultate. — Moderniziranje cest:
—	cesta skozi Dolenje Laze in Breg, Sušje, Goriča vas;
—	odsek ceste od ceste Ljubljana — Kočevje, skozi vasi Bre-že, Jurjeviča in Kot;
—	cesta droži Hrovačo do Otavic in po tej vasi;
—	cesta skozi Dane in Saje-
V6— v mestu Ribnica pa so bile asfaltirane nekatere ulice in odseki.
Pri teh delih je bila velika udeležba krajanov pri sofrnan-
Ljudstvo je hotelo postati gospodar lastne usode
Tudi ta organizacija sc je vključila v prizadevanja, da bi v občini prišlo do tesnejše povezave in boljšega sodelovanja na področju celotne kovinske industrije v občini.
ciranju teh del s finančnimi sredstvi ter lastnim delom.
V	izvedbo vseh del, ki so bila izvedena v okvim KS, so bila vložena še sredstva samoprispevka in kreditna sredstva, združena sredstva TOZD in sredstva samoupravne komunalne skupnosti občine Ribnica. Na področju stanovanjske izgradnje je bilo zgrajenih 155 stanovanj v družbeni lasti ter precejšnje število stanovanjskih hiš v privatni lasti na urbanistično urejenih predelih.
Otroško varstvo je v tem obdobju v novem vrtcu in pokriva trenutne potrebe po varstvu otrok.
Telesna kultura in tekmovalni šport je v tem obdobju pridobi športno dvorano z bazenom. Dvorana že služi svojemu namenu, bazen pa še ni v celoti dograjen vsled pomanjkanja sredstev.
Telefonsko omrežje je bilo v KS Ribnica omejeno v glavnem samo na mesto Ribnica. V sedanjem obdobju pa se je z zgra-d it vij o nove centrale začela večja ekspanzija del na področju telefonske napeljave. Telefon-dce priključke so že dobile vasi Dolenje Laze in Breže. V pripravi je še izvedba del za napeljavo telefona v ostale vasi, v katerih bo dovolj interesentov.
Zgrajene so bile mrliške vežice, ki služijo svojemu namenu, čeprav so nekatere težave z izvajanjem tega odloka.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju planiramo, da bodo asfaltirane vse pomembnejše ceste v KS, da bodo krajani z lastnimi sredstvi in združenimi močmi uredili tudi vprašanje kanalizacije.
Varstvo okolja je osnovna naloga za ohranitev ekološkega stanja. Zato planiramo nabavo kontejnerjev za vasi in ureditev
prevoz in s tem praznenje kontejnerjev.
Posebno velika dela bodo pri izgradnji kanalizacije, ki je za mesto Ribnica izrednega pomena. Dosedanja kanalizacija ni primerno urejena, saj odtekajo fekalije kar v potok Bistrica ali v ponikalnice. Z zgraditvijo nove kanalizacije bo celotna povezava kanalizacije potekala do obstoječe čistilne naprave.
V tem srednjeročnem obdobju se bodo začela dela pri izvedbi akumulacije. S to akcijo, ki Jo Financira OVS Ljubljanica — SAVA, bo mesto Ribnica in vasi, ki so nižje od Ribnice, rešene strahu pred poplavami
Ribnica praznuje v tem obdobju 900-letnico; zato bo potrebno poskrbeti za ureditev mesta, da bo lepše kot je sedaj, ter dajalo v celoti podobo urejenega mesta, ki praznuje visoko obletnico.
Za izpeljavo akcije ureditve mesta bo potrebno tesno sodelovanje na vseh področjih, saj bomo le tako rešili nekatere ključne probleme mesta Ribnice.
KS ima svoje prostore v bivši vrtnariji, ki obsega vsega dva prostora in sta za normalno delo premajhna za KS Družbenopolitične organizacije uporabljajo za svoje delovanje vse razpoložljive prostore, ki so trenutno na razpolago.
V doglednem času bodo morali poskrbeti za primerne prostore KS in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti. KS Ribnica je po teritorialnem in po obsegu prebivalcev zelo obsežna ali celo prevelika. Zato bo potrebno razmisliti o razdelitvi te KS na manjše KS, ki bodo bolj približale svojo vlogo in delo krajanom.
JANEZ GORŠE
s
Tito - simbol vseh naših narodov
Titovo ime je postalo danes dramatični simbol rodov vseh naših narodov, odkar se piše zgodovina s krvjo naših ljudi. V nesreči, ki je bila od vseh naših nesreč najbolj brezupna, se je pojavil Tito z leninsko plamenico in njegova pot od Jajca do Beograda in Zagreba je pot našega naroda, da bi iz srednjeveškega, zaostalega človeka postal državljan prihodnjih svetlejših stoletij. To je gibanje k naši lastni civilizaciji. To je naša zgodovinska volja, ki se je kazala v številnih prizadevanjih skozi pretekla stoletja, in če je res tako, je to volja po preobrazbi in osvoboditvi v družbenih oblikah višjega, socialističnega tipa.
MIROSLAV KRLEŽA (1952)
V_____________________/
Svoj proizvodni program dopolnjujejo v tej delovni organizaciji tudi s proizvodi na področju toplotnega ogrevanja. Letos so pričeli s proizvodnjo kodov za centralno ogrevanje.
ZAOKROŽEVANJE ZEMLJIŠČ
Nujno za boljše kmetovanje
Komasacija je zemljiška operacija, s katero na določenem območju zložimo kmetijska zemljišča in jih ponovno razdelimo med prejšnje lastnike oziroma uporabnike tako, da dobi vsak čim bolj zadkroženo zemljišče. S komasacijo ponovno združujemo zemljišča, ki smo jih z dedovanjem, s prodajami in z drugimi postopki razparcelirali do take stopnje, ki več ne omogoča normalnega obdelovanja. Za komasacijo ali celo ponovno komasacijo se danes odločamo tudi zato, ker parcele, ki so bile nekdaj najprimernejše velikosti, danes ne omogočajo izrabe sodobne mehanizacije. Povsod tam, kjer je to potrebno, so komasacije povezane z drugimi ukrepi za izboljšanje zemljišč, največkrat z melioracijami.
Komasacija je zelo celovita zemljiška operacija, ki jo je težko deliti na posamezne faze. Kljub temu bomo poskušali, upoštevaje zakonske določbe, izločiti glavne faze, ki nastopajo pri izvajanju komasacij.
V fazi pripravljalnih del je potrebno najprej določiti meje komasacijskega območja. To je območje, za katerega so se zainteresirani lastniki zemljišč dogovorili, da na njem izvedejo komasacijo: lahko zajema več katastrskih občin, eno ali samo del katastrske občine. Območje se določi soglasno s komasacijskim odborom, ki ga izvolijo lastniki zemljišč. Komasacijski odbor razen tega usklajuje delo med predlagatelji komasacije in občinsko komasacijsko komisijo. V tej fazi je potrebno pridobiti vsa ustrezna soglasja in dovoljenje ter postopek pravno utemeljiti.
Komasacijo po zakonu o kmetijskih zemljiščih lahko predlagajo: kmetijska zemljiška skupnost, kmetijska organizacija združenega dela in kmetje. Za sprožitev predloga morajo s komasacijo soglašati kmetje, ki imajo skupaj z nekmeti več kot polovico zemljišč na komasacijskem območju. Pred vložitvijo predloga pri skupščini občine je potrebno izdelati zasnovno ure-
ditev komasacijskega območja. Iz tega načrta mora biti razvidna bodoča ureditev parcel, cest, poti in morebitnih melioracijskih kanalov.
Predlogu za komasacijo mora biti priložen tudi seznam zemljišč z zemljiško-katastrskimi podatki. Idejna zasnova bodoče ureditve komasacijskega območja se razgrne 30 dni na sedežu krajevne skupnosti, tako da zainteresirani lahko podajo svoja mnenja. Ta mnenja in predlogi se v mejah možnosti upoštevajo pri izdelavi podrobnega projekta komasacije. Podrobni projekt komasacije ima točno določene nove parcele z vsemi spremljajočimi infrastrukturnimi objekti in objekti za urejanje vodnega režima, če so taki ukrepi potrebni.
Podrobno izdelan projekt komasacije se v naslednji fazi prenese v naravo. Velikost in število parcel, ki jih posamezni udeleženec komasacije dobi po izvedeni komasaciji, sta odvisna od velikosti in kvalitete zemljišč, vloženih v komasacijski sklad. Z ocenitvijo, ki jo izvršijo strokovnjaki ustreznih strokovnih institucij, se izenači v novi razdelitvi zemljišč velikost in kvaliteta vloženih parcel. Vsak uporabnik in vsak lastnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet.
dobi praviloma iz komasacijskega sklada ustrezno zemljišče približno enake katastrske kulture in približno enake lege, kot jo ima zemljišče, ki ga je vložil v komasacijski sklad. Pri tem je treba paziti, da je zemljišče čimbolj zaokroženo. Lastnikom zemljišč, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmete, se dodelijo zemljišča v posebnem predelu. Tudi pri teh zemljiščih je treba stremeti za tem, da so te površine čimbolj zaokrožene.
