AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLVII — VOL. XLVII
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MOANING, PEBRyARY 10, 1944
Rušilen so hotele priti na pomoč druge ladje, toda poveljnik je po radiju to odklonil, češ: ne hodite blizu, ta zabava je samo naša!
Fašisti so vdrli v baziliko sv, Pavla
London.—Osservatore Romano, glasilo Vatikana, pofoča, da je fašistična milicija vdrla v baziliko sv. Pavla v Rimu' zadnji četrtekjn aretirala 64 oseb. Fašiste je vodil novi rimski policijski prefekt Pietro Caruso.
Glasom pogodbe med Vatikanom in italijansko vlado je bazilika sv. Pavla izven jurisdik-cije italijanskih vojaških ali policijskih oblasti. Vatikan je vložil pri rimski oblasti radi tega močan protest.
K molitvi
♦ Članice Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete naj pridejo nocoj ob osmih v Svetkov pogrebni zavod, da se poslove od pokojne sestre Mary Nahtigal. V petek zjutraj ob 8:15 pa naj se udeleže pogrebne maše.
35 ČEVLJEV GLOBOKO SO KONČNO PRIŠLI DO TRUPLA DEKLETCA
Vodstvo kampanja za 4. vojno posojilo prerokuje, da bo v Greater Clevelandu prodanih vojnih bondov za mnogo več, kot je pa kvota $208,000,000. Do sinoči jih je bilo prodanih za $154,750,000. Bondov serije "E" so pa ljudje kupili do sinoči za $24,449,123, dočim je kvota za te bonde '$40,000,000.
_________________________

AMERICAN HOME
Ktipujmo
»ojne BONDE
in
ZNAMKE
Jobro je, če veste
J'?1 katoliška redovnica, ki licenco v Ameriki je aJary Aquinas iz Iron-
^chigan.	!
* * *
|gi pridelki v Zed dr2
dur •	vsem svet"-. Il>;
l fa zapo'^eriih na ameri-j ga rmah samo 25 odstotkov! .Jebivalstva, dočim obde-j M po vsem ostalem svetu1
!tva t 59 odstotkov vrebi-\ ikiu' naPravi raba polje-j n krojev.
Id * * *	'
t ardecembra 1941 sta ame-
ili 7r	in moraarica
lan 5000 mož. Od teh jih j
k°t 11,000, ki w hm od-!
^ Poškodb, dobljenih1 * * *
'Zfili
K0 ' Predsednika Roosevel-ij0 'nf vladne osebe, ki do- i . na fiC t $25-000 plače sod-' ku javnih sodiščih v New!
0	0„ a dobivata po $28,500; .Soo"em po $27,000, eden pa1
1
■ * « *
ju I f0 bo5JŠi govorniki na1 se žt Pa ženske. Vzrok je, ^tim U.S	manj prikla-
h anflvim kvalitetam radij-
aParata. ^ , j
fcrjj51^' brivci> strežaji in j alj(.u; na Japonskem so zelo ittino' jim 8-ost ponudi! t0 ^ ' ne da bi jo prej dal v j if* erto- Pravijo, da "gol <
njih osebno d<$-i
; * *
!edeče elski urad svetu-j
1	j Sredstvo proti mrav- j; 'ite iuuasadih na vrtu. Na-], e notK^6 v mravljišče ter!
L 1 "paradichloroben-j. eh), TSe, ga rabi tudi proti'
stjo Uk»J'o zamašite potem j ..v* * *
to kak-lnice v Zed. državah ^erih • 150'000,000 knjig,
5,0°0 00lh je 0d 12'000'000
0 različnih naslovov. * *
^ letala, ki oprezu-^rtiig. .žja za sovražnimi Kn 'lmi> Poročajo ribiškim aJo l °brežje, kadar za-
i » Večjo skupino rib.
