Izhaja vsak dan razen nedelje in praznika ob
• 8. popoldan.
-hMpnn.n» štebilka stane i 10 vinarjev.
Neodvisen delavski list za mesto in okolico.
Po poiti stane- mesečno 3 K 20 v Uredništvo in upravni-štvo: Schmidererjeva u-lica št. 5.	,
Telefon 3|VI.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Letnik 1.
Maribor, dne 16. decembra 1918.
Štev. 20.
Naš praznik.
Ni ga pesriika, ne pisatelja, M bi mogel vredno opisali prevčerajšno in včerajšno slavijo
V	Mariboru. Bilo je nepopisljivo lepo. Navdušenje » veselja ki je vladalo roed našim občinstvom, bilo je neizmerno. Nemogoče je, umeniti in jtohvttliti vsakega, ki je te dni deloval in pripomogel za uspeh in lepoto narodnega praznika. Vsem najlepša in najgorkejša zahvala v imenu Jugoslavije, katere prvi rojstni dan snro včeraj obhajali.
Tal velika množica, ki se je udeležila soboto *yečer bakjade, in te velikanske, nepregledne množice pri nedeljski manifestaciji so priča, da j* Maribor slovenski.
Nemci so izdali parolo: »Nobeden Nemec ne sme na utico, da se bo videlo, kako malo je Slovencev v Marfboru.* Pa gfejttjf Uliee mesta »o- bile preozke m prekratke, toliko je bilo Slo-veMCV. Pokazalo se je torej samo to, kako malo je pravih Nemcev v Mariboru.
Tudi proti nedeljski slavnosti so Nemci po bližnji okolici as zloben način agitirali. Dvomljivi -elementi so pravili ljudem, da je na povelje generala Maj&tra slavlje odpovedane in preloženo Udeležba ir; okolice bi bila gotovo večja. In kljub tej agitaciji kako- velikanska udeležba, ki je jasno pokazala, da je Maribor »bil nemški i« nikoli več«.
Bakljada v soboto zvečer se je vršila po MManjencm sporedu. Slovanske pesmi pojoč in z živjokJici je kcr«k»1a velttfa množica ljudi po ulicah. Rakete so švigale po zraku. Vladalo je velikansko navdugppje. Bilo je veliko okinčanih hiš in oken. ŽaJ, do je vslad pomanjkanja zastav bstalo mnogo hiš b#ez kinča. Pa ljudje so si pomagali kako so mogli in dobra volja je vse ovire
premagala,
’ * * •■ *
* ,	4	,
V	nedeljo na vse zgodaj so se valile po ulicah velikanske množice, ki so zasedle vso oko lito frančiškanske cerkve. Po maši, katero je bral vojni župnik, gosjtod Rant, se je vršil obhod po mestu. ŽaJ, da je pretežna večina naših -ljudi stala «b cestah ih pasla svojo radovednost, namesto da bi se udeležila sprevoda. Ne bomo naštevali posameznik društev in korporacij pri obhodu, omenimo samo danie v narodnih nošah, slovenske telovadce iz Ormoža, Ljutomera, Središča idt.
