Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer ljudska učitelja. O s m. i nepremen]'eni Cena vezani knjigi 20 kr. V Ljublj ani. Tiskala in založila K 1 e i n m a y r & Bamberg. 1891 . 41926 DZOOlflTDO Predgovor. Namen izdaji tega abecednika je, da bi se kolikor m6či zadostilo terjatvam novega učnega reda za slovenske ljudske šole glede obsega, tva¬ rine in oblike. Prirejen je, kakor prejšnji slovenski abecednik, le za prvo šolsko leto. Oblike pisanim črkam so po Fr. Kurandovih predpisih, ki jih je izdala c. kr. zaloga šolskih knjig. Osma ta izdaja je natisnena po odobreni izdaji. Spisatelja. Abecednik* 1 2 ni, nu, nu, m, nn, u-ni ni, i, n, n. m mi, mu, im, um, mi in u-ni, u-mi, ni. O on, no, o-ni, mi, //// X/M/xm///yWM> j3£_ //^/ ~ 5 o-no, u-no, mi m o ni, on ni, on in o-ni. a an, na, ma-ma i- ma, ni-ma n-ma, i- ma um, on in o-na, na-ma. V vi, vi-no, va-ma, no-vo, no-vi, no-vo vi-no, no-vi-na, o-na, vi, ni-ma-mo vi-na, on i-ma. 6 2 7^ sM/zm/s/m' y/r//}y//ž ^//y /s/yy izi^žzčzž- yžy/r/yy x^xw// ///& 'yy^yyyyu/y y/yyyyy 7 r ra-ma, ra-na u-ra, Tia¬ ra-va, o-ma-ra, mi-ri, na ra-mi. e en, e-na, e-no, ne, n-ne, me, i-me, re-va ve, ve-ra, ve-mo. a, e, i, o, u. c ce, ce-na, re-ci, ra-ea, v ro-ci i-ma mu-co, re-ci- va mu, ov-ca. y v C če, oče, či, oči, ča, moča. — ona noče, on me-če, u-či me, o-če me oče, ni-ma moči. z zi, zi-ma, zo, zo-ra, za. — na vo-zn vo-zi-mo re-či, mo-ča za- mo-či, za-vo-ra, na-ma-za-na mi-za. z že, že-na, ža, ro-ža, ži, ži-ma. — že-na že-ne ži-vi-no, ži-vi-ne ne mu-či-mo, na mi-zi re-že-mo, za zi-mo ni-ma ži-ve-ža. 10 a/aam/ ~A~ A^ A& AA - ////// /US/ -AAP AZ£AAA_ š/m/AA^7ZŽ ~7W//A?AAA^Z^A7Z 11 s si. su, so, sa, se. ro-si, na no-su, me-so, o-sa, ra-se. — o-ni so sa-mi, i-ma-mo me-sa in si-ra, ce-sa-ri-ca, mu¬ ca se u-mi-va, ni ro-se, ne ra¬ se, on se-če se-no, on že-ne ži- vi-no. v s ša, še, ši, šo, šu. ma-ša, na-še, ši-va, šu-mi. — ma-ša mi-ne, ne ši-va, še ni-ma ča-sa, no-si in su-ši, mi-ši so v ve-ži, na vi-ša-vi šu-mi, v ro¬ či no-si ži-mo, če-mu i-ma-mo no-že ? 13 t ti, to, ta, te, tu. ma-ti. ži-to, te-ta, o-ta-va. — te-ta mo-ta ni-ti, to-ča ta-re ži-to. ti-či-ce so si-te. — za zi-mo vo- zi-mo šo-to, ti-ca no-si ži-mo, ži-to ra-se in zo-ri, te-ža-va mi-ne, ne to-ži. d od, ud, ad, ed, id. vo-da, de-te, di-ša-va, do-zo- re-ti, do-ži-ve-ti, du-ša, ud. — vo¬ da de-re, na-ša do-mo-vi-na, de-te se ra-do va-di, od do-ma i-de-mo. — te-ta mi da vo-de, vi-di-mo so-se-da, ru-do vo-zi, de-da i-ma- mo ra-di. 15 1 li, la, lo, lu, le, ul, al, il. li-sa, de-že-la, de-lo, lu-na, le¬ sa, le-vi-ca, se-lo, a-li. — li-si-ca lo-vi ži-va-li, na-ša de-že-la, mi-la do-mo-vi-na, si-la ni mi-la, ze-le- na do-li-na, že-na so-li me-so, ne la-ži! ba, be, bi, bo, bn, ib, ub, ab, ob. so-ba, ne-be-sa, o-bu-va-lo, va¬ bi. — o-ba zo-ba, ža-ba bi-va v lu-ži, ni bo-ba, ze-be me, ob ro¬ bu so de-be-le bu-če; — v šo-li be-re-mo, ra-bi-mo be-ri-lo, re-va ne-se bu-ta-ro, be-ra-ei-ca be-ra-ei. 17 h ho, ha, hu, hi, he, ah, oh, eh, uh. ti-ho, ve-ha, le-nu-hi, oh! — ti-ho ho-di! ne hi-ti-mo, vo-ha-mo in di-ha-mo, re-va bo-ie-ha in hi-ra. — v hi-ši so mu-he, no-si su-ho ro-bo, o-na na-bi-ra ma-hu, ob hu¬ di u-ri hi-ti-mo do-mov, ne bo-di-te hu-di! ku, ke, ka, ko, ki, uk, ak, ok, ek, ik. ku-ka-vi-ca, o-ko, ka-ša, ki-ta, ик. — ku-ka-vi-ea ku-ka, ka-ko ku-ka? ku-ku!— ku-ra ko-ko-da- ка. — o-re-hi so su-hi, s ko-so ko-si-mo o-ta-vo, ne ka-li vo-de! o-na ku-ha ka-šo. Abecednik. 2 18 ZE 19 P pa, pe, pu, po, pi, up, op, ip. re-pa, pe-ro, le-po-ta, ka-pi-ca. — sa-pa pi-še, pu-li pe-so in re-po, pe-ri-ca pe-re, v pe-ci pe-če-mo po-ti-ce. —- ku-pi pe-ro! po-to-ki so ma-li, ku-pi-mo o-re-he! po no-či po-či-va-mo. j ji, ju, jo, ja, je, aj, oj, ij, ej. ju-na-ci, vi-jo-li-ca, je-ze-ro, oj! — če-be-le ro-ji-jo, je-le-ni so bo-je-či, je-se-ni se-je-mo, vo-ja-ci se bo-ju- je-jo, ko-va-či ku-je-jo. — o-ra-či or-je-jo, je-re-bi-ea po-je, ma-ti kli¬ li a-j o ka-vo. 2 * 20 tL 1 S ga, go, gu, ge, gi, og, ag, ig, ug, eg. no-ga, no-ge, ja-go-da, go-ba, gu*ba, — go-ba go-ri, go-ve-do go-ni-mo na go-ro, če-ga-ve so go-si? go-vo-ri! — ne ža-li u-bo- ze-ga! z ro-ka-mi de-la-mo, z no- ga-mi ho-di-mo, vo-da ga-si že-jo, ku-ha-mo go-be, ko-ze ho-di-jo na go-ro. f fa, fi, fu, fo, fe, if, uf, of. fa-ra, fi-ga, fu-ži-na. — fu-ži-na je na vo-di, fi-ge ra-di je-mo, fa-ra je ve-li-ka, v fa-ri so fa- ra-ni. — go-ra je go-la, be-re-mo in ka-že-nio. ko-ti, kot; ra-ki, rak; me-hi. meli. — pav i-ma lep rep. — lev je hud. — dob je vi-sok. — top je na-bit. — lok je na-pet. — gad je siv. — mah je suh. — če-mu je meh? no-ži, nož. — de-ček je pol-nih lic. — red je le-pa reč. — kos je tič. — vo-da te-če čez jez. — na do-bu so šiš-ke. — miš i-ma nag rep. — mož i-ma nož. 23 je-len; pu-ra-ni, pu-ran. — vol nam da-je loj. — sin, i-mej o-če-ta in ma-tei* rad! — jed je bož-ji dar. — sem v šo-li. — šel bom sam do-mov. pes lo-vi sr-no. — dr-ži jo za no-go. — na vr-tu so tr-te. — zr-no je tr-do. — sr-pi so že-lez-ni. — kr-ti so čr-ni. — pr-ti so be-li. f 24 ljs ljub, lju-be-zen, ljud-je, me-tulj, molj, ze-lje, olj-ka. nj s nji, nji-ya, konj, o-genj, pi-sa-nje, nje-na. bi s blag, bla-go, bla-zi-na, bli-zo, bled. brs bra-da, bra-na, bre-me, bre-za, bri¬ nje, bri-ti, bri-sa-ča, brus, brat. pl s pla-ni-na, pla-ča, ple-če, ple-me, plug, plot, plju-ča. / pr : pra-prot, pri-ča, pre-di-vo, prag, prali, proč. / / dl s dla-ka, dle-to, dlan. dr s dre-vo, dre-ma-ti, dro-biž, dru-god, drag. tis tla, tla-ka, tle-ti, tlak. trs tra-va, tra-ta, tru-ma, tri, trak, trop, trud. st s ste-na, star, past, vest, me-sto, čast. Str s stre-lia, stru-na, stra-ža, stran, strop, strijc. o- ■ o . 