* *
folih le Preračunala, da bo '^to,!; ,200'000,000 vsako H) dobo 10 let, pred-JhpoP'aviH škodo na poučeno .tekom te voj-|
k * * *
ne morete oddati p' ak° nima svoje ko-10 "®e vendar števni1 kk še,0 "gotovil, da je v! *iosvo.^.3% -stanovanj, ki!
lastnega kopali-! il>avad .	I
% 8gni žveplenki je zapo-j raznega mate-h jih je 60 kemičnih.
f(i<k,j * * *
1 L'incoinu so spo-IWir.)UŽna armada zajelo ll0Kl oddelek, v katerem! N, "Jconi in en brigadni1
SZ° tkonj!" ^eobža-'
J^Šai- ,,aj Pa general?" j ^ "Generala lahko |
if4 HaiPet5h minutah, toda1 f 3 d°bim 110 dobrih1
Avtnih koles bo primanjkoval.
Direktor za kavčuk je izjavil, da jih bo letos najmanj 12 milijonov primanjkovalo za vse zahteve; varčujte s temi, ki jih imate, je svarilo.
Washington. — Direktor za kozervacijo kavčuka, Bradley Dewey, je izjavil, da bo industrija letos izgotovila 12 milijonov avtnih koles manj, kot se je pa mislilo, da jih 30. Vlada je računala, da bo letos izdelanih do 30,000,000 avtnih koles in to število bi pokrilo vse zahteve.
1 Direktor pravi, da armada hitreje rabi kolesa, kot se je pa sploh kdaj mislilo, da jih bo. Po. ložaj je zelo resen, svari direktor in od publike je odvisno, da kolikor mogoče varčuje s kavčukom.
še bolj kot koles za potniške avte jih bo manjkalo za truke in buse, je rekel direktor. Kavču-kasta industrija izgotovi na leto 12;000,000 avtnih koles in to se bo morda zvišalo na 18,000,000. V resnici se jih pa potrebuje najmanj 30,000,000 na leto.
Vendar,' ako bodo motoristi pametno vozili, to je ne več kot ■35 milj na uro, če bodo dali takoj prenoviti obrabljena kolesa, se bodo prebili s sedanji skozi, dokler ne bo industrija dosegla predpisane in zahtevane kvote. Do konca leta, je obljubil direktor, bomo pa že iz najhujšega. Prav za prav bo položaj v tej zadevi od julija»naprej vedno boljši.
Delavce iščejo za delo v Pearl Harbor ju na Havajih
Cleveland, O.—Vladna civilna komisija išče takoj 200 delavcev, ki znajo katerokoli obrt, :la bi šli v Pearl Harbor na Havaje v tamošnje ladjedelnice. Ddšli bi v dveh tednih.
Stari morajo biti nad 25 let 11 oproščeni bi bili vojaščine za sest mesecev in morda tudi za L8 mesecev. Zglasiti se je tre-aa pri U. S. Civil Service, 1242 W. 3rd St., Cleveland, O.
Firma je nehala delati
parašiste v Clevelandu
Dobeckman Co. na 6610 Euclid Ave. je odslovila svojih 200 delavcev in zaprla vrata ker nima naročil. Poldrugo leto je tvrdkg izdelovala za vlado parašute, zdaj je naročilo pošlo, novih pa ni. Največ je bilo zaposlenih žensk.
Firma obratuje pa še naprej svoje glavne prostore na 3301 Monroe Ave., kjer ima zaposlenih do 600 oseb.
WPB je odločno proti racioniranju premoga
Washington. — Urad za vojno produkcijo (WPB) se je odločno izjavil proti vpeljavi racio-niranja premoga s kuponi. Administracija za kurivo se je sicer pečala z raznimi načrti za vpeljavo racioniranja, toda noben načrt ni bil pripraven.
Vladna administracija racio-nira premog zdaj na ta način,-da ga dobe prodajalci omejeno število ton, torej ne kolikor bi ga kdo hotel. Ta odredba bo v veljavi do 31. marca. Kakšno odredbo bo vpeljala administracija potem, še ni znano, toda racio-niranje na kupone skoro gotovo ne.
Ameriški dnevniki varčujejo s papirjem
New York. — Vsi newyorški dnevniki, ki izhajajo popoldne naznanjajo, da na Lincolnov in Washingtonov rojstni dan, 12. in 22. februarja, ne bodo tiskali časopisov, da s tem prihranijo na papirju, ki ga zelo primanjkuje. To bo prvič, da časopisi na tista dva; praznika ne bodo izšli.