Stroške komasacije krijejo republika in občina iz svojih proračunov ter komasacijski udeleženci.
In kakšno je stanje v občini Ribnica?
Razen območja Slemen, ki obsega predvsem k. o. Sv. Gregor, kjer so površine sorazmerno zaokrožene, so vsa kmetijska zemljišča izredno razdrobljena. Ze pogled na katerikoli list katastrske karte, zlasti tam, kjer so kmetijska zemljišča, da jasno sliko o razparceli-ranosti, ki je dejansko presegla vse razumne meje. Pri tem je najbolj žalostno dejstvo, da je razdrobljenost tem večja, čim kvahtetnejša so zemljišča. V hribovitih predelih občine (Loški potok, Gora) je velikost parcel (njiv) pogojena s konfiguracijo terena in zaradi le-te ga ustvarjenih teras. Ker pa se te površine v večini primerov več ne uporabljajo za oranje, ampak kot intenzivne travne površine, je zložba zemljišč tudi na teh površinah nujno potrebna.
V letu 1979 je Kmetijska zemljiška skupnost pričela na pobudo vaškega odbora Nemška vas s pripravljalnimi deli za izvedbo komasacije v Nemški
vasi. Po pregledu terena so ugotovili, da je nujno potrebno vključiti tudi območje Prigorice, ker se parcele obeh vasi močno prepredajo. Komasacijsko območje zajema del k. o. Prigorice, in sicer od meje s k.
o.	Goriča vas, do ceste v Lipovec. Na tem območju so kvalitetna ravna zemljišča, ki se izkoriščajo v glavnem kot njive. Velikost območja je 136 ha. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je na tem bomočju 1,750 parcel s povprečno velikostjo 770 m2. Razen tega je oblika parcel izredno neugodna, saj so vse parcele ozke in dolge. Praktično nemogoče je izračunati, koliko zemlje ostane v ozarah neobdelane, dejstvo pa je, da je uporaba kakršnekoli mehanizacije na tem območju namogoča.
Bolj zaskrbljujoče kot število in velikost parcel na območju, predvidenem za komasacijo, je število lastnikov. Iz zbranih podatkov je razvidno, da omenjenih 136 ha poseduje 260 lastnikov, ki imajo od 3 a pa do 3 ha zemljišča.
Zaradi izredne razparcelira-nosti predvidevamo, da bodo tudi stroški za izvedbo komasacije pri nas večji kot je poprečje v Sloveniji, ki znaša pribl. 12.000 din po hektaru.
Skupščina in izvršilni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti občine Ribnica podpirata izvedbo komasacije v k. o. Prigorica. Sprejet je tudi sklep, da del stroškov, ki odpade na lastnike zemljišča, prevzame Kmetijska zemljiška skupnost.
Ing. P. LEVSTIK
„Z Jugoslavijo ne bodo mešetarili..."
„Želimo, da bo vsakdo gospodar v svoji hiši. Ne bomo odvisni od nikogar... S to Jugoslavijo ne bodo mešetarili, ne bodo trgovali."
TITO (maja 1945 v Ljubljani)
Naša največja pridobitev
Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenijo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvarjalne moči.
TIT O (1978)
Da bi delegate občinske skupščine in občane seznanili z delom, objavljamo povzetek o delu zadnje, 10. skupne seje zborov skupščine občine Ribnica z dne 28. aprila 1980.
Skupščinska seja, katero je vodil predsednik skupščine Stane Kromar, je zasedala sklepčno, saj je bilo od skupnega števila 82 delegatov navzočih 64, kar znaša 75,6 %.
Predčasno objavljen dnevni red je bil nekoliko spremenjen, ker je izvršni svet umaknil točko, v kateri bi morali razpravljati o delu in programih dela posameznih krajevnih skupnosti. Tri krajevne skupnosti niso poslale svojih pismenih gradiv, kar je povzročilo spremembe.
Ker smo vas v prejšnji številki seznanili z vsebino materialov, o katerih so razpravljali delegati na skupščinski seji, vas tokrat seznanjamo le s povzetki vsebine razprav.
Ko so delegati poslušali razlago k točki dnevnega reda, ki je govorila o poslovnih rezultatih poslovanja OZD s področja gospodarstva v letu 1979, je bilo največ razpravljalcev na temo kršenja določil v zvezi dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980.
Diskutant iz RIKO, TOZD Rikostroj je bil mnenja, da je potrebno razumeti vzrok, čemu je njihova organizacija kršila do-
govor, tega pa je treba iskati v obveznostih do inozemskega partnerja. Ker teh obveznosti ni bilo možno uresničiti v rednem delovnem času, so delavci morali delati tudi ob sobotah, nedeljah in popoldnevih, kar pa je bilo potrebno posebej plačati. Znesek, ki so ga prekoračili, bodo poračunali v tem letu in tudi skrbeli, da do česar podobnega ne bi več prišlo.
Razpravljalec iz DONIT TOZD Sodražica je vzroke za kršenje dogovora, pojasnil tako, da je navedel vrsto podatkov, ki kažejo, da je organizacija „ zategovala pas” v preteklem letu. Pričeli so z novo investicijo, nakupili nove stroje, osebni dohodki pa so pri njih rasli na-pram tistim v republiki za 8,1 % počasneje, napram tistim v celotni organizaciji DONIT pa celo za 12 % počasneje. Ker bo ta TOZD v letošnjem .letu v precejšnjih težavah zaradi pomanjkanja surovin, je razpravljalec predlagal, da bi bilo pošteno od občinske skupščine, če od njih ne bi zahtevala, da letos opravijo proračun. Predlagal je tudi, da bi planska služba njihove TOZD in ustrezna služba skupščine občine opravila ponoven pregled dejanskega stanja.
Predstavniki družbenopolitičnih skupnosti, ki so sodelovale v razpravi, so bili mnenja, da se pri izvajanju reso-lucijskih načel ne more od kršitelja do kršitelja različno obnašati, ne moremo pa tudi spreje-
mati ukrepov, ki bi za eno organizacijo büi bolj ugodni kot za drugo. Dejstvo pa je, da organizacije, med katerimi so tudi kršitelji, niso upoštevale vseh priporočil v lanskem letu in so dopuščale, da so sredstva za osebne dohodke rasla hitreje kot osebni dohodek. V zvezi s to točko dnevnega reda je bil sprejet sklep, da morajo VSE organizacije, ki so kršile delitvena razmerja v letu 1979, poračunati presežene zneske v letu 1980 v breme sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, planiranih za letošnje leto. Izvajanje tega sklepa bosta nadzorovala Služba družbenega knjigovodstva in izvršni svet skupščine občine Ribnica.
Razprave po poročilu o delitvi sredstev krajevnega samoprispevka ni bilo in je bilo poročilo sprejeto v besedilu,kot ste ga zasledili v prejšnji številki rešeta.
Ko so delegati poslušali poročila o delu organov pregona v letu 1979, ki smo jih objavili v prejšnji številki, je v razpravi bilo postavljeno le eno vprašanje. Delegata je zanimalo, čemu komunalna samoupravna interesna skupnost licitira prodajo stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ko pa občinsko javno pravobranilstvo ugotavlja, da je to ena izmed najbolj pogostni!, nepravilnosti pr delu občinskih skupščin.
Delegatu je bilo pojasnieno, da bo skupščina občine vkrat-kem sprejela samoupravni spo-
razum, s katerim bo rešen licitiranja zemljišč, s tem pa bo tudi cena za stavbno zemljišče ostala ista.
Delegati so poročila potrdili.
Delegati niso sodelovali v razpravi, temveč so le glasovali, da se sprejme odlok o organizaciji in delovnem področju občin-skih upravnih organov.
V	nadaljevnaju seje so delegati sprejeli tudi poročilo o kme-tijstvu, gozdarstvu in vodnem gospodarstvu v letu 1979
V	točki dnevnega reda „volitve in imenovanja” so delegati potrdili sklep o imenovanju namestnika javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Ljubljani.
Preden je predsednik skupščine zaključil sejo in se zahva-lil delegatom za udeležbo, je bilo postavljeno delegatsko vprašanje, kaj je z napeljavo in čon-tažo telefonov v naselju Vinice in Zapotok, ki spadata pod ribniško PTT centralo. Odgovor bo delegatu poslan pismeno.
FRANC ŽELEZNIK
DOPISUJTE
VAŠE
GLASILO
f
Delo mladine v Loškem potoku
v
Programska konferenca mladinske organizacije v Loškem potoku je pokazala, da je bila reorganizacija v letu 1976 v skladu s stališči RK ZSMS, opravljena pravi čas in da že kaže svoje sadove.