7 ?, ■ , ' .t t 25 sl: sli-va, slu-ga,, mas-lo, ves-lo, sluh. sv: svi-la, svi-nja, sve-ti-nja, svi-tek, svoj. sr: sra-ka, sraj-ca, sre-da, sre-nja, ne- sre-ča. sp: spa-nje, spi-sa-ti, spo-daj, spo-min. spl: sples-ti, sples-ni-ti, sploh, sli: ska-la, ska-ka-ti, skok, skr-be-ti. skl: skle-da, sklo-ni-ti, sklon, sklep. Št: šte-ti, šte-vi-lo, šti-ri, štor, po-šten. Šč: šču-ka, kleš-če, šče-ti-na. Šk: žkar-je, škr-ba, ško-da. zl: zla-to, zlo-ži-ti, zli-ja-ti, zlog, zlat. zb: zbi-ra-ti, zba-ti se, zbor. zd: zdi-ho-va-ti, zdaj, zdih-ljaj. zdr: zdra-vi-lo, zdru-ži-ti, zdrav-je, zdrs- ni-ti. zr: zre-za-ti, zra-ven, zrak, zrel. zv: zvon, zve-li-čar, zve-ri-na, zvo-ni-ti. žl: zli -ca, žleb, žlič-njak. žr: žre-ti, žre-be. gl: gla -va, glo-bok, glo-da-ti, gluh, glas. 26 fgTS gri-va, gre-di-ca, grad, grah, grom, g rozd. ■<.—j & -j -'Z j ~ Iifs hra-na, hrast, hren, hrib, hrup, hrošč, kil kla-di-vo, kla-ja, klo-buk, klas, klet, klic, klop. kij s klju-ka, ključ, kljun, kri kri, kra-va, kro-jač, kre-da, kro-kar, kro-na, kruh, kralj, kres, križ, kriv, krop, kro-pi-ti. kvs kva-ri-ti, kvas, kviš-ko. 27 Nazaret je mesto. Nikolaj je bil škof. Navada je železna srajca. EžE m M Mati kličejo: Matija! Marko, lepo se vedi! Martinček je nedolžna živa lica. IsMl u U 28 Urh je priden učenec. Učitelja ima¬ mo radi. Ubogajmo ga! Uršula plete. V V Veronika, Valburga, Vid, Vič. — V mestu živi veliko ljudij. Viktor in Va¬ lentin sta naša so učen ca. Zla to ust, Zalog, Žab ni ca. — Živali so naše dobrotnice. Zgodaj vstajaj! Zemlja je velika. 29 ZZE O o Olga, Ogersko, Oglej. — Olga je redna. O pravem času hodi v šolo. Oče jo lju¬ bijo. Na Ogerskem bivajo Ogri. <1 A. Adam, Anton, Amerika. — Afrika je del sveta. Avstrija je mogočno cesar¬ stvo. Amalija ljubi sestro Ano. 30 r cO-čC Ciril, Celje, Celovec, Čehi. — Člo¬ veška pomlad cvete le jedenkrat. čas hitro beži. Cecilija, ne trati časa! 53: G E Eva, Evgen, Egidij, Evropa. — Eva je bila Adamova žena, Emil in Eli¬ zabeta sta bratranca. Evropa, Azija, Afrika, Amerika in Avstralija so deli sve ta. 31 Gustav, Gabrijel, Ev sta bij. — Golob¬ ček je čedna živa lica. Glej njegove snažne nožiče! Gorica je mesto. Na Gorenjskem so visoke gore. Ida, Izidor, Izak, Idrija. — Imamo skrbne sta riše. Imenuj dele sveta! V Idriji na Notranjskem se koplje živo sre bro. Jožef, Jurij, Jernej, Ivan. — Jeru¬ zalem je sveto mesto. Jelen ima velike rogove. Jožef pomaga Janezu delati. Je njegov prijatelj. h H Henrik, Jernej. — Hrvaško je naša sosedna dežela. Hčere, bodite ponižne! Hudobnih otrok se ogibajte! 33 Klement, Kristina, Konrad. — Kolpa meji Kranjsko od Hrvaškega. Grinto¬ vec je gora med Kranjskim in Koroš¬ kim. Kranj je staro mesto na Gorenj¬ skem. sS;šŠ Sebastijan, Štefanija, Sava. — Sava teče mimo Šmarne gore. Gradec je glavno mesto Štajerskega. Spoštuj svoje pred¬ stojnike! Šiška je vas. Abecednik. 9 o 34 ^ 1 L Leopold, Leon, Lucija. — Lazniku ni kdo ne verjame. Laž ima kratke noge. Siska in Ježica sta vasi blizo Ljubljane. Leto ima štiri letne čase. t T Triglav, Trst, Tržič, To bi ja. — Trst je veliko trgovsko mesto. Trgovci ku¬ pujejo in prodajajo blago. Tujega blaga se ne dotikaj! Triglav je naj višja gora na Kranjskem. 35 Ferdinand, Friderik, Feliks. — Filip in Florijan sta brata. Sestra je Frančiška. Cesar Ferdinand je bil jako dobrotljiv. Franc Jožef so naš cesar. Praga, Po stoji na, Primorje. - Peter in Pavel sta bila a po stelja. Pri Po sto¬ ji ni na Notranjskem je sloveča jama. Praga je lepo mesto. 3 * 36 //»M r R Rim, Radovljica, Ribnica. — Rudol¬ fi) vo (No vo Me sto) je me sto. V Ri mu pre- bivajo papež. Raj je bil lep kraj. Rana ura, zlata ura. b B Bogomila, Bled, Betlehem. - V Bo¬ hi nji izvira Bohinjska Sava. Bled je lep kraj na Gorenjskem. Misli vedno na Boga! Boj se greha! 37 izžž: d D Doroteja, Dunav, Drava. — Drava in Sava se stekate v Dunav. Dunaj je glavno mesto našega cesarstva. Gorenj¬ sko, Dolenjsko in Notranjsko so deli Kranj ske de že le. 38 39 40 Moška krstna imena. 41 Ženska krstna imena. Ana, Barbara, Cecilija, Do¬ roteja, Elizabeta, Frančiška, Gri- zela, Helena, Ida, Julija, Klara, Lucija, Marija, Neža, Olga, Pav¬ lina, Rozalija, Sabina, Štefa¬ nija, Terezija, Uršula, Veronika, Zofija. Priimki. Ahacelj, Bohorič, Cojz, Čop, Dalmatin, Erjavec, Elorijančič, Grlobočnik, Hladnik, Ipavec, Ja¬ nežič, Kopitar, Levec, Metelko, Novak, Orožen, Preširen, Ravni¬ kar, Slomšek, Toman, Umek. Vodnik, Zalokar, Žemlja. 42 Vaje v branji. 1 . Kovhč je rokodelec. Hiša je poslopje. Kosa je orodje. Kruh je jed. Voda je pijača. Suknja je obla¬ čilo. Črevlji so obuvalo. Klobuk je pokrivalo. — Konj je domača žival. Zajec je gozdna žival. Senica je ptica. — Črešnja je sadno drevo. Smreka je gozdno drevo. Pšenica je žito. Vijolica je cvetica. — Železo je kovina. Kaj je meso, šola, kapa, telovnik, vino, škornji, krojač, jagnje, lisica, lastovica, hruška, lipa, lilija, srebro, proso, sekira? 2 . Sneg je bel. Tinta je črna. Kri je rdeča. Zlato je rmeno. Lisica je rjava. Nebo je modro. Trava je zelena. Golob je siv. Kaj je še belo? Kaj je še črno, rdeče, rmeno, rjavo, modro, zeleno, sivo? Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Jabolko je kislo. Pelin je gren&k. Meso je ukusno. Juha je slana. Cerkev je velika. — Hišica je majhna. — Drevo je visoko. Grm je nizek. — Cesta je široka. — Steza je ozka. — Kosa je dolga. — Nož je kratek. — Železo je trdo. — Kruh je mehek. — Led je mrzel. 43 Peč je gorka. — Tabla je voglata. Krajcar je okrogel. — Palica je ravna. Veja je kriva. — Sekira je ostra. Škarje so skrhane. 