Nove odbornice
Društvo Waterloo Grove št. 110 WC je izvolilo sledeče uradnice za letos: Predsednica Mrs. Celia Jaklich, podpredsednica Mrs. Uršula Branisel, tajnica Mrs. Gertrude Laurich, 389 E. 162 St., KE 5235, blagajničarka Mrs. Anna Skolar, zapisnikari-ca Jennie Potočnik', spremljevalka Molly Tomaric, duhovna voditeljica Marie Benda, zastavonoša Anna Nestich, računski odbor : Molly Tomaric, Pauline Ba-lish, Mary Plesec, zdravniki: Dr. Skur, Dr. Perme, Dr. Rotter, Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v Slov. del. domu na Waterloo Rd.
Soit"0^—
arnega društva
0ltaP°božn°sti v cerkvi yrtleSa društva fare if m(ieSe Danice so proše-
I? ffideJ-° ln tudi druge že' F ',0 in se vpišejo v to
1
Dajmo... posodimo
STRICU SAMU
v
L VOJNEM POSOJILU
da bomo hitreje dosegli zmago!
Naii fantje - vojaki
V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO
Iz daljne Avstralije se je oglasil vojak Joseph Ambrožič iz poznane Ambrožičeve družine iz 71. ceste, želi se zahvaliti za prejete božične kartice in pakete ter se obenem še naprej priporoča za kako karto ali pismo v te daljne in vroče kraje. Njegov naslov je: Pfc. Joseph M. Am-brozic, ASN 35314307, Co. C 800 M. P. Bn. APO 922, c/o Postmaster San Francisco, Calif.
Pfc. Anthony Ceh, sin Mr. in
j Partizani so sprejeSi
1 resolucijo, naj se
taij m fine vež
London. — Radio ska postaj a "Svobodna Jugoslavija'.' poroča, da so imeli partizani nedavno shod v Črnomlju in da so na tem shodu sprejeli resolucijo, v kateri prepovedujejo k r a 1 j u Petru vrnitev v Jugoslavijo.
Zbornica je tudi poslala brzojavko predsedniku Roosevel-tu, premier ju Churchillu in. premier ju Stalinu z apelom, naj priznajo Jugoslovanski narodni o d b o r (partizane) kot edino vlado v Jugoslaviji.
Radio dalje poroča, da so, partizanske Čete prizadele hud poraz Nemcem in Mihajloviče-virri četnikom blizu Sarajeva.
lorda bomo zopet dobili dneve brez pšepice
New York. — Lkstniki velikih parnih mlinov in 'prekupčevalci s žitom pravijo, da vladni računi glede porabe žita niso pravi, Tako vlada trdi, da bo šlo za pro-duciranje alkohola. 100 milijonov bušijev žita, toda mlinarji trdijo, da ga bo šlo veliko več.
In da ne bo treba žita racio-n i rati, ga bo treba manj porabiti za krmo živini in perutnini. Sicer se lahko zgodi, kot pred 26 leti, ko niso smele restavracije ob sredah servirati nobene jedi, v kateri bi bila pšenica moka. Odredba je bila v veljavi od srede marca 1918 pa do žetve. Gospodinje so morale vzeti v groce-riji enako količino pšenične in koruzne moke ali zdroba.
--VJ----- , , 1
Iz raznih naselbin
Cicero, III. — Frank Mariliček, ki so ga Japonci ujeli v začetku vojne na Filipinih, se je pred kratkim oglasil s pismom svojim staršem. Piše, da mu "gre dobro," glavno pa je to, d;i je še živ.
Milwaukee. — Pred dnevi je umrl Jos. Mavrin, star 62 let, Zapušča ženo, sina, hčer, brata in sestro. — Poroke iz zadnjih dni: Leo F. Kramer in Rose M, Frangeš, Victor Verdev in Mary Anastasi, Edward B. Magister in Florence Schuman tei Francis J. Zugel in Rose Petrin Detroit, Mich. — Dne 31. jan je naglo umrl ,zadet od kapi Anton Zakrajšek, star 69 let. V Ameriki je bil 49 let in zapušča sina in dve hčeri. Bil je dolge let naseljen v Johnstownu, Pa. odkoder se je preselil v Detroit Gilbert, Minn. — Dne 21. jan je tukaj umrl Mihael Zalokar is Most pri Kamniku. Zapušča ženo in tri hčere.