V letu 1976 je bil ustanovljen krajevni svet 00 ZSMS, ki je kot koordinacijsko telo povezoval in usklajeval delo osnovnih organizacij. Tako organizirana mladina je s svojimi akcijami prisotna na vseh področjih dela v krajevni deupnosti, kier sodeluje v najrazličnejših akcijah.
Mladina je organizirala pohodno enoto, marksistič-ničkrožek, bilaspobudnik za oživitev dela KUD Ivan
Vrtačnik in podobno. Razveseljivo je, da se mladina nri delu v krajevni skupnosti ne pojavlja kot enakovreden partner ostalim udeležencem, ampak nastopa kot nosilec in glavni organizator.
Mladina se je veliko angažirala v delovnih akcijah, še posebej pred leti, ko je bila organizirana občinska MDA. V zadnjih treh letih je loš-ko-potoška mladina opravila okrog 25 tisoč delovnih ur na najrazličnejših prostovoljnih akcijah. Vrednost teh ur še naraste, če vemo, da so akcije v pretežni meri organizirane ob sobotah in nedeljah. Pri svojem delu mladina najbrž ne bi tako uspevala, če ji pri tem ne bi pomagali člani ostalih struk-
tur v krajevni skupnosti,, organizacijah združenega dela.
Programe dela za letošnje leto so sprejele posamezne osnovne organizacije, ob sta-ia pa tudi skupen program, ki ga bodo uresničili preko krajevnega sveta 00 ZSMS. Ugotovitev programske konference je, da so bile na račun mladinskih delovnih akcij zanemarjene druge delavnosti in da bo potrebno posvetiti več pozornosti družbenopolitičnem delu mladih, delu v klubskih aktivnostih, poživiti pa bo potrebno tudi delo marksističnega krožka. V okviru novih nalog bodo ustanovili taborniški odred, organizirali pohode enot, vključevali
prostovoljce v teritorialne enote ter izvedli skupno mladinsko delovno akcijo.
Nekaj akcij bo mladina organizirala v sodelovanju z vojaki ribniškega garnizona. V ta namen je bil ustanovljen koordinacijski odbor za delo med mladimi v 00 ZSMS in mladimi v 00 ZSMS garnizona. Iz delan je program medsebojnega sodelovanja, za katerega so tako v krajevni skupnosti kot v garnizonu pokazali veliko zanimanje.
Aktivnost mladih je opazna tudi v drugih krajevnih skupnostih v občini, vendar se ponekod mladina ne zna organizirati, premalo pa ima tudi pomoči od krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Oboje pa je za delo mladinskih organizacij zelo pomembno.	J. B.
VOLILNA KONFERENCA SINDIKATOV
Pred odgovornimi nalogami nas vseh
Delegati občinskega sveta in občinski svet Zveze sindikatov so 18. aprila polagali obračun dveletnega dela. Na seji so potrdili zamenjavo tretine delegatov občinskega sveta ter razrešili in izvolili dva nova člana predsedstva. Izvolili so tudi novo vodstvo občindce-ga sveta Zveze sindikatov. Za predsednika (enoletni mandat) je bil ponovno izvoljen Julijan Ozimek,_za sekretarja pa Karel Oražem.
Seja je imela predvsem delov- krajo in če se pokaže potreba,
ni značaj. Obravnavali in razpravljali so o vseh problemih, s katerimi se in se bodo ukvarjali sindikati. Tako je razumljivo, da so dali na prvo mesto gospodarjenje v združenem delu. Oce-nili so, da so bile priprave na izvedbo javne razprave o poslovnih rezultatih za lansko leto dobre, zato so bile tudi izvedbe teh razprav boljše kot druga leta. Prav tako so ocenili, da so bila poročila o gospodarjenju v združenem delu stvarna in celovita, čeprav so bila ponekod še vedno premalo razumljiva širše mu krogu delavcev.
Na seji je bilo pozitivno ocenjeno dejstvo, da so se ob obravnavi zaključnih računov 79 v marsikateri delovni organizaciji lotevali tistih žgočih problemov, ki zmanjšujejo dohodke delovnih organizacij. Izpostavljena je bila delovnadisci-plina, ki marsikje še še pa. Bo lezenski izostanki, teh je bilo lani največ v TOZD INLES Ribnica, ITPP, EVROTRANS Ribnica in še v nekaterih OZD, so problem, katerega smo se začeli lotevati z vso odgovornostjo.
Stabilizacijski ukrepi, ki so iih sprejeli v vseh naših delovnih organizacijah in delovnih skupnostih, so bili deležni na seji posebne pozornosti. Stabilizacijski ukrepi v združenem delu govore o varčevanju s surovinami, boljši delovni disciplini zmanjšan ju naupiavičenih izostankov z dela in zmanjša nju bolniških skrčevanju izdatkov za reprezentanco itd., skratka za varče-vanje povsod, kjer smo bili doslej preveč radodarni z družbenimi sredstvi.
Gre tudi še za nekaj! Gre za aktiviranje zavesti slehernega delavca, ki zdmžuje delo in sredstva, da se bo vsakdo na kateremkoli delovnem mestu trudil, da bo ustvarjal več in kvalitetnejše . Ugotovljeno je bilo,d£ smo bitko za stabilizacijo šele pričeli. V glavah je še vedno preveč stare miselnosti, ki so zavora za dosledno izpeljavo stabilizacijskih ukrepov. Zato pa je še kako odgovorna naloga sindikatov, komisij za izvajanje stabilizacijskih ukrepov, samoupravnih delavskih kontrol, organizacij zveze komunistov in ne nazadnje organov samoupravljanja, da sprotno kontro-
tudi ukrepajo, da bodo stabilizacijski ukrepi dejansko uresničeni.
Pred združenim delom, krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi je poleg stabilizacije še ena velika naloga - to so priprave srednjeročnih družbenih planov za obdobie 1981—1985. Na seji je bilo ugotovljeno, da smo v pripravah elementov za srednjeročno planiranje v zamudi. Zato borno morah povsod, kjer so v zaostanku, z delom pohiteti. Družbeno planiranje je tako pomentbna zadeva, da bi ji morali dati v sleherni delovni organizaciji, KS in SIS prednost pred vsem drugim. Družbeno planiranje je zadeva slehernega delavca v združenem delu. Zato morajo delavci vedeti, kako potekajo priprave srednjeročnih planskih dokumentov. Dati jim moramo možnost, to je tudi njihova pravica, da sodelujejo s svojimi predlogi pri nastajanju teh dokumentov. Časa je razmeroma malo, saj bo treba sred-njeročne plane sprejeti še pred koncem leta.
Način pridobivanja, ustvarjanja in razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohod-
ke je v organizacijah združenega dela stalno prisotno in terja poleg dobrega gospodarjenja tudi pravilno delitev po ustvarjenem dela To je opredeljeno s samoupravnimi akti. Tu pa se zastavlja vprašanje, ali so samoupravni akti res taki, da omogočajo delavcem v združenem delu in drugih delovnih skupnostih res-rtično nagrajevanje po ustvarjenem delu? Predvsem se tu zastavlja vprašanje pri nagrajevanju tistih delovnih opravil, ki jih je težje izmeriti — to je v administraciji in režijskih službah. Prav zaradi tega prihaja včasih do negodovanja delavcev v proizvodnji, da so sorazmerno manj nagrajevani kot delavci v pisarnah. To nam dokazuje, da bo potrebno naš celotni sistem nagrajevanja po delu dograjevati, da bo vsakdo resničmo nagrajevan po ustvarjenem delu.
V razpravi na seji je bilo izpostavljeno načelo spoštovanja resolucije o pohtiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980 v letu 1980. Naloga političnih organizacij v zdmženem delu, posebno pa sindikatov je, da sproti spremljajo izvajanje resolucije v praksi. Ne sme se dogajati, da bo prihajalo do odstopanj in kršitev resolucije, saj sta resolucija in njeno izvajanje tesno povezana s stabilizacijskimi ukre-pi.
Sindikati se bodo morali v bodoče bolj odgovorno obnašati do delegacij. Ugotavljeno je bilo, in to na raznih ravneh v razpravah o delovanju delegat-
skega sistema, da so delegati še vedno preveč zunaj samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja v združenem delu. Ocenjeno je bilo, da delegacije še vedno niso postale enakopraven dejavnik samoupravne organiziranosti in delovanja, ker niso dnevno vključevale v celovito samoupravno dogajanje znotraj svoje delovne organizacije. To postavlja pred osnovne organizacije zveze sindikatov odgovorno nalogo, da nudijo delegacijam vso politično podporo. Delegacije morajo dobiti: svoje pravo mesto v našem sistemu samoupravnega odločanja.