3 . Oče orjo. Mati kuhajo. Sin vozi. Hči plete. Hlapec seka. Dekla pere. — Mlinar melje. Pekar peče. Mes&r kolje. Črevljar šiva. Kdo še šiva? Zidar zida. Tes&r teše. Mizar obla. Kovač kuje. Ključaničar pili. Tkalec tke. Barvar barva. Pes laje. Mačka mijavka. Konj rezgeta (hrže). Krava muka. Osel riga. Ovca bleketš,. Koza mekeče. Prašič kruli. Petelin poje. Kokoš kokoče. Gos gogoče. Golob gruli. — Volk tuli. Medved gode. Lev rjove. — Škrjanec žvrgoli. Krokar kroka. Sova vpije. — Žaba reglja. Kača siče. Brencelj brenči. Škornji škripljejo. Veriga rožlja. Zvon klenka. Mlin ropoče. Potok šumi. Veter vrši. Grom bobni. Struna brni. Orgle buče. Denar cvenka. Voz drdrš,. Led poka. Nazorni nauk in berila. A. Šola. Hodimo v šolo. Učenci smo. V šolski sobi vidimo okna, duri, stene, strop in tla. V sobi stoji peč in veliko kloplj. Vsak učenec sedi na svojem prostoru in gleda gospoda učitelja. Pred ukom molimo ali pojemo. Potem računimo, beremo, pišemo ali rišemo. Pod klopjo ima vsak učenec spravljene šolske priprave: knjigo, tablico, ra- čunico, pisalo, gobico, pisanko, držalo in pero. V klopi je tintnik s tinto. Pred klopmi je šolska tabla, računski stroj, miza in stoli. S kredo pišejo gospod učitelj na tablo, z gobo pa brišejo. Na steni visi razpelo in lepa cesarjeva podoba. Učitelj pripovedujejo, mi pa poslušamo. Potem izprašujejo in mi odgovarjamo. Po uku zopet mo¬ limo ali pojemo. Iz šole gremo redno in mirno domov. Pred ukom. 0 Bog, ki slabim rad pomagaš, Ozri se milostno na nas! Daj nam, da pridno se učimo In tebi služimo ves čas! 45 Po uku. Pomagaj, Bog, da vse nauke Zvesto si v srci hranimo, Da vedno se po njih ravnamo In večno srečni bodemo. Bodi postrežen. Nekega dne so otroci dohajali v šolo, pa so bili vsi nekako tihi in žalostni. Učitelj vprašajo: „Kaj vam je, da danes niste nič kaj veseli in se tako žalostno pogledujete?“ Otroci molče. Potem reče neki deček: ,,Žalostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel." „Ali imate Jakca radi?“ vprašajo učitelj. „Racli, radi ga imamo 1“ odgovore soglasno otroci. „Zakaj ga imate tako radi?“ vprašajo dalje učitelj. „Zato, ker je tako dober in ljubezniv,“ od¬ govore otroci. Neki deček pripoveduje: „Jaz sem jedenkrat knjigo izgubil; Jakec mi jo je poiskal in prinesel Neka deklica pravi: „Šla sem po potu, m velik pes je stal tam, balo, sem se ga; Jakec me vidi, pride k meni ter gre z menoj mimo psa.“ Drug učenec pravi: „Meni je Jakec večkrat pomagal, oko nisem mogel kaj spisali.“ 46 Še drug pripoveduje: „Jaz sem nesel teždk jerbas s polja in nisem mogel dalje: Jakec me sreča in mi pomaga nesti jerbas “ Tako pripovedujejo otroci drug za družim, in učitelj pravijo: „ Jakec je tedaj res prav po- strezljiv in priljuden deček. On rad pomaga vsa- cemu, komur le more. Molili bomo zanj, da bi kmalu ozdravel “ Vsi otroci so živo ganjeni in nekateri če celo jokajo. Učitelj molijo, otroci pa za njimi, takd-le: „Ljubi Bogi prisrčno te prosimo, da bi dal kmalu ozdraveti našemu dobremu tovarišu. “ Jakec ozdravi in pride zopet v šolo. Vsi otroci hite k njemu, prijazno ga pozdravljajo in so zelo veseli. Dobro delaj vsakikrat, Vsak imel te bode radi Človek. Otrok sem. Vsak otrok je človek. Človek ima dušo in telč. Duše ne vidimo. Z dušo mislimo in čutimo veselje ali žalost. Z dušo razločujemo, kaj je pravo ali ni pravo. Duša ima um in pamet. Duša je neumrjoča. 47 Telo vidimo. Tel6 je umrjoče. Deli telesa so: glava, trup in udje. — Na glavi imam lase, čelo, oči, nos. usta, brado, senci, lica, ušesa. Nad očmi imam obrvi. Oči zapiram s trepalnicami. Z očmi vidim rmeno solnce, modro nebo, pisane cvetice, zelena polja. Kaj še vidimo? Slepec tega ne vidi. Revež je. — Z ušesi slišim ljudi govo¬ riti in ptičice peti. Kaj še slišimo? Gluhec ne sliši. — Z nosom duham cvetice. Vijolica lepo diši. Kaj še diši? —- V ustih imam zobe, jezik in nebo. Z zobmi jem. Z jezikom govorim in ukušam jedi. Hruška je sladka. Kaj je še sladko? Zelje je kislo. Kaj je še kislo? Glava tiči na vratu. Trup ima prsi, hrbet in trebuh. Udje so roke in noge. Roka se giblje v komolcu in rami. Na rokah imam po pet prstov; ti so: palec, kazalec, sredinec, prstanec in me¬ zinec. Na vsakem prstu je noht. — Noga ima stegno, koleno, mečo in piščal, peto in stopalo s petimi prsti. Na vsem telesu čutim, ali je izba gorka ali mrzla. Kaj še čutimo? 48 Jaz vidim, slišim, duham, ukušam in čutim (tipljem). Imam petero čutov: vid, sluh, vonj (duh), ukus in tip. Ljubi svoje stariše. Jožek, Nežica in Franček so sedeli skupaj pred liiso. Pogovarjali so se o očetu in materi. Jožek, starejši brat, pravi: « Včeraj so mi oče dali novo knjižico .» Sestra pravi: «Meni so mati kupili lep robec za god.» Franček pravi: «Zvečer nam bodo mati dali mleka in kruha .» Potem še dalje govore, kako dobri so jim oče in mati. Jožek tudi pri¬ poveduje o sosedovi deklici, ki so ji mati umrli. Vsi se tiho pogledajo in imajo solzne oči. Franček reče: «Naša mati ne smejo umreti!