Vojne izgube dozdaj v U. S. bojni sili
Washington. — Urad za vojne informacije naznanja, da je imela ameriška bojna sila od začetka vojne pa dozdaj 146,186 izgub v moštvu. Ubitih jih je bilo 33,153, ranjenih 49,518, pogrešanih 33,617, ujetih 29,898.
Za pomoč domovini
Za pomoč domovini so darovali potom župnijske akcije v našem uradu sledeči: John Rožane, 15216 Lucknow Ave., je daroval $5, Mrs. Theresa Lekan, 3514 E. 80. St. tudi $5, Mrs. Caroline Hočevar, 3603 E. 81. ,St. $4, Mrs. Ana Fortuna, 5103 Miller Ave., Maple Heights, O. $3.50. Najlepša hvala vsem skupaj.
Ta vojna je zahtevala že 25 milijonov žrtev
Baltimore.—Vojaški eksperti in civilni opazovalci sodijo, da je ta vojna zahtevala že 25 milijonov človeških žrtev in to pri zaveznikih in pri osišču. Zed. države imajo dozdaj še najmanj žrtev.
Trgovska mornarica bo imela 5,000 ladij
Washington. — Ameriška mornariška komisija poroča, da bo ob koncu letošnjega leta plulo pod ameriško zastavo 5,000 trgovskih ladij. Po tej vojni bo imela Amerika največjo in najmodernejšo trgovsko mornarico.
Kupujte vojne bonde!
Iz bolnišnice
Mary Čebul iz 466 E. 143. St. se je vrnila iz bolnišnice; zahvaljuje se za obiske, številne posla, ne cvetlice in karte.
Očividnose je v zemlji zadušilo.
Njen oče, George Fulmer, služi pri mornarici v Norfolku. Obvestili so ga o nesreči in hiti domov.
Pittson, Pa.—Delavci so kopali brez prestanka v jami, da bi prišli do triletne Ann Fulmer, ki jo je včeraj nenadoma pogoltnila zemlja, ko je šla s teto po ulici. Vdrla se je zem-ja v rudniku pod mestom. Delavci so izkopali že 350 ton zemlje. Delo jim je otežkočeno, ker se vsiplje v jamo vedno nova zemlja. Zvečer šele, ko so prišli 35 čevljev globoko, so naleteli v jami na truplo dekleta.
j Naši fantje v Angliji bodo dobili sladoled
Washington. — V Angliji ne j izdelujejo skoro nič sladoleda, j zato morajo biti ameriški fantje i brez njega. Toda ne bodo dolgo. , Na potu tje' iz Amerike je 75 j ogromnih ledenic, ki lahko pro-ducirajo 1,350 galon sladoleda na uro. V pošiljki je tudi vse drugo potrebno za izdelavo sladoleda. Najprej bodo to poslali v Anglijo, potem pa na druge fronte, da se bodo naši vojaki lahko od časa do časa nekolike
•nnslnHlfflli i rla^pvtnm
Majhne firme bodo lahko dobile več posojil
Washington. — Ameriška trgovska zbornica trdi, da bodo majhne firme po vojni lahko dobile več posojil od banke, zavarovalnih družb in drugih privatnih virov, da jim ne bo treba biti odvisnim za posojila od vlade.
Zbornica pravi, da bodo niale tvrdke in male trgovine iskale tako posojilo, da bodo lahko razvile in razširile svoje delovanje. Vlada naj bi se ne vtikala v taka j podjetja, ako hočemo ohraniti ameriško trgovino še nadalje svobodno.
! Amerika je zdaj pozvala ' Finsko, naj neha z vojno
■ j Washington.—Državni tajnik ■j Hull je naznanil, da je vlada r; Zed. držav uradno posvarila Finsko glede posledic, ako osta-jne še nadalje v vojni na strani • osišča.
j Ameriška vlada je obvestila finsko vlado, da leži na nji vsa 1 odgovornost, ako ostane še navdal je v vojni ob strani Nemči-ije proti zaveznicam Amerike, j med katerimi je tudi Sovjetska i unija.