Na seji je tekla beseda tudi o drugih vprašanjih, ki so za sindikat vedno aktualne. Eno od teh je bila ocena letnih občnih zborov osnovnih organizacij ZS, ki so prinesli novo svežino v delo sindikatov. Svežina je tudi v novih vodstvih osnovnih organizacij, saj je bilo izvoljenih razmeroma veliko novih članov v izvršne odbore osnovnih organi-zacij ter dve tretjini novih predsednikov 00 ZS. Titova pobuda o kolektivnem vodenju prihaja tako do uresničitve.
Delegati so na seji ocenili vlogo sindikatov v konceptu ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem imajo v združenem delu še posebne odgovornosti. Ugodno je bila ocenjena lanska akcija „Nič nas ne sme presenetiti 79", ker smo se ob izvajanju te akcije veliko naučiti.
V poročilu in razpravi je bila izpostavljena tudi problematika nadaljnega razvoja gospodarstva v občini. Največ razvojnih možnosti imata naši največji delovni organizaciji INLES in RIKO. Spričo zaostrenih pogojev gospodarjenja bodo lahko naše delovne organizacije v letošnjem letu uresničile le del načrtovanih investicij, vse druge načrte pa preložile na prihodnja leta.
Občinskemu svetu, odborom in komisijam ter osnovnim organizacijam zveze sindikatov, kakor tudi celotnemu članstvu je naložila seja odgovornosti in naloge, ki jih bomo lahko uresničiti le ob sodelovanju ostalih družbenopolitičnih organizacij, posebno pa zveze komunistov. Zato bo potrebno sodelovanje okrepiti in mu dati novo vsebino. To nas zavezuje tudi odgovornost do našega velikega uči telja in voditelja, pokojnega predsednika Tita, ki je začel svojo politično pot prav v sindikatih.
K. ORAŽEM
Kje iskati vzroke za težave in probleme v stanovanjskih naseljih? — Uvajanje ekonomskih stanarin je temelj za uveljavitev delavcev in občanov kot nosilcev hišne samouprave
Z izgraditvijo večjih stanovanjskih naselij smo se tudi v Ribnici pričeli srečevati s težavami in s problemi, ki izhajajo iz življenja v večji skupini ljudi, v skupini, kjer žive in se dnevno srečujejo različne strukture zaposlenih, različni značaji in intelektualnosti.
Dokler smo imeli v Ribnici opravka pretežno z individualno gradnjo, kjer si lahko vsak posameznik organizira način življenja v okviru svojih možnosti in želja, tako dolgo se nismo srečevali s problemi, ki so danes najbolj občutni na Trgu Veljka Vlahoviča, delno tudi na Prijateljevem trgu. To sta danes dve največji stanovanjski soseski, ena ustanovljena pred desetimi leti, druga pa se še vedno širi.
Vzrok, da ocenimo stanje na teh dveh velikih prostorih, kjer bi hišne samouprave morale delovati kot primer drugim, je bil v nastalih težavah in problemih zaradi prenehanja ogrevanja bivalnih prostorov nekaj dni preden je zapadel sneg. Negodovanja in nerganja stanovalcev niso ogrela stanovanja to iz preprostega vzroka, ker v cisternah ni bilo kurilnega olja, ni pa bilo tudi denarja, da bi nabavili novo. O celotni zadevi je razpravljal tudi izvršni svet občinske skupščine, ki pa je lahko ugotovil le dejansko stanje ter da hišne samouprave (hišni sveti, zbori stanovalcev, svet naselja) ne delujejo.
Posledica razprave na seji izvršnega sveta je bil sestanek vseh predsednikov hišnih svetov, ki ga je organizirala Samoupravna sta-novanjska skupnost za področje vseh blokov, katerih prostore ogreva kurilnica na Trgu Veljka Vlahoviča. Pred tem so vsi stanovalci tega naselja prejeli pismeno informacijo o nastalem položaju vzrokih za hladne prostore, iz katere so lahko prebrali, kdo je koliko dolžan na račun kmjave in tako posredno bil povzročitelj pomanjkanja olja za kurjavo.
Do kam pripelje nedelavnost...
Na že omenjenem razgovoru s predstavniki hišnih svetov je bilo ugotovljeno, da je vzroke za nastale težave treba iskati v neaktivnosti posameznih hišnih svetov, ki se „zmigajo” šele takrat, ko je kaj narobe, ali pa tudi takrat ne.
Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lasti iz leta 1974 predvideva ter določa vlogo hišnih svetov,
/
katera pa ni majhna. Skupščina SR Slovenije bo v letošnji jeseni sprejela nov zakon, ki bo hišnim svetom dajal še več pravic in obveznosti.
Poglejmo dejanski položaj. Ker posamezni hišni sveti niso bili aktivni, enako svet naselja in kurilni odbor, se plačevanje akontacij za kurjavo, kljub podražitvam v avgustu 1979 in februarju 1980, ni povečalo, ampak so veljali izračuni na „dobro, staro” ceno 4,20 dinarjev. Krivca iskati nima smisla, saj bi morali ukrepati tako organi hišnih samouprav kot Samoupravna stanovanjska dcupnost, ki opravlja finančno
administrativne posle. Razmer ni bilo možno takoj spremeniti, posledica vsega tega pa je bila, da so se „duhovi” med stanovalci razburkali in se je pričelo: „Če on ne plačuje, tudi jaz ne bom,” ali: ,,za druge denarja ne bom zalagal” in podobno. Sprijazniti se je potrebno, da za to, ker ni buo olja, niso krivi le neplačniki, ampak v prvi vrsti svet naselja in kurilni odbor, ki nista znala ali bila sposobna, da aktivirata posamezne predsednike hišnih svetov ter da pripravijo ali pa zahtevajo od Samoupravne stanovanjske skupnosti nove izračune.
Sedaj ni čas, da razpravljamo, kaj je bilo in kaj bi še moralo biti narejeno, kdo je več ah manj kriv za dejansko stanje. Potrebno seje organizirati tako, da do podobnih primerov ne bi prihajalo v času, ko se bo pričela kurilna sezona 1980/81.
Kmalu bo tu nova kurilna sezona!
Nove izračune plačil akontacij za kurjavo so naredili na Samoupravni stanovanjski skupnosti in sedaj je naloga vseh stanovalcev, da redno mesečno plačujejo svoje obveznosti. Do novih cen za kurjavo so prišli tako, da so današnjo ceno 7,40 din za liter olja pomnožili s 300.000 litri, kolikor jih potre-
buje naselje za ogrevanje v kurilni sezoni. Temu strošku, ki predstavlja 85 % celotnega zneska, je potrebno dodati še izdatek za elektriko in vodo, kar predstavlja 88 % od skupno „potrebnega zneska za nabavo kurilnega olja.
Veliko razprav in pripomb imajo tisti, ki ne poznajo dejanskega stanja na račun „velikih’ zneskov, ki jih od skupno zbranega denarja za kurjavo Samoupravna stanovanjska skupnost nameni za osebni dohodek kurjača, ki znaša letno bruto 18,8 starega milijona, in za znesek, ki ga Samoupravna stanovanjska skupnost obračuna za svoje potrebe (ta znesek znaša 12,5 starega milijona din).
Na razgovom predsednikov hišnih svetov je tekla razprava o tem, kako bi znižali strošek kurjave. Predlog je bil, da bi vsak hišni svet sam pobiral denar za kurjavo, da bi v okviru sveta naselja sami organizirali evidenco plačnikov, sami naročali kurjavo, namestili „upokojenca” namesto rednega kurjača itd. Nekateri predsedniki hišnih svetov so celo predlagali, da bi dovolili plombiranje radiatorjev v posameznih stanovanjih. Veliko je predlogov, katerih skupni cilj je bü, kako zmanjšati izdatke za kurjavo, ki od 1. 6. 1980 dalje znašajo 184,40 din/m2 stanovanjske površine.
Zakon o stanovanjskih razmerjih, ki bi ga naj sprejeli še letos, bo prinesel več pristojnosti na hišne svete, ki bi morali (Nadaljevanje na 16. str.)
Pred kratkim je bilo dano v uporabo otrokom, stanujočim na področju Trga Veljka Vlahoviča, pa tudi drugim, novo otroško igrišče in peskovnik. Peskovnik so starejši že nadomestili z nogometnim igriščem, gugalnice pa v največji meri uporabljajo takšni, katerim najbrž niso namenjene in ki so lahko povzročitelji razdejanja, kot ga vidimo na drugi sliki.
Nekoč, še ne tako davno, urejeno prvo otroško igrišče v stanovanjskem naselju na Trgu Veljka Vlahoviča - danes le spomin in bojazen, da bo tudi s tem, ki so ga sedaj postavili, kmalu nekaj podobnega. Ti otroci tega niso naredili, ampak starejši, ki jim tudi lepa beseda in opozorila ne zaleže.