* Vsi gredo v hišo in nikjer niso tako radi, kakor pri ljubih stariših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. Jed in pijača. Zjutraj, opoludne in zvečer jem. Kar jemo, imenujemo jed. Vsak človek potrebuje jedi. Naj¬ večkrat jemo kruh. Kruh se dela iz moke; črn je ali bel. 0 božiči peko mati potice, o veliki noči kolač m pogačo. Tudi jemo juho in meso. Juha' je zdrava. Meso je tečno. Meso dobivamo 49 pri mesarji. Mesar kolje vole, krave, teleta, ovce, koze in prašiče. Kakšno meso imamo? Prašiče k praznikom doma koljemo in delamo klobase ter sekamo slanino. Lovec strelja srne, jelene, zajce, jerebice. Mes6 teh živalij imenujemo divja¬ čino. — Z mesom jemo grah, lečo, zelje, repo, solato; te jedi so zelenjad. Otroci radi jemo sadje, kakor: črešnje, hruške, jabolka, češplje, grozdje, orehe in kostanj. Pred jedjč in po jedi molimo. Preveč ne smemo jesti, da ne zbolimo. Prevročih ali pre¬ mrzlih jedil in nezrelega sadja tudi ne jemo, ker je nezdravo. Kadar sem žejen, pijem. Kar pijem, je pijača. Najbolj zdrava pijača je voda. Ce mi je vroče, ne pijem mrzle vode. Mleko je tečna in dobra pijača. Kdaj pijemo kavo? Odrasli ljudje pijo tudi vino in pivo Bodi usmiljen! Matijček in Milica sta prišla ravno iz šole domov. V veži vidita starega moža. Bil je slabo oblečen in ves se je tresel mraza. Siromak ju nagovori: «Usmilite se me, lačen sem; prosim, dajte mi malo kruha!> Abecednik S 50 Milica: «Pojdite z nama v hišo, da se malo po- grejete! Danes imamo gorko v hiši.» Matijček prime siromaka za roko in ga pelje v hišo. Milica prosi mater: «Ljuba mati! dajte ubožčeku kaj jesti. Prosil je kruha, dajte mu tudi kaj gorkega.* Matijček pa stopi k očetu in pravi: «Oče! podarite siromaku kako ponošeno obuvalo.* Siromak je dobil vsega dosti, česar mu je bilo treba. Preden odide, zahvali se, rekoč: «Malokje sem našel tako milosrčnih otrok, kakor sta vidva. Stotero povrni vama Bog, kar sta izprosila za me pri dobrih stariših!» Stariše je otročja milosrčnost jako ganila. Revežem pomagaj rad, Revež tudi tvoj je brat! i Uganke. Je belo ko sneg, zeleno ko detelja, rdeče ko kri, otrokom diši; kakd se jveli ? .. * Velik sem kot hiša in majhen kot miš, grenek kot žolč in vsi ljudje me radi jedo; kdo sem? vr v # vf Ce lcviško vržeš, je belo, če pade na tla, je rmeno. Kaj je to? v C. Obleka. Kadar zjutraj vstanem, oblečem se. Na životu imam srajco. Srajco dela šivilja iz platna. Platno tke tkalec iz preje. Prejo prede predlca iz prediva. /*t 3 *# 51 Predivo pa tare terica iz lanu. Potem oblečena Mače, telovnik in suknjo. To obleko dela krojač iz sukna. Sukno se dela iz volne. — Na noge obujem nogavice in na te škornje ali črevlje. Škornje in črevlje dela' črevljar iz usnja. Usnje dela usnjar iz kož. — Na glavi imam klobuk ali kapo, po letu pa slamnik. Klobuke dela klo¬ bučar. Po zimi nosimo plašče in kožuhe. Obleko mi oskrbujejo stariši. Obleka stane mnogo. Zaradi tega jo varujem in pazim, da je ne zamažem in ne raztrgam. Vsako oblačilo je lepo, da le ni raztrgano ali nesnažno. Ob nedeljah in praznikih nosim praznično obleko. Obleka pokriva in greje telč. Trebuh in noge moram po zimi gorko oblačiti, da ne zbolim. Tudi po snegu in po vodi ne hodim, da mi ne pride mokrota v črevlje. Naštejte moška oblačila! Katera so ženska oblačila? Golobček. Golobček, čedna stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prav pridni, čedni vsi! 62 Golobček, krotka stvarica! Vsak ljubi te in rad ima. Mi bomo tudi, kakor ti, Prijazni s vsemi in krotki. Poslušaj dober svet. Matej je bil poslušen deček. Igral se je nekega po¬ mladanskega dni z druzimi otroci na travniku, ker je bil ravno sneg skopnel. Vsi skačejo sem ter tje, dokler ni bilo vsem zelo vroče. Slečejo tedaj suknjiče in se klade. Mimo pride star mož in opominja otroke, da naj ne bodo slečeni, da se ne premrazijo in ne zbole. Svojeglavni otroci se še ne zmenijo za dober svet starega moža in se igrajo do večera na trati. Samo Matej hitro uboga, obleče suknjico in gre domov. Kmalu potem zboli več teh otrok ter morajo dolgo bolni ležati. Matej pa je bil zdrav in vese'l, kakor poprej. Uganka. Kdo ima iz samih šivank suknjo? JD. Stanovanje. Človek potrebuje stanovanja. Če gre dež ali sneg, sem v hiši pod streho. Po zimi se grejem v gorki hiši. Po noči spim v hiši. Hiša je zidana ali lesena. Skozi vrata hodim v vežo, iz veže 53 skozi duri y sobo ali kuhinjo in po stopnicah v klet ali v prvo nadstropje in pod strešje. Streha pokriva hišo. Na strehi je dimnik. V sobi bivamo po dnevi in po noči. Tla, strop, stene, okna. vrata in peč so deli sobe. V sobi je miza; pri mizi so stoli ali klopi. Pri steni stoji postelja in predalnik za obleko. Obleka se tudi v skrinji hrani. Na steni visi ura, podobe in zrcalo. Mati skrbe, da je soba in vsa hišna oprava snažna. V sobi in v vseh hišnih prostorih mora biti zdrav zrak. Zato vsak dan odpiramo okna in vrata. V kuhinji je ognjišče. Na ognjišči kuhajo mati jedi. Škaf, korec, lonec, ponev, skleda, kuhalnica, burklje, sklednik in žličnj&k so ku¬ hinjsko orodje. Kuhane jedi nosijo mati na mizo. Miza je pogrnena s prtom. Na prtu so krožniki, žlice, vilice in noži. Hišo zidajo zidarji. Streho stavijo tes&rji. Mizar izdeluje hišno opravo. Ključaničar obkuje okna in vrata. Steklar reže šipe in jih vdeluje v okna. 54 Petelinov klic. Kikiriki! Brk otroci ustanite, Se umite in molite; Ta, ki dolgo spi, Pač nič vreden ni, Kikiriki! Kikiriki! Knjige brž v roke vzemite, Marno, pridno se učite; Kdor se mlad uči, Kruha dosf dobi, Kikiriki ! Kikiriki ! V šolo le hodite radi, Dokler ste še čvrsti, mladi; Kdor rad poleži, Solo zamudi, Kikiriki ! Uganke. Šviga, švaga čez dva praga. Kaj je to? >14 'ih ■?