Ameriška bojna sila ima 150,478 izgub dozdaj
Washington.—Urad za vojne informacije trdi, da znašajo izgube v ameriški bojni sili dozdaj 150,478 mož. Poročilo šteje 34,179 ubitih, 51,292 ranjenih, 34,746 pogrešanih in 30,261 ujetih. V ujetništvu jih je umrlo 1,936, največ na Japonskem.
! Armada ima 112,030 izgub. Od teh 18,137 ubitih, 42,639 ranjenih, 25,339 pogrešanih, 25,-915 ujetih.
Mornarica: 16,04? mrtvih, 8,653 ranjenih, 9,407 pogrešanih in 4,346 ujetih.
Samcat ameriški rušilec je razbil ves japonski konvoj v Marshallili
Ameriški rušilec Burns je na 31. januarja samcat uniči! japonski konvoj štirih ladij v okrožju Marshallskih otokov. To je bilo na isti dan, ko so ameriške bojne sile zasedle ko-ralski otok Kwajalein. Tako je^sinoči poročalo mornariško poveljstvo v Washingtonu.
Rušilec Burns, ki je sodeloval pri napadu na Marshallsko otočje, je s streli pogodil in potopil en japonski tanker, eno srednje veliko tovorno ladjo in dve manjši ladji. Rušilcu poveljuje 36 letni Commander Donald filler iz Petersburg, Va.
Ravno je rešil iz morja letalce, ki so se morali spustiti z bombnikom na morsko gladino in se zopet vračal proti Marshal-lom, ko je naletel na japonski konvoj.
Prav za prav je bilo ravno to reševanje letalcev vzrok, da so Japonci izgubili ladje. S streli so namreč poškodovali ameriški bombnik, da se je moral spustiti na vodo. Letalci so po radiju poklicali na pomoč. Na lice mesta je hitel rušilec Burns, ki je spotoma naletel na japonski konvoj in ga pogreznil z dobro po-merjenimi streli.
Commander Eller je vzkliknil, ko je zagledal japonsko brodo-vje: "Dvajset let sem čakal na tak trenutek. Fantje, približajte se na 10,000 jardov in užgite na pesjane!"
Druga salva je zadela tanker, ki se je razletel. Potem se je rušilec še bolj približal Japoncem in jim dal popra s težkimi kroglami. Druga za drugo so izginjale japonske ladje v morje.
Poveljnik neke ameriške bojne ladje, ki je slišal streljanje, je po radiju vprašal, če naj pride pomagat. Eller mu je pa odgovoril: 'Držite roke proč! To je naš party!" V pol ure je bilo vse končano.
IZ BOJNE FRONTE
PACIFIK — Vsled neprestanega bombardiranja baze Rabaul na Novi Britaniji, so Japonci od tukaj umaknili vse bojne ladje, poroča glavni stan generala MacArthurja.
ITALIJA — Nemci brez prestanka obstreljujejo zavezniške pozicije pod Rimom. Boji za Cassino na jugu se še vedno nadaljujejo.
RUSIJA — Rusi so se približali na osem milj do mesta Krivoi Rog v Ukrajini. Tukaj so veliki železni rudniki.
Postavna cena bo za rabljene avte
Washington. — Okrog 1. marca bo urad za kontrolo cen določil najvišjo postavno ceno za rab. ljene avtomobile. Odredba bo stopila v veljavo 1. aprila, ako ne bodo prodajalci ugovarjali. Vlada bo izdala knjigo s cenami in prodajalci ne bodo smeli več računati za rabljen avto, kot bo cena določena v knjigi.
Delavci so zboleli, ko so pili kavo v tovarni
V Graphite Bronze Co. 17000 St. Clair Ave., je včeraj pri po-nočnem šihtu zbolelo 19 oseb in sicer kmalu zatem, ko so pili kavo v tovarniški kafeteriji. Odpeljali so jih v bolnišnice, kjer so jim nudili prvo pomoč. Mestni zdravstveni urad preiskuje hrano v kafeteriji.
V
Mrs. Anton Ceh, 22671 Ivan Ave., Euclid, O. je prišel domov iz taborišča Gordon, Georgia. Doma bo na dopustu do pondelj-ka. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu.
n m h Na kratek dopust je dospel iz Eagle w o o d, Calif, korporal Frank Ažman, sin poznane trgovske družine Mr. in Mrs. Frank Ažman, 6501 St. Clair Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo nagornjem naslovu.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC. Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50.