(Nadaljevanje z 15. str.) postati osnovna celica v stanovanjskem gospodarjenju. Vprašanje pa je, ali so hišni sveti, takšni kot so danes, sposobni samostojno opravljati vse zaupane naloge. Prav gotovo to še niso, to pa pomeni, da bodo družbenopolitične organizacije morale ukrepati za njihovo oživitev in takšno organiziranostjo, da bodo sposobni v sodelovanju z ostalimi skrbeti za uspešno delo hišnih samouprav v okviru stanovanjskega gospodarstva.
Razumeti pa je tudi potrebno, da vsi, ki so se selili iz starih v nova stanovanja, s tem niso dobili samo boljših življenjskih pogojev, ampak so prevzemali tudi vsa takratna bremena in vse tiste obveznosti, ki prihajajo spotoma.
Ce bi zaključili to razmišljanje, kaj in kako se organizirati v teh dveh stanovanjskih naseljih, lahko rečemo, da stanovalci rešitve sami najbrž ne bodo sposobni najti.
Pomembno bi bilo, da se v okviru krajevne skupnosti Ribnica ustanovi ustrezna komisija, katere naloga bi bila, da v dogovoru s krajevno organizacijo SZDL občasno ocenjuje delo hišnih svetov v luči nove zakonodaje in sprejetih političnih dokumentov.
Samoupravna stanovanjska skupnost ne bi smela v okviru služb ostati „gluha” do pritožb stanovalcev na nepravilnosti, ki so ugotovljene takoj po vselitvi
ali prihaja do njih v teku naslednjih let. Ne smemo pozabiti, da je tudi ta brezčutnost upravljalca stanovanjskih hiš eden izmed vzrokov, da ljudje neradi plačujejo svoje obveznosti. V marsikaterem stanovanju so stene mokre od vlage, voda iz sifonov v kopalnici ne odteka pravilno, zidovi in tapete se močijo. Vse to ustvarja med stanovalci odpor do njihovih obveznosti do družbe. Ker v Ribnici nimamo posebne organizacije, ki bi se ukvarjala z vzdrževanjem stanovanjskih hiš, je Samoupravna stanovanjska skupnost postala organizator nalog na tem področju. Ne smemo pozabiti, da ta ista skupnost zaračuna 5 % za svoje delo na področju ogrevanja stanovanj in 49,5 % za delo na področju obračunavanja stanarin. V celoti gledano to niso majhni zneski, za katere bi temu primerno bilo potrebno posvetiti več pozornosti stanovalcem, ki v tej svobodni menjavi dela sodelujejo kot enakopravni partner.
Gre za resnično soodgovornost pri gospodarjenju s stanovanji
Prvega julija 1980 se bo podražda stanarina za 31 % in vsako leto za nadaljnjih toliko odstotkov, da bodo do 1985 stanovalci plačevali ekonomsko stanarino, ki bi naj temeljila na družbeno priznani ceni stanovanja. Na ta način bodo stanovalci postali odgovorni za gospo
darjenje s celotnim družbenim stanovanjskim skladom.
1.	junija 1980 bo potrebno plačevati novo ceno za kurjavo, kar pomeni, da bo življenje v družbenem stanovanju postalo kar velik izdatek za mesečni hišni proračun vsakega posameznika.
Želje posameznikov, da jim radiatoije plombirajo in da si sami organizirajo ogrevanje, najbrž ni izvedljivo in bi bilo težko tem željam ustreči glede na vrsto težav in problemov, ki iz tega izhajajo. Električne inštalacije najbrž ne bi prenesle obremenitev termoakumulacijskih peči, dimne naprave niso tako izpeljane, da bi vzdržale vso obremenitev kurjenja na trda goriva, razen tega pa tudi ni ustreznih prostorov za skladiščenje trdih goriv.
Za večino stanovalcev najbrž ne bo drugega izhoda, kot da se v okviru svojega bloka tako organizirajo, da bodo vsak mesec vsi poravnavali svoje obveznosti, da bodo v naselju formirali takšno samoupravo, ki bo sposobna izpeljati vse naloge.
V tem članku je največ pozornosti ^problemu, zaradi katerega je bil tudi pisan, to je delu oz. nedelu hišnih svetov, težavam v zvezi s plačilom vsega tistega, kar so stanovalci dolžni vračati družbi, ki jim je dala stanovanje. Kurjavi je bilo posvečeno veliko prostora, enako toliko ali še več bi ga lahko namenili vsem ostalim področjem, s katerimi se srečujemo v
teh stanovanjskih naseljih. To so neurejena okolja, pomanjkanje otroških igrišč, ki jih na Prijeteljevem trgu sploh ni, na Trgu Veljka Vlahoviča so, vendar če se bomo do njih tako neodgovorno obnašali in z napravami (gugalnice, peskovnik), ki so namenjene našim najmlajšim, ravnali kot to že dela mladina danes, potem bo tudi to naselje v kratkem osiromače-no za vse, kar ima.
Kaj naj rečemo ob koncu? Stanarine bodo iz leta v leto večje, tudi kurilno olje se bo dražilo, na stanovalcih samih pa je, da se tako organizirajo, da bodo ti različni značaji in strukture, ki so se znašle v enem proštom, uspeli živeti in delati kot velika družina. Hišni sveti so potrebni pomoči od zunaj, od organizacije SZDL, od krajevne skupnosti, samoupravne stanovanjske skupnosti in ne nazadnje: največjo pomoč bi lahko nudili vsi člani zveze komunistov, ki živijo v naselju. Naj zaključimo to naše razmišljanje s citatom iz referata predsednika CK ZKS Franca Popita na 8. kongresu ZKS:
„Interes delavca v TOZD še vedno ni dovolj povezan z interesom delavca, občana, prebivalca v krajevni skupnosti, kjer zadovoljuje vrsto svojih interesov in rešuje življenjska vprašanja, kot so n. pr.: vprašanja stanovanja, otroškega varstva, socialnega varstva, preskrbe, varstva okolja in drugo. To bo ena naših najpomembnejših bitk, v kateri bomo morali okrepiti materialne osnove stanovanjskega gospodarstva, izdelati celovit in usklajen sistem ekonomskih stanarin, ki bo vključeval solidarnostne elemente socialne politike ter uveljavil samoupravno gospodarjenje in upravljanje z družbenimi stanovanji v okviru hišnih svetov in stanovanjske samouprave ter vplival na urbanistično politiko in gospodarjenje s prostorom in zemljišči. Uveljaviti bo treba urbanistične rešitve, ki bodo omogočale takšen razvoj naselij oz. sosesk, ki ustreza socialistični vsebini našega življenja in bolj humanim odnosom med stanovalci.
FRANC ŽELEZNIK
**********************
i	*
* *
* *
*	„Živimo in delajmo, ko*
*	da bo vedno mir, in priprav- * $ ijajmo se, ko da bo že jutri £
*	vojna."
*	JOSIP BROZ TITO -*
*	leta 1947 na ustanov-*
*	nem kongresu Zveze £
*	borcev NOVJ	*
*	* **********************
Kaj morajo vedeti udeleženci prometne nezgode
1)	Če gre za manjšo prometno nezgodo (do 20.000 din), morata soudeleženca izpolniti obrazec „Poročilo o prometni nezgodi”, imenovan „Evro obrazec” in tako objektivno ugotoviti okoliščine nazgode. Ce je le mogoče, posebno če je krivda udeležencev nejasna ali sporna, je treba napraviti foto posnetek in izmeriti širino cestišča oz. stanje vozil zaradi zavarovanja dokazov. Nato je treba vozili s ceste takoj umakniti.
2)	Tako izpolnjen „evro obrazec” s priloženim kuponom povzročitelja, ki je krivdo priznal in ta ni sporna, je treba dostaviti Zavarovalnici — predstavništvu Triglav Ribnica. Tu bo oškodovanec vložil odškodnin-ski zahtevek, prejel ustrezne informacije in škoda na vozilu se mu bo uradno ocenila. Z izstavljenim cenilnim zapisnikom odpelje vozilo na popravilo. Nato prinese račune od popravila, kjer te z vsemi listinami (evro obrazcem, kuponom, odškodninskim zahtevkom in cenilni zapisnik) pregledajo in predajo pristojni službi v rešitev in izplačilo.
V primeru, da sta sokriva oba udeleženca, si oba kupone izmenjata in oba vložita odškodninski zahtevek za svojo škodo.
3)	V primeru, da povzročitelj nezgode ne bi hotel priznati svoje odgovornosti ali celo ne bi hotel dati podatkov in kupona, lahko drugi udeleženec primer sam direktno prijavi sodniku za prekrške.