£• Kdo svojo hišo vedno s seboj nosi? * hi hi Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži. Kaj je to? 55 E. Družina in človeška doba. Veseli god. Nekega popoludne vprašajo gospod učitelj Matij čka: «Kaj si danes tako vesel P» Matij ček odgovori: «Naš ded (stari oče) obhajajo danes svoj god. Jaz, moj brat Lovro in sestrica Milica veselili smo se že davno tega dne. Zjutraj smo na vse zgodaj vstali in se praznično oblekli. Oče in mati so nas naučili prav lepih voščil. Prišli so tudi strijc in teta in so s seboj pripeljali mojega odraslega bratranca Jožeta in sestričino Ano. Ko je bila vsa družina zbrana, šli smo s sorodniki vred dedu voščit. Jaz in Lovro sva bila prva. Babica pa so nesli malo Milico. Jaz in bratec stopiva pred deda in vsak pove svoje voščilo. Jaz sem voščil: Zdrave, srečne Vas ohrani Večni Oče in Gospod! Vseh naj Vas nadlog obrani In naj spremlja Vas povsod! To otrok Vam vošči vdani Danes za veseli god. 56 Moj manjši bratec Lovro pa Naj Bog s srečo Vas obsuje, Zdravje, mir Vam podeli, Vse, kar srce poseljuje, Naj Vam da v obilnosti. Mala Milica jim je podala lep šopek cvetic. Potem so voščili moji ljubi stariši in sorodniki. Ko so naš stari oče videli, da jih imamo vnuki, stariši in sorodniki tako radi, bili so tako veseli, da so veselja jokali. Opoludne so ostali tudi sorodniki pri kosilu. Vsi smo bili prav veseli.» Učitelj na to reko: «Prav lepo ste storili in pokazali, da ste svojemu dedu hvaležni in da jih spoštujete. Ded in babica sta starčka. Vsa- cega starega človeka moramo spoštovati. Tvoj oče in strijc še nista tako stara; sta moža. Mati in teta pa sta ženi. Odrasli bratranec Jože je mladenič in sestričina Ana je devica. Ti in tvoj bratec Lovro sta dečka; Milica je pa deklica. Otroci! spoštujte in ubogajte vsacega odraslega in izkušenega človeka, posebno pa svoje stariše. Dajo vam vse, česar potrebujete: jed, obleko in stanovanje. Kdor nema očeta in matere je sirota.» Uganka. Kdo hodi zjutraj po štirih, opdludne po dveh in zvečer po treh? 57 F. Cerkev. Nedelja. Franček pripoveduje v šoli: «Včeraj je bila nedelja. Ko smo vstali, rekli'so oče: Danes ne bomo delali; počivali bomo, ker je Grospodov dan. Mati so nam dali vsem praznično obleko. Zvonovi so zapeli, in šli smo s stariši v cerkev. Cerkev je najlepše poslopje v vasi. Od daleč se že vidi zvonik, na katerem je cerkvena ura. Vrh zvo¬ nika je križ. Pokazali so nam oče tudi strelo- vbd na zvoniku. Skozi line se vidijo zvonovi. V cerkev smo šli skozi velika vrata. Nad vrati je naslikano Božje oko. Pri vratih je kropilnik z blagoslovljeno vodo. Na jedni strani je krstni kamen. Oče so me peljali po sredi cerkve pred veliki oltar. V oltarji je velika svetnikova po¬ doba. Na oltarji je Cerkvenik prižgal sveče, katere so v lepih, visokih svetilnikih. Duhovnik pridejo iz žagrada v lepem mašnem oblačilu. V rokah neso kelih. Maša se prične. Zadaj na vzvišenem koru zabuče orgle in pevci zapoj6 Vse ljudstvo je molilo in nikdo se ni oziral po cerkvi. Duhovnik so šli tudi na prižnico in so nam 68 veliko lepega povedali o preljubem Bogu. Konec maše so odprli tabernakelj in so iz njega vzeli zlato monštranco, s katero so nam dali blago¬ slov. Iz cerkve grede so nam pokazali oče na pokopališči spominek naših pradedov. Doma so me oce pohvalili, da sem se v cerkvi lepo vedel. Popoludne smo šli h krščanskemu nauku in litanijam.» Gospod učitelj pravijo na to: «Cerkev je hiša Božja. Kadar ste v cerkvi, govorite z Bogom. Hodite radi v cerkev!» Zvonček. l. Ob zori zvonček poje: Bim bom bim bom bim bom, Molitve molim svoje, Na delo hitel bom. 2 . Ob osmih v cerkev vabi: Bim bom bim bom bim bom, OpoPdne pa ne žabi Vabiti me na dom. 3 . Zvoni „Marijo zdravo" Bim bom bim bom bim bom, Zdaj trud in delo mine, Spočil se jaz tud’ bom. 4 . Preglasno poje časi: Bim bom bim bom bim bom, Veselje se nam glasi, Tud’ jaz vesel naj bom. o. Le kadar mrtvim kienka: Bim bom bim bom bim bom, Takrat je pesem grenka, Pa kliče v večni dom. 59 Bog vse vidi. «Oče, kaj pa pomeni oko na cerkvenih vratih ?» vpraša sin očeta iz cerkve grede. «To kaže, da Bog vse vidi in vse ve,» pravijo oče. «On nas gleda doma in v cerkvi, po noči in po dnevi, v temi in na svitlem. V zemljo, v globoko jamo vidi Božje okč. Tudi v po¬ stelji, kjer ležiš, ne moreš se skriti Bogu. Bog vse vidi. Bog nam je dal dušo in telo, torej nam vidi v srce. On ve, kaj mislimo in želimo. Bog vse ve.» Tako lepo so oče učili sina. Sin si pa to tudi dobro zapomni in nikoli ne pozabi, da Bog vse vidi in vse ve. Bog vse vidi in vse ve, Hrani čisto mu srce! Uganka. Kdo pride prvi v cerkev? G. Vas. Kraj, kjer je več hiš skupaj, imenujemo vas. \ 7 vasi prebivajo večjidel kmetje ali poljedelci; oni obdelujejo polje in rede živino. Hiše so zidane ali lesene. Pri vsaki hiši je še hlev za domače živali in skedenj. Zraven hleva je svinjak in 60 gnojišče. Poslopja so pokrita s slamo, deskami ali opeko. Skozi vas je cesta. Hiše stoje v dveh vrstah ob cesti. Pri hišah so majhne zagrade za zelenjad in sadni vrti. Sredi vasi stoji cerkev in pred cerkvijo košata lipa. Blizo cerkve je zi¬ dana šola. Skozi vas teče tudi mah potok. Pri potoku je mlin, v katerem nam mlinar melje žito. Okoli vasi so polja in travniki. Se dalje proč pa so gozdi, griči in gore. Kako se imenuje vas, v kateri stoji hiša tvojih starišev? Imenuj sosedne vasi! Kmet. Pred vrtom z drevjem zasajenim preljubo hišico imam, obdana s poljem je rmenim, za dom gosposki je ne dam. Na vrtu z drevjem zasajenem prežlahtno sadje mi zori, na bližnjem polji pa rmenem se zlato klasje mi blišči. Zeleni travniki dajejo mi klajo za živinico, vinogradi mi pa nesejo prav sladko vinsko kapljico. 0 zgodnji zariji grem na delo, pozdravljajo me vse stvari, tu delam pridno in veselo, če tudi čelo se poti. Če v gozdu sem, če sem na polji, če orjem, sejem, če kosim, mi delo vsako je po volji , hvaležno Stvarnika častim. 61 Uljudni dečki. Popotnik gre skozi vas. Več otrok se igra na potu. Ko tujec bliže pride, umaknejo se otroci na desno in leve, odkrijejo se in prijazno rek6: „Dober večer 1“ „Bog daj,“ pravi popotnik in gre dalje. Kar se obrne in vpraša: „Kateri pot drži v mesto?“ Otroci odgovore glasno: „Desni pot!