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente
v	SUBSCRIPTION RATES:
United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, bv mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 tor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. '	$2.00 for 3 months. •
Single copies 3 cents
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 34' Thur., Feb. 10, 1944

BESEDA IZ NARODA
Prijatelju ob 40 letnici poroke
Vlado skrbe prazna stanovanja v hišnih projektih
V	času, ko je še mnogo delavcev, ki ne morejo dobiti primernega stanovanja, pa ima vlada na tisočih hišah, ki jih je zgradila za delavce, razobešen napis: v najem se odda stanovanje. . . .
Od New Yorka do Arkansasa je najmanj deset vladnih hišnih projektov, ki se jih lahko imenuje — zapuščene vasi.
V	celoti je sicer izmed 640,000 stanovanjskih edinic, ki jih je zgradila vlada za vojne delavce, praznih le kakih 30,000, kar je komaj 6',, torej" zelo malo. Toda vlado skrbi to, ker ta prazna stanovanja niso raztresena sorazmerno po vsej deželi, ampak so koncentrirana le v nekaj naseljih.
Vlada si to razlaga tako, da se je za gotove industrijske okraje računa'o na večje potrebe za stanovanja delavcev, kot so bila v resnici potrebna in drugič, da je nadprodukci-ja vojnih potrebščin primorala delavce, da so odšli iz do-tičnih krajev.
Delavci so pa drugega mnenja, ko pravijo, da je vlada zgradila v naglici ^stanovanjske hiše v krajih, kjer delavci nimajo prilike dobiti potrebnega razvedrila, kot so ga bili normalno navajeni v prejšnjih naseljih, zato niso nič kaj radi segli po teh novih stanovanjskih hišah v zapuščenih krajih. To je slučaj v Bauxite, Arkansas. Mnogo je tukaj rudarjev, ki se vozijo na deto do 40 milj daleč vsak dan in to mimo dveh vladnih hišnih projektov, ki sta bila zgrajena v idiličnem, toda samotnem gozdnatem kraju. Stanovanja imajo vodo, plin, elektriko, šole, brivnice, lekarne in avditorij za plese in kino. Ta hišni projekt je veljal vlado do 6 milijonov dolarjev. In vendar je kljub vsem tem udobnostim izmed 1,950 stanovanjskih hiš oddanih v najem samo 400. In zdaj, ko je bila okrnjena produkcija aluminija, bo še več praznih hiš.
Podobna situacija je tudi v Sidneyu, Nebraska. Večina izmed 800 hiš, ki jih je vlada zgradila za defavce, je sedaj praznih. V tem kraju je v mirnem času živelo kakih 3,000 oseb. Ko je vlada gradila armadno taborišče, je bilo kmalu do 15,000 oseb tukaj. Naglo so zgradili hiše za delavce. Toda ko je bilo taborišče gotovo, je padlo število prebivalcev na 5.000 oseb in vladne hiše stoje prazne.
Podoben problem je v okraju Kansas Citya. Pri Par-sonsu so zgradili 300 hišnih edinic, računajoč, da se bo razvila tamkajšnja kemična tovarna do polne kapacitete. Toda to se ni zgodilo in izmed 300 vladnih hiš je oddanih samo 140. Zdaj nameravajo 1C0 hiš razdreti in jih odposlati v kak drug kraj. Nekaj jih bodo poslali v Casper, Wyoming, 750 milj daleč, kjer gradijo novo tovarno.
Ena taka hišna edinica je stala od $2,800 do $3,000. Ko jo bodo razdrli in odposlali, bo to stalo vlado s prevoznino vred od $1,500 do $1,700 vsaka, kakor je pač razdalja, kamor jo bodo poslali, torej skoro polovico tega, kar je stala vsa nova hiša.
Powder Co. v Desoto, Kansas, je vprašala vlado za 5,000 stanovanjskih edinic v pričakovanju, da bo zaposlila do 14,000'delavcev. Toda armada je spremenila načrte, podjetje bo zaposlilo komaj kakih 4,000 delavcev. Vlada je zgradila vseeno 852 stanovanjskih hiš, katerih pa ni bilo nikdar oddanih v najem več kot 425. Zato bodo polovico teh hiš .tudi tukaj razdrli in odposlali kam drugam, kjer jc res pomanjkanje stanovanj.