4)	Če pa so v prometni nezgodi telesne poškodbe, če je škoda nad 20.000 din, če gre za pobeglega ali vinjenega voznika,’ če povzročitelj krivdo sploh taji, posebno ko ni direktnega trčenja ali pa je škoda nastala po naznanem vzroku, pa je v takih primerih vselej potrebno obvestiti Postajo milice, da zadevo vzame v postopek ali pa primer evidentira.
Odškodnina pod točko 3 in 4 bo upravičencu izplačala tedaj, ko bo le-ta k ostalim listinam predložil še pravnomočno sodbo sodišča ali sodnika za prekrške. V primeru, da sta oba enako sokriva, bosta lahko oba uveljavljala škodo na svojih vozilih po enakem postopku, kot
če bi škodo uveljavljal samo en udeleženec.
Izročitev kupona pomeni priznanje krivde; vendar lahko pristojni organi naknadno ugotavljajo, če izročitev in navedbe ustrezajo dejanskemu stanju.
Če je prijava nedosledna, premalo pojasnjen škodni dogodek in se iz podatkov ne more ugotoviti krivda in odgovornost, zavarovalnica nakandno pošlje povzročitelju posebno tiskovino, na katero mora ta po zastavljenih vprašanjih temeljito odgovoriti.
Le s kompletiranimi listinami, se pravi, če bo zavarovalnica imela dokaze o krivdi, bo lahko hitro reševala odškodnin-
ske primere. To pa je interes vseh, kajti zavarovalnica mora škodo hitro in predvsem pravično ocenjevati in reševati, saj se sredstva za odškodnine plačujejo iz naših zavarovalnih premij. Če se bomo vsi tega zavedali, bodo odpadli neupravičeni in po zakonu ter zavarovalnih pogojih kaznivi primeri odškodo-vanskih zahtevkov nekaterih oškodovancev.
In kaj naj napravimo ob prenosu lastništva - prodaji vozila.?
1) Lastnik vozila izroči kupcu - novemu lastniku zavarovalno polico, sam pa si zadrži kupone. Na polici in kuponu piše, koliko mu pripada v % popusta od začetne premije. To imenujemo bonifikacija. Samo dosedanji lastnik lahko uveljavlja bonifikacijo, novi ne, četudi mu lastnik s polico odda še kupone. Da bo pa kupec imel v primeru nezgode tudi kupone, si jih mora oskrbeti in jih dobi na pristojni zavarovalnici oz. njenem predstavništvu. Ko lastnik s kuponi uveljavlja bonifikacijo za drugo vozilo, ki ga kupi, mora poleg kuponov prinesti s seboj še kupoprodajno pogodbo iz občine, da je vozilo resnično prodal oz. odtujil.
ANDRE!KLEMENC
PET CELIN
Ime maršala Tita je obšlo pet celin. Po koncu vojne bo Jugoslavija na mirovno konferenco prišla ne kot pratežnik, ampak kot izvidnik! Ni osvobodila samo vrste krajev svojega ozemlja, marveč je izbojevala tudi novo častno mesto v povojni Evro-
ILJA ERENBURG, književnik, 1944
Če se vam pripeti nekaj podobnega in vam je uspelo ostati pri življenju, potem ukrepajte pri podružnici Zavarovalne skupnosti Trigjav v Ribnici, kot je to navedeno v članku, ki govori o tem.
Odložitev vojaške vaje osebam v rezervnem sestavu
Osebi v rezervnem sestavu se na njeno prošnjo odložijo vojaške vaje iz naslednjih razlogov:
1.	če je bolna — do naslednjega vpoklica po okrevanju;
2.	če je iz njenega gospodinjstva v istem času poklicanih na vojaške vaje dvoje ali več članov ali so nekateri izmed njih že v vojaški službi, dokler se član oziroma polovica članov gospodinjstva ne vrne iz vojaške vaje oziroma iz vojaške službe;
3.	če je ob vpoklicu na vojaške vaje na šolanju in bi
izgubila šolsko leto, če bi odšla na vaje - do začetka šolskih počitnic;
4.	če bi zaradi smrti ali hude bolezni v gospodinjstvu ali zaradi elementarne nesreče gospodinjstvo prišlo v težak položaj, če bi odšla na vojaške vaje: - dokler taka oseba ne uredi razmer v gospodinjstva!, vendar največ za eno leto;
5.	če nastane tik pred odhodom ali med odhodom na vojaške vaje v gospodinjstvu ali v družini smrtni primer -do naslednjega vpoklica na vojaške vaje; če vlada v stal-
nem ali začasnem prebivališču vpoklicne osebe v rezervnem sestavu nalezljiva bolezen, se ji odložijo vojaške vaje, dokler bolezen traja.
Izjemoma se lahko odložijo vojaške vaje zaradi neodložljivih službenih potreb, če to zahteva pristojni organ družbenopolitične skupnosti ali organizacija združenega dela ali druga organizacija pri kateri je poklicana oseba v rezervnem sestavu zaposlena - z a čas do enega leta.
Izjemoma se lahko odložijo vojaške vaje,ki trajajo več kot tri dni, kmetu, ki je po-
klican na vojaške vaje, zaradi neodložljivih kmetijskih del, če v njegovem gospodinjstvu ni dmgega pridobitno zmožnega člana — za čas do treh mesecev.
Prošnjo za odložitev vojaških vaj je treba vložiti pri pristojnem občinskem organu v osmih dneh od prejema vpoklica na vojaške vaje; kdor prosi za odložitev zaradi razlogov iz L, 4. in 5. točke prvega odstavka, pa jo vloži, ko nastopi razlog za odložitev.
(55. člen zakona o vojaški obveznosti Uradni list SFRJ, štev. 22/74).
Kdo bo skrbel za mojega otroka?
„Mica je lepa ko hudič”, so bile pogoste besede duševno prizadete Micke. Micke se prav dobro spominjam še izpred zadnje vojne; prav tako se je prav gotovo spomnijo starejši občanu Bila je visoka in suha, lase vedno razmrščene, zobe izrazito izbočene navzven. Bila je težje prizadeta oseba, stara okrog 35 let. Preživljala se je z miloščino, ki jo je dobivala s prosjačenjem po hišah. Revica je bila vedno vesela, rada je bila lepo oblečena; v njeni garderobi ni smela manjkati ročna torbica in rokavice. Nikoli nisem vedel, od kod in čigava je bila. V prvem ali drugem letu vojne vihre je nenadoma izginila. Vojna ji ni prizanesla.
Tedaj sem bil zelo mlad, do nje sem čutil spoštovanje, pa tudi bal sem se je, čeprav ni nikomur storila nič žalega. Kasnejše življenje me je pripeljalo do tega, da sem se nanjo še večkrat spomnil. V tistih časih so bile duševno prizadete osebe, posebno tiste iz siromašnih družin, prepuščene same sebi, zasmehovane in predmet raznih neokusnih šal. Bogatejše družine pa so prizadete osebe skrivale pred javnostjo. In vendar se je že tedaj, po zaslugi nekaterih humanistov, med njimi tudi dr. Borštnarja, rojevala misel o drugačnem odnosu do duševno prizadetih oseb. Prav po njihovi zaslugi smo dobili že pred vojno prvi zavod za take osebe.
Po vojni smo začeli graditi novo, bolj humano družbo, v kateri naj vsak občan dobi svoje mesto, ne glede na umske in telesne sposobnosti V medsebojnih človeških odnosih naj vsakdo ohrani svoj jaz in dostojanstvo in če si že sam ni sposoben tega dostojanstva obdržati, so dolžni narediti to drugi.
Vse do leta 1962 so bile duševno prizadete osebe obravnavane kot invalidne osebe, vendar brez kakršnihkoli posebnih pravic, prepuščene bolj ali manj skrbi in uvidevnosti organov občinskega skrbstva, predvsem pa staršev.
Prav v tem času je zorela misel, da so duševno prizadete osebe invalidi posebne vrste in da jih je potrebno temu primerno obravnavati. Leta 1963 je bilo na pobudo nekaterih vidnih političnih osebnosti, zdravnikov in drugih občanov, prežetih z globokim humanizmom, ustanovljeno republiško društvo za pomoč duševno prizadetim Slovenije, ki se je kasneje preimenovalo v Zvezo društev za pomoč duševno prizadetim SRS. Takšen naziv je bolj ustre-
zal, ker so v tem času ustanavljali tudi že občinska društva. Od tega trenutka dalje beležimo viden napredek v skrbi za duševno prizadete. Z rastjo družbeno ekonomske baze se povečujejo materialna sredstva za socialne službe, pa tudi za duševno prizadete. Občinske skupščine ustanavljajo posebne osnovne šole, posvetovalnice, pojavijo se že prve delavnice pod posebnimi pogoji, zavodi za delovno usposabljanje in drugi ustrezni zavodi.