“ Jeden pa še grč za popotnikom in ga spremi do vrh hribca, kjer mu natanko pokaže pravi pot v mesto. Ti otroci so bili uljudni. IT. Mesto. Semen. Lenčika je večkrat mater prosila, da bi jo jedenkrat vzeli s seboj v mesto. V bližnjem mestu je bil semen. Ker je bila pridna, storili so ji mati to veselje. Zjutraj zgodaj so naložili poln jerbas sadja in nekoliko masla ter so ga šli z Lenčiko po veliki cesti v mesto prodajat. Proti večeru prideta domdv, in Lenčika pripoveduje bratcu: «V mestu je veliko veliko hiš. Vse hiše stoje v dolgih vrstah. Visoke so in lepo zidane. Med vrstami so široke in gladke ceste in ulice. Po 62 cestah so drdrali vozovi in lepe kočije; nikoli še nisem videla takih. Tudi več cerkva sem vi¬ dela v mestu. Na širokem prostoru, ki se trg imenuje, bila je velika množica kmetskih ljudfj. Prodajali so živino, meso, žito, mrvo, zelenjad, mleko, maslo in še veliko druzih pridelkov. Tam sva tudi z materjo prodajali sadje in maslo. Roko¬ delci, kakor: mizarji, kolarji, kovači, ključaničarji, vožarji, usnjarji, in drugi so imeli svoje izdelke na trgu. Videla sem tu veliko gospode. Mati so rekli, da so to uradniki in drugi bogati meščanje in njihove gospe. V hišah na trgu je veliko prodajalnic, kjer trgovci prodajajo blago za obleko. V drugih zopet prodajajo kavo, sladkor, riž, fige in drugo blago za živež. Opoludne so me mati peljali v gostilno, kjer sva dobili dobre juhe. Ko prideva iz gostilne, zaslišim močno ropo¬ tanje. Mati pravijo: «Boben poje, vojaki gredo K Po trgu pride mnogo vojakov. Vsi so bili jednako oblečeni in puške so imeli na rami. Pred njimi so šli častniki in so jih peljali v vojašnico. Šla sem z materjo tudi v lekarno. Tam jim je lekarnik prodal zdravilo, katero jim je ukazal zdravnik kupiti za našega bolnega hlapca. Iz 63 mesta grede sva šli mimo velike bolnice in skozi drevored proti domu. Jako lepč je v mestu. Ljubi bratec, prosi očeta, da te tudi vzamejo v mesto s seboj!» Bratec teče k očetu in prosi: «Oče! ali bom šel jedenkrat z vami v mesto ?» Oče reko: «Ce se boš rad učil, peljal boš z menoj našo kravo Lisko v mesto na semen prodajat.» I. Domače živali. Živali, katere doma redimo, so domače živali. Konj, osel, govedo (krava, vol, tele), ovca, koza, prašič, pes in mačka so štirinogate domače živali. Kokoš, petelin, puran, golčb, gos, raca in pav so domače ptice. Konj vleče voz in nosi jezdeca. Osel nosi tovor. Krava in koza nam dajeta sladko mleko. Vol vlači plug. Ovca nam daje meso in volno, prašič pa slanino in meso za klobase. Pes varuje hišo. Mačka lovi miši. Kokoš nese jajca. Petelin nas kliče rano na delo. Vse domače ptice nam koristijo z mesom in perjem. 64 / Mlado jagnje. 70 'U6- be Jl/llado- japnje, lejio- balo-, cp<-e ja male/vj\ belo; bkače, b jia/vkeljci dvo-lni in jio tvati v-vli. jf/icdi pA<-afi}i: ,/Jfe, ne bkakaj, tam jxo /meju be ne takoj; lahko- kam be jaletih, bilko- no-- žico- jd/vo-liZ !" r Ja Ivan: «0h, ljubi oče! Jaz sem bil na vrtu in sem to škodo naredil. Odpustite mi, saj nikoli več ne bom kaj tacega storil!» Oče: «Bodi za sedaj, ker si odkritosrčno povedal, da si ti to storil!» Odkritosrčno dolg spoznaj, Nikoli nič se ne zlagaj. 67 Ptica in deček. 1. Kdo te ptiček mali Peti je učil, Kje si tako lepe Pesmice dobil? 2 . „Kdo učil me petja T Rad bi deček znal? Male moje pesmi Mi je stvarnik dal.“ 3 . Kje li ta stanuje, Da poiščem ga, Da jednakih pesmi Tudi meni da? 4 . „V dobrem srcu biva, Ljubi deček ti, Dobremu otroku Pesmi podeli.“ Uganke. Katera glava nima lic? Koliko grahov gre v jeden lonec? Kdaj kmet repo seje? K. Polje in travnik. Okoli vaslj, trgov in mest so lepa polja in zeleni travniki. Na polji so njive. Kmet orje njivo s plugom. Na njivo seje pšenico, rž, ječ¬ men, proso, ajdo, oves in lan. Tudi sadi krom¬ pir in koruzo. Posejano njivo povlači z brano. Iz semena vzraste lepo žito. Plevice je oplevejo. Po letu žito dozori. Zenjice je požanjejo s srpi 68 in zvežejo v snope. Hlapci nalože snopovje na vozove in je zvozijo v kozolec. Suho snopovje mlatiči omlatijo v skednji s cepi. Zrnje očistijo • • ■ • v slame m plev in je znosijo v žitnico. Žito zmelje mlinar v moko in otrobe. Po travnikih raste trava. Kosci jo pokose s koso. Grabljevke jo pograbijo z grabljami. Seno in otavo nalože z vilami na vozove in je zvozijo na hlev. Po polji in travnikih raste veliko cvetic. Imenujte nekatere! Tudi živali, kakor: zajec, krt, miš, jež, — škrjanec, senica, krokar, gaščerica, belouška, žabe, metulji in veliko druzih živi po polji in travnikih. Katera orodja potrebuje kmet na polji? Cvetice. Mihec se ustavi pred rožnim grmom in reče svojim sestricam: «Pač je roža najlepša cvetica!» Marica zavrne: «Saj je lilija ravno tako lepa, kakor roža. Meni obe najbolj dopadata.» Anica pa reče: «Kaj še? vijolice so najlepše / Ali jih nismo spomladi najrajše trgali ?> Mati, ki so ta razgovor voslušali, reko: « Vse tri cve¬ tice, o katerih se pogovarjate , so lepe podobe treh prav lepih čednosti j. Modra vijolica je podoba ponižnosti; bela lilija 69 je podoba nedolžnosti in rdeča roža vas spominja dobrote sred, ter vam pravi: Srce vaše naj gori v ljubezni do pre¬ dobrega nebeškega Očeta .» Ponižnost, nedolžnost, dobrota sred Med vsemi bogastvi še največ velja. Ženjica. 1. ) Pšenica je zrela in klasje polno, jaz srp bom vihtela z veselo roko. 2. ) In venkaj na polje pred dnevom hitim in dobre sem volje, ko žet’ se učim. 3. ) Ko srp moj zapoje, mi reže ko strup in pesmica moja oživlja mi up. 4. ) Pod srpom podira se klasje težko, zastonj se upira in maje z glavo. 