Kresni so bili vozovi v narodnih barvah in zelenjem iz Raš, Jarenme, Limbuša, Zgornje Kun-' •gdte, Sv, Jdtrjete, Hoč itd.	,	v '
PO obhodu • se je vršil-p red Narodnim domom v, j}bod> x katerega se ,'je. udeležila " nepregledna
množica. Od Tovarniške ulice do Glavnega trga in po celi Kopališčini ulici je bila glava pri glavi. Shod je otvoril g. dr. Rosina v imenu Narodnega sveta. Gy general Maister se je zahvalil slovenskim materam, očetom in sestram, ki so dali'svoje sinove in brale v vojake, da branijo, domovino proti grabežljivemu sovražniku. Mjosp. okrožni glavar dr. Lajnšič je omenil, "da so dosedaj prihajali politični uradniki na shode kot špiceljni, od sedaj pa bo uradnik politične oblasti voditelj in svetovalec ljudstva. G. dr, Vrstovšek je prinesel pozdrave Narodne vlade v Ljubljani in predlagal sledeči brzojavni pozdrav na regenta Aleksandra: »Nebrojne množice obmejnih Slovencev, zbrane v Mariboru ob priliki manifestacije ob ujedinjenju Slovencev. Hrvatov in Srbov iskreno pozdravljajo junaške Srbe ter izražajo vladarstvu ujedinjene kraljevine neomajeno zvestobo in udanost.«
G. dr. Hohnjec je 'slavil vstajenje Slovanov, da dosedaj politično pokopan Slovan danes vstaja iz grobov na dan. G. dr, Leskovar je proslavljal našega narodnega buditelja in voditelja dr. Korošca. G župnik Vračko je pripesel pozdrave iz obmejne predtrdnjave Št. Ilj, ki je zabranila sovražniku vhod do glavne trdnjav,e. Maribor. G. dr. Ravnih je slavil probujo slovenskega nahoda. G. dr. Medved je proslavljal 1. našo mladino, ki ima krasno bodočnost ’ v osvobojeni domovini, 2. žene in mladenke, ki so tako vrlo in neustrašeno de lovale za Jugoslavijo in 3. vojake, ki' branijo našo 'domovino. G. Favaf je pozdravil shod,v imenu slovenskega delavstva, ki je posebno zadnje dni pokazalo svojo ljubezen do Jugoslavije. Shod je zaključil g. general Maister,	ki je po-
z,ival k miru in redu.	Popoldne	se	je	razvila	po
vseh prostorih Narodnega doma prava ljudska veselica, ki je trajala	do noči.
Lepo, mirno in	dostojno	se	je vršilo	in
zaključilo proslavljenje ujedinjenja Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Naš finančni položaj,
N0 financah vladajo med ljudmi jako nejasni poimi, zato prinašamo tu par misli. Seveda se ne spuščamo do kakšnih že definitivnjh skepov, ker je dandanes ves položaj evropskih financ sploh jako zamotan.
To vsakdo ve, da imamo dosti papirja. — Stara Avstrija, ki je brezvestno. delala in dajala tiskati miljarčie in miljarde papirja na račun ljudskega premoženja, je dotiskala, kolikor nam je znano — papirja za okroglo svoto 25 ‘miljard kron.* — i-	.
'Morda se ni vsakdo' zavedal, da je država s tem dolgom napram avstro ogrski banki nahrbtila vsakemu posameznemu par tisoč kron
dolga, od katerega del bomo resnično morali na ta ali oni način izplačati, bodisi v obliki davkov, bodisi v izgubah po kurzu.
Koliko tega papirnatega premoženja leži v rokah jugoslovanskih državljanov se np da presoditi, zlasti ker prihaja še vedno iz nemške Avstrije nov denar. — Znano je italc, da je nemški državni svet na Dunaju dal natisniti spet za tri miljarde državnega dolga v papirju in da se je obrnil do Nar. vlade V Ljubljani, naj bi prevzela en del, okrog 6 miljonov tega dolga, to pa radi tega, ker so začasno vse finance bivše Avstrije še skupne zadeve. — Naša vlada se je izjavila« da je v to pripravljena, ako ji hočejo ta dolg res v denarju izročiti, kajti mi v teh časih vse. kakor potrebujemo še denarja, ker bi sicer bil trgovski promet oviran. — Gotovo je, da se bodo morale finance cele Evrdpe, oziroma celega ^veta urediti, da se določi neki kurz, ki bo za vse države več ali manj ugoden.
Za nas bo menda v prvi vrsti merodajna in važna likvidacija avstro-ogrske banke. Denarja t. j. papirja polagoma ne bo več za promet toliko treba, zato ga bo morala ta banka spraviti iz prometa potom likvidacije. Ob tej likvidaciji bo seveda valuta t j. nominalna vrednost denarja še padla. 'Recimo, da bi banka izplačala v novem,,seveda papirnatem denarju, ker zlata 1 in srebra ni dosti, za 100 K starega denarja samo 45 K novega. In neko gotovo svoto mil-jard bo prevzela vsaka izmed nekdanjih avstro-ogrskih provinc t. j. novih držav. Če bi tega te države ne storile, bi morali državljani še več izgubiti, kajti na to ni misliti, da1 bi jim avstro- . ogrske banka mogla dati za papir srebro ali zlato. In končno moramo n. pr. Jugoslovani itak dobiti nov denar, seveda začasno spet papir, torej je začasno tudi vseeno, ali ga natisne avstro-ogrska banka ali kak drugi denarni zavod. Za promet bomo vsekakor potrebovali toliko denarja, da n. pr. ves srbski denar pred vojno, tudi papirnati, nikakor ne bi mogel zadostovati za promet tako velike in Jbogate Jugoslavije. Torej nam bo neka druga banka začasno natisnila nov posebni denar za Jugoslavijo in obednem bo z likvidacijo uredila vse finance nekdanjih avstro-ogrsfcib ddfel. Navidezno denar; niti ne bo toliko zgubil na vrednosti, ker bo vsled nove valute draginja vsekakor padala, kajti v resnici naš denar tekom vojsk^ ni imel skoro nobene vrednosti več, tako da je draginja ponajfveč izvirala odtod.