V	Port Pleasant. W. Virginia je vlada zgradila 700 sta-novanskih hiš. Mornarica je namreč nameravala zgraditi tukaj ladjedelnico. Toda ladjedelnica se ni nikdar uresničila in vladni hišni projekt stoji prazen.	^
V	Mineviile, N. Y., kjer so nameravali razviti rudniško industrijo, so zgradili 200 stanovanjskih hiš. Od teh jih je oddanih samo 52, poleg tega je pa praznih celo 230 hiš, ki so bile postavljene že od prej.
Hišni projekt blizu La Porte, Indiana, je bil zgrajen, ko se je sodilo, da bo tamkajšnja smodnišnica zaposlila najmanj 15,000 oseb, ki bodo imele tam stalno delo. Ob koncu decembra je bj o pa zaposlenih le 9,000 oseb in izmed 2,940 vladnih stanovanjskih hiš, jih je okupiranih samo 339. Zdaj nameravajo 1,200 teh hiš razdreti in poslati kam drugam.
V	Hot Springs, Arkansas, so zgradili 378 stanovanjskih hiš. V najem je oddanih le 94, ker ni tovarna aluminija nikdar poslovala s polno kapaciteto.
Dodatno k temu je v Colorado, Arizoni, Utah in Mon-tani kakih 2,000 vojnih stanovanjskih hiš, ki stoje večinoma prazne. Hiše so bile postavljene, ko so nameravali tukaj producirati več bakra, svinca in zinka, pa načrta niso izpeljali, vladne stanovanjske hiše stoje pa prazne.
Do konca leta 1943 je bilo zgrajenih 1,440,000 vojnih stanovanjskih hiš. Od teh jih je bilo 800,000 financiranih ocl privatnega kapitala. In kar je značilno je to, da hiše, ki jih, je zgradil privatni kapital, niso skoro nikdar prazne. Vzrok temu je to, ker je privatni kapital gradil hiše, kjer je videl stalno potrebo za stanovanja.
Vladni, hišni projekti so stali do $800,000,000: Večina teh bo popolna izguba, ker morajo biti glasom postave dve leti po vojni podrti. Kar se bo dobilo za les in drugo bodo požrli pa stroški pri podiranju. Torej bodo kompletna izguba.
Možje fare sv. Vida, pozor!
Vsi fantje in možje, posebno pa tisti, ki ste že kdaj bili člani društva Najsvetejšega Imena, ste prav prijazno vabljeni na prijateljski sestanek in sicer v nedeljo 13. februarja ob treh popoldne v prvem nadstropju šole sv. Vida.
Namen tega sestanka je, da se pogovorimo o nadaljnem delovanju našega društva, ter da kaj ukrenemo za večji razmah istega. Vabljeni ste vsi omenjeni in tudi vsi ostali fantje in možje, ki še niste bili nikdar vpisani v naše društvo in če vas zanima delovanje društva Najsvetejšega imena, se boste lahko tudi vi vpisali. Vsak izmed nas je prav gotovo član tega ali onega društva, od katerega pričakujemo pomoči v slučaju bolezni ali smrti; zato pa je potrebno, da skrbimo tudi za svoje posmrtno življenje in za to pa nam nudi svojo podporo društvo Najsvetejšega Imena. Torej, pridite v velikem številu.
Michael Kolar
-o-
| Lepa hvala vsem dobrim
ljudem
- i
j Cleveland, O. — Najlepša j vam hvala, dragi dobrotniki, ki | ste poslali svoje darove na moj j naslov za sirotno Mrs. Vene. j Žena je res potrebna in v vsem | odvisna od dobrih src, ker ona j resnično nima nikogar svojih na tem svetu, da bi skrbeli zanjo. Zato pa vsem tistim, ki ste že do sedaj darovali in jo s temi darovi vzdrževali ter ji pomagali, da pošteno živi, izrekam vsem najlepšo zahvalo in Bog naj vgs blagoslovi.