5. ) Ženjica sem pridna, za klasje skrbim, in ko je požeto, Boga počastim. Uganka. Štirje se po vasi gonijo, pa drag druzega ne vjame; kdo so ti? L . Gozd. Če gremo črez polje in travnike, pridemo v gozd. Tu so drugačna drevesa, kakor na vrtu. To drevje nema sadja. Grozdna drevesa so: smreka, jelka in "bor. Namesto listja imajo igle. Bukev, krast, lipa, topol in breza pa so listnata drevesa. Drvar naseka iz tega drevja 70 drva za kurjavo. Ogljar dela kope in žge oglje. Tes&r teše bruna za ostrešje in žagar žaga deske. V gozdu raste tudi brinje, mallnjak. leska in drugo grmovje. Na solnčnatih krajih so črne in rdeče jagode in druge rastline. Veverica je gozdna žival. Se veliko druzih živalij živi po gozdih, kakor: srna, lisica, jazbec, medved in volk. Ščinkovec, strnad, kos, pe¬ nica, lišček in kukavica oživljajo gozd s svojim petjem. Svoja gnezda imajo v grmovji in po drevji. Gnezd ne smem podirati. Sova hodi po noči na lov in vpije: uhu! Iz gozda hodi tudi jastreb kuretnino krast. Po skalnatih robovih greje se gaščerica in strupeni gad. Hvaležna Ančika. Ančika sedi neki poletni dan pred hišnimi durmi in misli na svoje ljube stariše. Premišljuje, kaj so ji že vse dali in ji še dajejo: živež, obleko in dokaj druzih reči L Tudi se spominja, kako so ji prijazni in jo imajo radi, če je pridna in jih rada uboga. Misli si: «Stariši mi dajo vsak dan toliko dobrega; kaj bi jim li jaz dati mogla?» Spomni se, da je videla pod bližnjim hribcem pred dvema dnevoma na pol zrele jagode. K materi gre v hišo in pravi: «Ljuba mati, prosim, pustite me tje-le pod hrib; grem nekaj iskat, 71 kmalu se vrnem .» Mati ji dovolijo. Ančika gre pod lirib in natrga dva lepa šopka jagod, ter gre veselo domov. Oče in mati sta ravno pred hišo, ko Ancika pride izpod hriba. K njima stopi in pravi: « Oče, mati! nekaj sem vama prinesla !» in da jima vsakemu šopek rdečih jagod. Ančika je bila svojim starišem hvaležna. Hvaležno srce je ljubo Bogu in ljudem. / Ptica. l. Oj deček hudobni! Zakaj me loviš, Ter v kletko me tesno Zapreti želiš? 2 . Če perje in petje Ti moje je všeč, Na prostem me pusti, Ne lovi me več! 3 . 4 . Na prostem mi perje Lepo je svitlo, In petje mileje Ko v kletki bi b’lo. Ti tudi na prostem Najbolj si vesel, Zaprt pa bi v ječi Gotovo ne pel. 5 . Če sebi le dobro Jn srečo želiš, Glej, drugim da Uidi Le dobro storiš! Uganka. Spomladi dišim, po letu hladim, jeseni redim, po zimi gorim. Kaj je to? 72 M. Voda. Voda je tekoča. Izvira v studencih, teče v potokih in rekah črez travnike, gozde, vasi in mesta. Stoječa voda je v ribniku, jezeru in v velikem morji. Reke se stekajo v morje. V vaseh in mestih so črez potoke in reke brvi in mo¬ stovi. Kjer ni vode, izkopljejo vodnjake. Pri vodi je mlin in žaga. Nad mlinom je jez. Jez obrača vodo na kolesa, da more mlinar mleti. Voda goni tudi fužine. Na potoku pere perica perilo in usnjar izmiva kože. Ribič lovi v vodi s trnkom ali mrežo ribe in rake. Po vodi pla¬ vajo gosi in race. V lužah in ribnikih ragljajo žabe. Po vodi se vozimo s čolnom. Po morji vozijo mornarji blagd in ljudi v ladijah in paro- brodih v daljne kraje. Po zimi voda zmrzne, naredi se led. Voda je potrebna ljudem, živalim in rastlinam. Vodo pijemo. Z vodo se umivamo. Vodo potre¬ bujemo pri kuhi. Po letu se kopljemo v vodi. Kadar nastane požar, gasimo ogenj z vodo. Ce mi je vroče, ne smem piti mrzle vode. Katere potoke, reke in jezera poznate? 73 Mlin. 1. ) Ropoče mlin v dolu nad bistro vodo: klip, klop! Da daleč okoli se sliši kolo: klip, klop! In v mlinu pa noč in dan mlinar budi In z belo nas moko on vse preskrbi. 2. ) Kolesa vrte se in kamne ženo: klip, klop! Pšenico da zmeljejo v moko drobno: klip, klop! Kaj mati potem pa iz moke store, Zapomni si dete in dobro to ve. 3. ) Oe mnogo jeseni da zrna polje: klip, klop! Vesela potem se kolesa vrte: klip, klop! Oe polje nebeški Bog blagoslovi, Se sile in lakote bati nam ni. Bučelica in golobček. Bučelica pade v vodico. Golobček to vidi. Hitro od¬ trga s kljunom peresce od vejice in je spusti v vodico. Bu¬ celica srečno doseže peresce in priplava s njim iz vodice. Golobček zopet sede na drevo. Mimo pride lovec in ugleda golobčka na drevesu. Hitro vzame pušico z rame, pomeri in hoče ustreliti. Bučelica pa pribrenči in piči lovca v roko. Lovcu roka omahne, puška poči v stran in golobček zleti vesel z drevesa. Otroci! ta drobna živalica naj vas uči hvaležnosti do svojih dobrotnikov! Uganka. Bratec na bratci stoji, Zobljeta zrna jedi. Jeden jih mane, Drug’ se ne gane. 74 N. Zemlja in zrak. Na zemlji vidimo vrte, polja, travnike in gozde. Zemlja je ravna ali gorata, torej vidimo ravnine, hribe, gore in doline. Po dolinah teko potoki in reke. Ljudje prebivajo po vaseh, trgih in mestih. Od vasij do vaslj so pota in ceste. Živali žive pri hišah, na polji in v gozdu, plavajo po vodi in letajo po zraku. Kjer je rodovitna prst, je veliko rastlin. Iz zemlje kopljejo rudarji premog in različne rude. Iz rud se dobiva železo, svinec, živo srebro, baker in druge kovine. Kamenje in apno rabi zidar. Kaj dela zidar? Iz ilovice dela opekar opeko in lončar lonce in sklede. Čemu nam je opeka? Povsod na zemlji je zrak. Zraka ne vidimo ali čutimo ga, kadar je veter. Zrak dihamo. Brez zraka bi ne mogli živeti. V zraku vidimo meglo in oblake. Iz oblakov Bog pošilja dež. Dež oživlja rastline. Ob hudi uri šviga blisk in bobni grom. Potem se vlije ploha. Včasih pa pada celd toča in uniči žito na polji. Po zimi gre sneg in pokrije vso zemljo. Na modrem nebu vidimo po dnevi svitlo solnce. Solnce razsvetljuje in ogreva zemljo. Po noči nam sveti bleda luna ali mesec in brez¬ številna množica zvezd. Kako lepa je vsa pri¬ roda. Snežec. Snežec beli vse pobeli Čez dolino in goro, Čista njega je belina, Še čistejša kot srebro. Kakor snežec čisto beli Vsi bodimo zmiraj mi, V djanji in na duši celi Polni lepih čednosti. Uganki. O grdem vremenu se sprehajam, o lepem v kotu ležim. ■r * * Ce prideneš, manjše je; če odvzameš, večje je. Kaj je to? Kje je ljubi Bog doma? Tomaž: «Kje biva ljubi Bog, o katerem ste mi že toliko pripovedovali?