Po vsemtem pa nima nobenega smisla skrivati denar doma, kar pa imajo ljudje spravljenega zlatu in zlatnine ter srebra, to naj poneso davkariji, da s tem povišamo vrednost na&ega' bodočega, novega denarja; in s tem j bomo. sebi samim največ koristili.
r^. Mkribof, dne 16. decembra 1918.
.... r   *-----------------------------------------
Političen pregled.
Novo jugoslovansko ministrstvo : Predsednik: Pašič, namestnik: dr. Korošec, zjinanje zadeve:' dr.-Trumbič, notranje: Svetozar"Pribi-■v čevič, vojna: general Rašič, finance: Protič, prosveta: ^vidovič, pravo: 'Triškovič,' javna deta: Sunaric, poljedeljstvo: Pitričič, trgovina: Velkovič,železnica: Bulovič, prehrano: Jovanovič, pošta: Luklnfc, pripravo za konštituanto in iz-, jednačenje zakonov: dr. Kramer.
Vesti iz Beograda. Ko so se povrnili Srbi v Belgrad, so šele prav spoznali, kakšnega barbarskega sovražnika so imeli v deželi. Nemci so -namreč vse odnesli, k:ir pa se m dalo, to so uničili. V mestu je manjkajo- nekaj najnujnejših stvari, kakor-11. pr. soli in sploh živeža. Soline opraVe, postelje in drugo, vse so odnesli. Tramvaj so uničili. Kraljevski konak so popolnoma 'razdejali, tako da mora .stanovati legent Aleksander v priVatnem stanovanju'. Obleke' posteljnine, vsega manjka. Bolnice vse opustošene, nič ' zdravil, nič aparatov. Tako poroča neki zdravnik v Glasu br. 269.
■t*1	•	* 1	J •
Podaljšanje nemškega premirja se je ' 1-3. dec. v Trjeru izvršilo za 1 mesec do 17. januarja 1919.,.
Wilson v Evnopi. 13. dec. je priplul parnik, »George \Vaschington«, z VVilsonom na krovu v Brest. Ladijo je spremljalo 10 oklepnih križark in 30 rušilcev.
Italijani sprevidijo. (‘Trst, , 1‘4. dec.) j »Coriere della sera«, ki jfe do aedaj pisal za aneksijo slovenskih pokrajin, piše sedaj:	Mar
misli nasprotno časopisje, da .je za nas najbolje, ako imamo teh 750.000 Jugoslovanov kot naše nespravljive sovražnike, ki bodo gojili nepremagljiv' iredentizem, podpiran od njihovih plemenitih sobratov, )5o lpihovan t>d Nemcev, ki silijo na Adrijo in pospeševan od drugih narodov, s katerimi se' bodo Jugoslovani . lahko združili v 'zvezo ali zavezništvo? i ; ’
Pogreb jvana Cankarja.
«.n r V .petek popollne, :— na predvečer, na--. roidnegaipraznika — se je vršil v Ljubljani ‘ — pogreb pisatelja Ivana Cankarja.
Žalosten.je bil ta.sprevod, žalostni, ki smo '..spremljali velikega pokojnika na zadnji poti,.