Društva pomagajo staršem prebroditi spoznanje, „daje njihov otrok drugačen”, osveščajo občane s problematiko duševno prizadetih oseb, zato se odnos do prizadetih oseb in njihovih družin spreminja v prid le-teh. Z ustanavljanjem SIS za socialno skrbstvo se skrb za ogrožene občane, med njimi tudi za duševno prizadete, podružblja.
Računa se, da je v Sloveniji 2,7 do 3 % duševno prizadetih oseb, medtem ko jih je evidentiranih:
lažje duševno prizadetih -32.250
zmerno in težje duševno prizadetih — 8.600 in
težko duševno prizadetih oseb — 2.150
Na območju občine Ribnica živi 33 težje in srednje duševno prizadetih in 63 lažje duševno prizadetih oseb. Število lažje prizadetih se poveča še za osebe, ki so bile že pred letom 1963 vključene v proizvodne ali storitvene dejavnosti in niso evidentirane v seznamih našega društva in socialne službe.
Lažje prizadete osebe obiskujejo osnovno šolo posebnega pomena in se kasneje vključuje-
jo v proizvodno ali storitveno dejavnost. Prav pri vključevanju v delo nastajajo težave. Kadrovske službe TOZD z velikim razumevanjem sprejemajo na delo absolvente osnovne šole posebnega pomena. Prav tako velika večina delavcev sprejema te osebe kot sebi enake in jim pomaga pri vključevanju v proizvodni proces. So pa med delavci še posameznild, na srečo izredno redki, ki se imajo za bolj bistre in sposobne, pa se na račun teh oseb izživljajo z raznimi netovariškimi dejanji, zasmehovanjem, izzivanjem in drugimi akcijami, ki naj bi pri sodelavcih izzvali smeh na račun prizadetega. Prepričani so, da so nekakšni junaki in so toliko samozavestni, da ne opazijo zgražanja in pomilovanja večine zaposlenih, ki obsojajo takšen nečloveški odnos in ravnanje. Prav tem posameznikom pa ni odveč povedati, da je najtežje prizadeta oseba prav tista, ki nima srčne kulture in hoče svojo avtoriteto izkazovati nad nemočnimi osebami. Prav ti imajo vso možnost, da svoje umske in fizične sposobnosti dokažejo na delovnem mestu z večjim in kvalitetnejšim delom, aktivnim delom v družbenem dogajanju ali v humanitarnih organizacijah.
Pri reševanju problematike duševno prizadetih je prav po zaslugi društev napravljen precejšen napredek. Še zdaleč pa ne takšen, kakršen je dosežen v skrbi za zdravega otroka. Zgrajene so nove šole, vrtci, celodnevna šola, dijaški domovi, študentski domovi in drugi objekti. Marsikateri je celo preraz-košen in to vse za zdravega občana. Ustanove za duševno
prizadete pa stoje povečini v starih, adaptiranih zgradbah in še celo teh ni dovolj. Za težje in težko prizadete zmoremo komaj tri zavode: Dornjavo, Črno na Koroškem in Hrastovec, potrebe pa so dokaj večje. Zavoda za ostarele prizadete občane ne premoremo. Manjkajo nam delavnice pod posebnimi pogoji, zavodi za delovno usposabljanje itd.
S kočevsko občino bi morali skupno razmišljati o skupni delavnici pod posebnimi pogoji.
Nestrpno pričakujemo gradnjo novega zavoda za DP osebe, ki bo v okolici Ljubljane in katerega gradnja naj bi se pričela še v tem letu.
Kako izgleda skrb za duševno prizadete v naši občini?
Že več let uspešno deluje v Ribnici osnovna šola posebnega pomena. Do danes je šolo absol-viralo 43 učencev, 20 pa jo še obiskuje. V zavodih izven občine imamo 7 občanov. Potrebe za zavodsko oskrbo so še precej večje. Večinoma težje in srednje prizadetih je doma, ker v zavodih ni prostora, rejništva pa ni moč dobiti. Nekaj prizadetih oseb še nimamo evidentiranih. SIS za socialno skrbštvo, posebno pa socialne delavke, so zmeraj prizadevne v skrbi za te osebe in so tudi glavni nosilci akcij za pomoč duševno prizadetim.
Z občino Kočevje imamo skupno društvo za pomoč DP. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so člani društva iz ribniškega območja precej aktivni. Na zadnjem srečanju s starši prizadetih otrok (ki so doma) je bila izražena želja, da bi naj imela občina Ribnica svoje društvo.
Že vrsto let člani društva iz ribniškega območja uspešno zbiramo sredstva za novoletno obdaritev duševno prizadetih oseb, ki nimajo možnosti zavodske oskrbe. Sredstva za obdaritev prispevajo TOZD, SiS in drugi kolektivi. Vsakoletne obdaritve se udeležujejo delavci iz delovnih kolektivov, ki so prispevali darila. Skupno s člani društva in socialnimi delavci obiščejo družine in obdarijo prizadete osebe. Zaradi takšne organizacije obdarovanja je v delovne kolektive neposredno prenešena problematika duševno prizadetih oseb in njihovih družin.
Spoznanja iz teh obiskov pa se odražajo v organih in organizacijah, kadar se razpravlja in odloča o pravicah in pomoči takšnim osebam. Najbrž ni potrebno omenjati dejstva, da so prizadete osebe in njihove družine takšnih obiskov vesele. Za izredno human odnos gre vsem delovnim kolektivom iskrena
(Nadaljevanje na 19. str.)
Ribnica je dobila taksi vozilo, katerega si je omislil občan Ludvik Mrhar, kije vrsto let delal na začasnem delu v Nemčiji. Zaslužena sredstva je vložil v obrt, ki bi naj po svoje koristila kraju, v katerem živi in dela. Priložnost za domačine in tujce, da uporabljajo prevoze, če nimajo svojega in za delovne organizacije, ki ne razpolagajo s službenim vozilom. Taksi je parkiran na parkirnem prostoru v centru naselja.
(Nadaljevanje z 18. str.)
V prostorih Doma JLA je bfla pred kratkim razstava čipkarskih del, ki so jo organizirali in na njej tudi v glavnem sodelovali s svojimi deli člani društva upokojencev iz Ribnice. Videti je bilo veliko lepih in okusno izdelanih ročnih del.
zahvala in vse priznanje! Ostaja pa želja, da se akcija nadaljuje in da je vez med družinami in delovnimi kolektivi vse bolj čvrsta. Razveseljiva je ugotovitev, da so člani kolektiva osnovne šole v Ribnici pred letom dni učencem spregovorili o duševno prizadetih otrocih, njihovih vrstnikih in o odnosu do njih. Želeli bi, da se takšen razgovor z učenci ponovi vsaj enkrat na leto. Razgovori naj mlademu človeku vcepijo pravilen odnos do invalidnin oseb in odgovornost za razreševanje socialne problematike.
Duševno prizadete osebe so v glavnem tudi telesni invalidi, tarejo pa jih še druge nevšečnosti. Skoraj vsi so pod stalno zdravniško kontrolo. Stroški za vzdrževanje takšne osebe so neprimerno višji kot za normalno osebo. Starši ali skrbniki takšnih oseb so fizično in psihično izredno obremenjeni.
Društvo za PDP osebam ima precej nalog. Prav bi bilo, da bi bilo v to društvo včlanjenih čimveč občanov. Zveza društev že vrsto let izdaja glasilo „Naš zbornik”, ki poleg ostalega opravlja pomembno nalogo osveščanja občanov o problematiki duševno prizadetih. Pomembna bodoča naloga je, da se čim prej zgradi nov zavod za DP na Igu in še v bližji prihodnosti prvi zavod za starejše prizadete osebe. Glavna skrb staršev prizadetih otrok je, „kdo in kako bo skrbel za mojega otroka, ko mene ne bo več”. Dušev-
no prizadeta oseba je in ostane večen otrok. Prav zaradi te skrbi je psihična obremenitev staršev precej večja in je prav, da družba najde ustrezne rešitve.
Pošteno bi bilo, da bi resneje razmišljali o skrajšani delovni dobi matere takšnega otroka, o daljšem letnem dopustu in podobno.
O odnosu občanov do prizadetih oseb in njihovih družin
nam pove letak „Duševno prizadeti v SR Sloveniji”, ki ga je izdala Zveza društev za pomoč duševno prizadetim v SRS in pravi:
Kaj lahko vsakdo stori v korist duševno prizadetih?
1. Predvsem oblikujmo ustrezen odnos do teh oseb. Zavedajmo se, da:
— duševno prizadeti ne potrebujejo našega usmiljenja, ampak razumevanje;
—	ti otroci in odrasli niso „posebneži” ali „reveži”, ampak prav taki otroci in odrasli kot mi sami. le da svoje misli izražajo težje, čustva bolj preprosto, pa tudi bolj odkrito;
—	te osebe niso nepoštene ali nevarne same po sebi, lahko pa so zaradi manjše razsodnosti orodje v rokah nepoštenih „normalnih” ljudi;
—	niti duševno prizadeti niti ni hr družine niso krive, da so ti ljudje med nami, ker je to pogojeno v naravni zakonitosti, zato tudi njim pripada vse, česar si tudi sami želimo;
—	vse lepo zveneče deklaracije, ustavna določila in zakoni, ki ščitijo duševno prizadete osebe, niso učinkovite, če sami nimamo srca in poguma za naš lasten odnos do teh ljudi.