* Mati: «Ljubi Bog biva v nebesih, pa je tudi pri nas na zemlji. On nas ima vse rad in vsi smo njegovi otroci.» Tomaž: «Ali sem tudi jaz njegov otrok?» Mati: «Tudi ti si njegov otrok; on ima tudi tebe rad.» Tomaž: «Ali moremo videti Boga?» 76 Mati: «J3oga ne moremo videti. On je duh in je neviden.» Tomaž: «Ali Bog ve, kaj se godi na svetu?> Mati: «Bog vse ve, tudi to, kar misliš.» Tomaž: «Ali Boga veseli, če se jaz pridno učim?» Mati: «To ga jako veseli.* Tomaž: «Ali je Bogu všeč, če vas in očeta rad ubogam?* Mati: «Všeč mu je, všeč; to je tudi zapovedal.* Tomaž: «Mati, jaz vas bom vedno rad ubogal in tudi očeta, da me bo Bog rad imel.» Mati: «Vselej delaj tako, ljubi sinek, in sam boš vesel in oče, jaz in ljubi Bog bodemo imeli veselje s teboj.» O. Čas. Kadar solnce vzhaja, jutro je. Zjutraj zgo¬ daj vstanem, oblečem se, umijem, počešem in molim jutranjo molitev. Mati mi dajo zajutrek. Ura na steni kaže, kdaj je čas iti v šolo. Kadar solnce stoji najviše, je poludne. Ura bije dvanajst in zvoni pdludne. Popoludne gre solnce vedno niže in zahaja zvečer za gore. Mrači se in na¬ stane noč. Zvečer večerjam, molim večerno mo¬ litev in grem spat. Kadar kaže po noči ura dva¬ najst, je polunoči. 77 Dan ima štiriindvajset lir. Sedem dnij je jeden teden. Dnevi tedna so: nedelja, ponedeljek, vtorek, sreda, četrtek, petek in sobota. v Štirje tedni so mesec. Dvanajst mesecev je leto. Meseci so: prosinec (januar), svečan (februar), sušeč (marc), mali traven (april), veliki traven (maj), rožnik (ržni cvet, junij), mali srpan (julij), veliki srpan (avgust), kimo- vec (september), vinotok (oktober), listopad (november), gruden (december). Leto ima štiri letne čase : pomlad, poletje, jesen in zimo. Uganka. Katera ura nema koles ? Lahko noč! Lahko noč! Daj nam Bog svojo pomoč! Ker smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali. Trud in delo je zdaj proč, lahko noč! Letni časi Prvi letni čas je pomlad. Solnce sije gorko z vedrega neba. Polje zeleni, drevje cvete, gozdi in trav¬ niki dobivajo zeleno obleko. Po tratah cveto pisane cvetice, po logih pojo drobne ptice, po vodi švigajo gibčne ribe. Vsaka stvar se veseli krasne pomladi. Tudi otroci skačejo po vrtu in trgajo lepe cvetice. 78 Drugi letni čas je poletje. Po letu zori žito na polji, sadje po vrtih; poletje daje starim in mladim rdeče črešnje, rmene slive, sladke hruške in drugo sadje. Tretji letni čas je jesen. Jeseni se veseli kmet in gospod. Kmetje so veseli rmenega žita; otrokom je všeč sladko grozdje in drugo sadje. Jesen napolni kme¬ tom skednje in shrambe. Četrti letni čas je zima. Po zimi počiva priroda. Zemlja dobi belo odejo, sneg pokrije hribe in doline. Mrzel veter piše, in po oknih rastejo ledene cvetice. Kmet počiva v topli izbi in vesel pričakuje ljube pomladi. Uganka. Hrast ima dvanajst vej; na vsaki veji so štiri gnezda; v vsakem gnezdu je po sedem mladih ptičev, in vsakemu ptiču je drugače ime. Kaj je to? # * ' * 1. ) Jablane, hruške in druge čepe eepi v mladosti za stare zobe! 2. ) Bolj ko bo pridna po zimi predica, delj bo rožljala pod palcem petiea. 3. ) Priroda jeseni pretrudna zaspi, zato se spomladi vesela Šolske postave. 1. ) Hodi v šolo redno, mirno in o pravem času! 2. ) Bodi čedno in spodobno oblečen! 3. ) Nosi s seboj samo potrebne reči in priprave! 4. ) Vse svoje prednike in učitelje uljudno pozdravljaj, spoštuj jih in bodi jim pokoren! 5. ) V šoli hodi tiho in mirno na odkazani prostor in ne poškoduj ničesar! 79 6. ) Pri uku glej na učitelja in na delo; bodi pazen: govori samo, kadar si vprašan in vselej lepoglasno in pravilno! 7. ) Govori resnico, bodi pošten, miroljuben in postrežen! 8. ) Hodi mirno iz šole in nikjer ne razgrajaj! 9. ) Svoje naloge izdeluj pridno in o pravem času! 10.) Čislaj božja dela v prirodi in ne trpinči nikoli nobene živali! Cesarska pesem. Bog ohrani, Bog obvari Nam Cesarja, Avstrijo! Modro da nam gospodari S svete vere pomočjo! Branimo mu krono dedno Zoper vse sovražnike: S Habsburškim bo tronom vedno Sreča trdna Avstrije. Meč .vojščaka naj varuje, Kar si pridnost zadobi; Bistri dub pa premaguje Z umetnijo, znanostmi! Slava naj deželi klije, Blagor bod’ pri nas domd: Vsa, kar solnce je obsije, Cveti mirna Avstrija! Za dolžnost in za pravico Vsak pošteno, zvesto stoj; Če bo treba, pa desnico S srčnim upom dvigni v boj! Naša vojska iz vikarja Prišla še brez slave ni: — Vse za dom in za Cesarja, Za Cesarja blago, kri. £nTiv« ifcvi’ Trdno dajmo se skleniti: Sloga pravo moč rodi; Vse lahko nam bo storiti, Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Živi Cesar, domovina, Večna bode Avstrija! In s Cesarjem zaročnica, Ene misli in krvi, Vlada milo Cesarica, Polna dušne žlahtnosti. 80 Kar se more v srečo šteti, Večni Bog naj podeli: Franc Jožefu, Lizabeti, Celi hiši Habsburški! Voščilo. 'temneče' dčtzičde / ■ 'ej/ ma? £/eezn /tsi-M-rie zjde /hočete d/e m/ a&d/e? /z/^a-zUz/e. zzezs /Ln/zf * ^eztd/^/^z/zzz Ž/t^edz^ezm ^ vedele???; zZeze/dVd^zied^e y zte/žeM^ezez /zz diet?v. {y%$£ctd^edn f&m /ie/zze ^ dez ffiezzzz zzz/Čd/eM zze ztzedezzz zde/ez/^ /ezuzv /zz dz/d/d/^ /ezzzde/ dzz daa&zzz /iezt e/tt^e d&^zdS; /et 2 / ezzzz diezze ffiad //zz^zz /zz d/zed/zz/e f 'd'<\'in\\rWd