Da, žalosten je tbil Ganjcarjev pogreb za 'Ljubljano.! Poleg šolske, mladine — in še te ne • vse I;— so.se udeležila pogreba posamezna za-v stopava in .veljko število dam in gospodov. Med , Venci je .bU oni češkoslovaške p publike, slovenskih (planinskih strelcev, učiteljstva, dija^tva in {^naših umetnikov in .pisateljev, ni pa bilo nobenega venca mestne občine ljubljanske, ki tudi ni razobesila nobene žalne zastave .Ob sniAi moža, ki, je , povzdignil s svojim prelom našo kulturo'in ji. preskrbel svetovni ugled ! - v. Nad. sprevodom je krožil in spremljal pokojnik.«! Jjeroplan s črno zastavo. Eden -najlepših ^trenutkov je bil, ko je pilot spustil na rakev ,:«pnep —- zadnji pozdrav kot: povračilo za. vse . ono trpljenje, ki ga je moral veliki pokojnik pretrpeli od piusko-avstrijskega militarizma.
Ob .odprtem grobu .se je poslovi' od našega
Mariborski delavec.
Cankarja pesnik Župančič, edini preostali od pesniške četvorke, ki je odprla paši književnosti vrata v moderno poezijo,
V	imenu jugoslovanske soc. dem. stranke se je poslovil ' od pokojnega Abditi^-Prepeluh, ki je povdarjal velik upljiv Cankarjevega peresa na slovenskega'’delavca, njegovega dela za pov-zdigo kulturnega življenja med delavstvom.
, Slava ncsmitncmu geniju, borilcu za svobodo in napredek slovenske umetnosti I
Mariborske novice.
Slovenski napisi. „Slov. trgovsko in obrtno društvo v Mariboru" je sklenilo na občnem zboru v nedeljo, da'odstranijo vsi člani društva tekom' 4B ur nemške napiše in jih kajkor hitro mogoče nadomestijo s slovenskimi
V	Maribor pride driuska divizija pod poveljstvom generala Krste Smiljanoviča.
Jugosl. sroc. dem. krajevna organizacija ima v torek ob lft5. sestanek v »Narodn. domu«.	v
Izpred škofije Gosp. knezoškof so j^e-! dali naš včerajšnji sprevod Posebno všeč .nu je Tnenda bila mladina, kateri se je prijazno smehljal. Res, žal nam je, da ni tudi razobesil zastav. Kako lep bi bil šele potem Stolni ti;g. Tako pa smo se bolj n-zadovoljni napotili dalje.
Časnikarski sestanek v Mariboru. Včeraj se je v gostilni g. Kirbiša-vršil sestanek, ‘na katerem so časnikarji sklenili sledeče: 1. uredi se naj poročanje vesti korespondenčnemu uradu v Ljubljani in 2.) preskrbi.se naj, da, bo ta urad skupno poiočal tukajšnim listom, 3*) gospodu Munihu, sedanjemu souredniku Jugoslavije se naroči, da naj vse ukrene, da se spet oživot-yori stanovska organizacija slov. časnikarjev in' sicer v.Ljubljani kot centrali, 4.) v Mariboru naj se vršijo redni sestanki, da se časnikarji bližje spoznajo, kar Bo ra.zun drugega pripomoglo tudi do tega, da se bomo v političnih bojih prihodnjosti ogibali vseh osebnih napadov in sramotenj.
Zapomnimo si! Maribor bi bil v nedeljo jie Kpše okinčan, če bi ne bili mnogi hišni posestniki prepovedali §vojim strankam okrasiti okna. svojih stanovanj. Tako se nam poroča, da je znani posestnik podrtije, imenbvane grad, »deutscher Reichsritter von Hinterland« Twikl že v naprej prepovedal strankam okinčati okna. Posestnica hiše 'Augasse 15 Weltzebach je psovala svoje slovenske stranke . >I?indisches Ge-sind^l«. in jim potrgala kiitč z oken j.
Bismarckova ulica manifestuje za
Jugoslavijo. Kdo bi si mislil, dn je v tej — pah-germapski — ulici, toliko Slovencev? Največ jih .je bilo, sddfcč po zastavicah, v št. 16. Slišal sem Nemc;e:	J.etzt sieht*mari erst, \vie viele Slo-
vencu ja M.arburg wahnen, \ver liatte es gedacht!“ Jaz tudi pravim tako!