2.	Če se vam zdi, da za določeno prizadeto osebo ni ustrezno preskrbljeno, to obzirno preverite in nato javite najbližjemu društvu za pomoč duševno prizadetim ali socialni službi.
3.	Vsakomur, ki želi kakorkoli aktivneje pomagati duševno prizadetim, so široko odprta vrata vseh naših društev.
In končno: kolikor bolj smo srečni in zdravi, toliko bolj smo tudi dogovorni do drugih, ki tega niso deležni, da vsaj z obzirnim vedenjem pokažemo stopnjo lastne inteligence in humanosti. Naš jutrišnji dan bo srečnejši in duhovno bogatejši, občutili bomo lastno zadovoljivo, da smo pravzaprav vendarle ljudje.
VINKO MATE
Okolica novega naselja na Trgu Veljka Vlahoviča res ni urejena (vse ob svojem času), je pa primer kraj za parkiranje tega „belčka". Da ne bi kdo miiil, da je reden gost! Ne, le občasno je tukaj, zato pa so njegovi gospodarji bolj pogostoma ...
PRED PEVSKO REVIJO V DOLENJ! VASI
Peli bomo mladosti in tovarišu Titu
Zveza kulturnih organizacij Ribnica in kultumo-umetniško. društvo France Zbašnik iz Dolenje vasi letos že šestič organizirata srečanje pevskih zborov iz občine Ribnica.
Tradicionalna pevska revija je doslej vsako leto zbrala v družbenem centru DC16 v Dolenji vasi vse, kar v občini Ribnica organizirano	prepeva. Revija,
ki nikdar ni imela tekmovalnega značaja, je hotela vedno le dokazati, da kdor poje, ne misli zlo, posvečena pa je bila vedno majskim praznikom, saj je ved-> no potekala v dneh pred 1. majem ali v maju.
Letošnje srečanje naj bi bilo v petek, 23. maja ob 20. uri v. DC 16 v Dolenji vasi. Dogovorjeno je, naj bi to srečanje neposredno po boleči izgubi predsednika Tita in tik pred njegovim rojstnim dnem in dnem mladosti izzvenelo v hvalnico mladosti in Titu, v pesem o Titu in Titu, v pesem zaobljube dragemu voditelju in velikemu človeku.
K sodelovanju na letošnjem, srečanju, šestem po vrsti, so povabljeni vsi pevski zbori iz občine (moški zbori iz Dolenje vasi, Ribnice, Sodražice, Slemen, Loškega potoka, okteti Zapotok, Donit in Lovci, meša ni zbor Slemena, nonet Vitra Ribnica) in pevski zbor Svoboda iz Kočevja, tudi že večkratni gost na srečanju Kaže, da bomo letos zagotovili udeležbo vseh zborov in velikega števila pevcev, katerim se bodo na začetku srečanja pridružili še mladi pevci podružnične šole Dolenja ms.
Vabimo občane, da se srečanja pevskih zborov, največje manifestacije ob dnevu mladosti v občini Ribnica, v petek, 23. maja ob 20. uri udeležijo v čim večjem številu in s tem dajo petju okrog 150 pevcev mladosti in Titu še večji poudarek.
F. G.
_______Kdo nam bo prinesel svobodo, če si je ne bomo sami priborili? "
TITO
Zares koristni tečaji
V marcu in aprilu je Delavska univerza iz Ribnice organizirala v sodelovanju z oddelkom za narodno obrambo skupščine občine Ribnica ter občinskim štabom civilne zaščite 20-urne
| |
|Za dan mladosti f
-televizor
Kultumo-umetniško druš- ž
2
| tvo Franc Zbašnik iz Do-| lenje vasi je ob letošnjem ^ | dnevu mladosti, katerega ^ | prvič praznujemo brez Tita , | 4 poklonil pionirjem podruž -^ \ nične šole Dolenja vas barv- jj \ ni televizor.
| nitji že vrsto let vneto delu-1 | jejo na kulturnem področju, ^ ^ zato naj bi jim bilo darilo — ^ ^ barvni televizor, predvsem | | spodbuda za nadaljnje, še ^ \ bolj vneto in vsestransko de - £ ^ lo, pa tudi pripomoček pri 3 \ učenju in usposabljanju v ž 2 življenju.

tečaje prve medicinske pomoči za pomožne bolničarje. V dveh mesecih je bilo organiziranih 5 tečajev, od tega dva v krajevni skupnosti Ribnica, po eden pa v Sodražici, Loškem potoku in Sv . Gregorju.
Skupno je dosedanje tečaje obiskovalo 90 tečajnic. Tečaji so bili strokovno izvedeni s pomočjo domačih predavateljev, zaposlenih v ribniškem zdravstvenem domu oziroma njegovih postajah v Sodražici in Loškem potoku.
Z udeležbo tečajnic, njihovo zavzetostjo do podane snovi in z angažiranostjo predavateljev smo lahko v celoti zadovoljni.. V kratkem bo organiziran še zadnji dvajseturni tečaj v Dolenji vasi.
Ko bo zaključen ciklus teh dvajsetumih tečajev, pride na vrsto organizacija nadaljnjih, katerih učni program bo trajal še dodatnih 80 ur. Teh tečajev ne bo potrebno obiskovati vsem udeležencem iz predhodnih tečajev, temveč le tistim, ki so pokazali pr' preverjanju zadovoljivo znanje, ki bi ga bilo primerno dodatno obogatiti.
J. B.
Uspešno smo odpravljali napake
Socialistična Jugoslavija je v dosedanjem razvoju dosegla ogromen napredek. S tem se je v praksi uveljavil naš sistem samoupravljanja, družbeni razvoj, ki ga je spodbujala in usmerjala naša zveza komunistov. Ne želim trditi, da v našem razvoju nismo begali in delali napak. To ni prizaneseno nobeni družbi. Prav ta odprtost, s katero smo vselej obravnavali tudi takšne pojave, je v marsičem pomagala, da smo jih uspešno odpravljali.
T I TO (1978)
V 30 letih:
250 milijonov vozil več
Letos bo na svetu v prometu že pribl. 300 milijonov vozil, leta 1950 pa jih je bilo 50 milijonov. Da bi zadovoljili vse kupce, bodo morale avtomobilske tovarne izdelati letos 8 milijonov vozil več kot lani. Po ocenah strokovnjakov se bo povpraševanje po avtomobilih v svetu v tekočem desetletju večalo za 3 odst. na leto.
Krajevni praznik Sodražice
z	\
Josip Broz Tito, delavski borec, vojak revolucije, sin ljudstva, državljan sveta, je v polni revolucionarni in človeški zavesti nosil v srcu delavski razred, ljudstvo in človeka.
V tem trenutku svečane tišine v naši domovini bijejo srca, ki jih je imel rad in ki ga imajo rada, utripajo z njegovim zanosom in njegovo splošno človeško plemenitostjo.
Čast je pripadati revoluciji in času, v katerem je deloval tovariš Tito, pripadati skupnosti, ki smo jo z njim uresničili na bojnem polju in gradili v miru. Čast je pripadati državi, ki jo je Tito tako sijajno predstavljal. Čast in ponos je imeti v svoji zgodovini Tita.
Častno je bilo boriti se in živeti s Titom.
Današnje in bodoče generacije, globoko hvaležne tovarišu Titu, bodo nadaljevale njegovo neminljivo delo.
V_________________________/
V Sodražici pripravljajo v soboto, 24. maja zvečer proslavo v počastitev letošnjega krajevnega praznika — 25. maja. Na proslavi bodo med drugim nastopili tudi vsi trije pevski zbori iz Sodražice: moški zbor in okteta Donit in Lovci.
Predsednik zveze kulturnih organizacij Ribnica bo na proslavi podelil dolgoletnim članom moškega pevskega zbora Sodražica zlate Gallusove značke, krajevna konferenca SZDL pa bo podelila bronasta priznanja Osvobodilne fronte.
REŠETO
Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Ribnica — Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov — Ureja uredniški odbor v sestavi: France Grivec (glavni in odgovorni urednik), Stane Kromar, Karel Oražem, Ivan Petrič, Viktor Pogorelc, Alojzija Zakrajšek in France Železnik (tehnični urednik) — Uredništvo: SO Ribnica, 61310 Ribnica (tel. 861-090, 861-091) - Grafična priprava: DITC Novo mesto; TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.