Narodni dom. Restavracija je bila včeraj premajhna, zato so, mnogi odšli, ker niso vedeli kam sesti — Pričakovali, smo, da bi bili nekaj miz postavili v avli. 7—' Pa si mislijo, čfemu neki! Našim gostilničarjem pač še manjka podjetnosti! Zato pa so drpgače bolj »visoko»-leteči 1
Table in, napisi. Videli smo ponekod, da so neki ljudje razbili-table ulic in nakatere zasebno tako pri dr. Thalmann. Mi ta način odstranjevanja obfeoj;'mo in svetujemo, da naj se to ne dela več. Napisi in. drugo se bodo že zakonitim p<'tom spremenili in trgovci bodo še radi ‘sami prenafedili svoje table/ če ne, jih pa hočem« bojkotirati. Ako. bi pa nasilno mazali in .razbijali napise, potem bi morali odo-
     ... ■ :
bravati kar so preje Nemci počeli. Mi pa smo omikan narod, ne pa divjaki.
„|ugoslavija“. V Ljubljani se je ustanovil s 15. dec. t. 1. nov list tega imena. Velja naj kot radikalno-glasilo nekakšhe opozicije v Jugosl. demokratski stranki. V prvi št. ima članek, -ki so ga podpisali skoro vsi najboljši, možje . naše literature in umetnosti:' Vtem ^lanku izrekajo svoje obžalovanje, da dr. Tavčar kot župan ljubljanski ob priliki Cankarjevega pogreba, ni ■ dal razobesiti na magistratu zastave. Mislim, da se lahko vsakdo pridruži tej sodbi!
Zaplenitev jabolk. Na kolodvoru so te dni zaplenili precejšno množino jabolk, namenjenih na sever. Dokler se vprašanje, o izmenjavi blaga ne uredi, naj se na kolodvoru strogo pregledujejo vozovi. Saj imamo za to tudi dosti svojih" redarjev na razpolago. Bodimo neizprosni, kakor so naši sosedje!
Iz Wagne. Begunci iz Wagne; so vsi odšli. Ostalo pa je tam stvari ogromne vrednosti,
'ki bi zlasti'za nas bile velike vrednosti, ker nam manjkajo n. pr. postelj, omar, šolskih'klopi, modi ocev, odej, obleke in dr. Tamosnje taborišče z bolnico vredv je bilo cenjeno na 125 miljonov kron. In to je prejšnja vlada postavjla, asa naše trpine —• begunce! Ali se ne .bi se dalo kaj
rešiti, vsaj po dogovoru, če že ne drugače!
.____ 1	11	'	v.	-!."
Josip Novšak 5il
brivec in vlasuljar na Magdalenskem trgu-se priporoča.
Belo in krušno moko 3-1
prodaja trgovec V JBerdaJ* ua Sofijnem trgu
Urar /Franjo Bureš, Tegetthoffova cesta 39
prevzame vsa popravila. '	•
Absolvirani konzervatorist	f
Kapelnik J. O. Pešta
podučuje na goslih in glasovirju Wieland-
ulica št. 14. — Prijave od 2. do 4. popoldne.
Slovenske gostilne v* Mariboru:
Narodni dom
Meden in Goleč na Tegetthoffovi cesti, tiap*
Rapoc na Tržaški cesti.
Sluikinio,
ki bi opravila'vSa domača dela, sprejme fakoi trgoVec VILlfO WE1XL v Mariboru, Glavni trg št.-2£. a > ,
'—'--------*'	(■—r—y—., ■
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in fante V veliki izbiri-po zmerni ceni. Tbcno izdelovanje po mer! '	■	r	'
Ignac Božič, Krojač, legetttioffova cesta St. M
.Trgovina s papirjem	. „v
Ivanka Weixl( gospodska ulica 33
priporoča božične in novoletne razglednice, papir in druge pisarniške ter šolske, potrebščine.
Slovenske časnike
prodaja Vilko Welxl, trgovina s papirjem.' Maribor lGlavtii trg 22.. .	,
’« Učenec ali učenka " ■
se sprejme v trgovini s papirjem in galanterijo Vilkb Weiad, glavni trg št. 22.	...	?«•:,;
__   * *   ;  --------------------------
Prva jugoslovanska veletrgovina papirja in galanterije	r
Vilko Weixl
Maribor, glavni trg 22
priporoča vsakovrstne božične novoletne in artfgfe razglednice, papir, božične okraske jaslice, knjige s povesti za mladino in odrasle,, knjige z podo-banci, albume,-igrače, i. t. d^
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ferdo Leskovar. — Tiskarna: Karl Rabitsch v Mariboru. ‘