V zadnjem času pa sem prejela sledeče darove: dva dolarja je darovala Mrs. Jennie Res-nik; po en dolar pa so darovali: Mrs. Mary Hoge, Mrs. Apo-lonija Kic in Mrs. Mary Novak; Mrs. Rose Hanko je dala $3; Mrs. Mary Romik iz Col-linwooda pa je doravala pet dolarjev. Od neke neimenovane osebe pa sem prejela pismo in v njem en dolar. Pismo je bilo poslano iz Barbertona in se glasi:
Cenjena Mrs. Papeš! Že večkrat sem vam mislila pisat, a sem bila izgubila Vaš naslov, sedaj sem pa zopet videla Vaš dopis v Ameriški Domovini in tako sem dobila tudi Vaš naslov. Torej se tudi jaz pridružujem Vam in drugim z malim darom za Mrs. Vene. Ker sem tudi jaz že mnogo skusila že dokaj hudega, vem kaj se pravi trpeti in kaj je hudo in kako se človeku ustreže, če dobi odkod kakšno pomoč, ter tako vidi, da ima še prijatelje na tem svetu. Pozdravite v mojem imenu Mrs. Vene in enako tudi Vas prav lepo pozdravljam, če ravno se osebno ne poznava.
Dalje je darovala dva dolarja tudi Mrs. Mary Železjikiar, 159—15 St., Barber ton. Hvala vam Mrs. Železnikar in dobri Bog naj Vam dober plačnik. Iskrena hvala tudi vsem dobrim ljudem. Pozdrav,
Mrs. Elizabeth Papeš
tudi pokojflega škofa Bonaven-turo Jegliča, Rev. K. Zakrajše-ka, Bogomila Vošnjaka, Rev. Prane Trdana, družino pokojnega Franca Drašlerja iz Borovnice. Videli smo tudi dr. Jožeta Debevca, brata našega slovenskega urednika g. James Debevca in pa dr. Šabca iz Vrhnike, brata našega urednika Glasa, Anton Šabca.
Slike in pa celo predavanje je bilo prav interesantno, tako, da je lahko žal onim, ki se tega prijetnega večera niso udeležili. Pri programu pa sta s svojimi prijetno čistimi glasovi pripomogli tudi ga. Jeannette Ca-hill-Perdanova in pa gdč. Bu-danova. Obe sta krasno zapeli par slovenskih pesmic. Učenke mladinskega, oddelka slovenske šole Slovenskega narodnega doma pa so pod vodstvom gospe Pauline Debevec-Tavčarjeve zaplesale par slovenskih narodnih plesov. Nastop teh deklic V slovenskih narodnih nošah je bil prav prisrčen, seveda so ljudje tem otrokom prav zadovoljno ploskali.
Po končani predstavi pa so nam člani čitalnice pripravili malo okrepčila, servirali so kavo, slaščice in sladkorčke.
Celotna predstava je kulturno in moralno prav lepo uspela in odbor samo želi, da bi se moglo čim več takih in še lepših programov prirediti, ker s tem se pripomore k čim večjemu kulurnemu napredku Slovencev in slovenske naselbine / \Clevelandu.
Antoinette Kennick
Baraga Glee klub vabi
V nedeljo, 20. februarja ob osmih zvečer priredijo dekleta Baragovega Glee kluba zabav-li večer pri mizah, kakor je to običaj vsako leto ob. tem času. Ker je bila udeležba ob takih prilikah vedno povoljna in je bilo občinstvo videti zelo zadovoljno, zato je j ako primerno, da se tudi sedaj, ko je vse žalostno in otožno, snidemo prijatelji in znanci ter vsaj za nekaj ur pozabimo na vse bridkosti tega sveta. Dekleta so pa tudi vselej veselo, ako vidijo svoj edrage veselih obrazov.
Kakor so se vselej v preteklosti potrudila, tako bodo tudi letos postregle s petjem, jedačo in pijačo. Fantje pa bodo zaigrali poskočne valčke. Zato pa le nikar ne odlašajte, rezervirajte si mizo že danes, ker s tem si zagotovite dober prostor.	i
Vstopnice dobite pri dekle-lih-članicah kluba in pa v Novakovi slaščičarni. Na"svidenje!
Mary Marinko
Deset tisoč dolarjev
Ob zaključku desetega tisočaka, ki so ga zbrali naši slovenski krogi pod avspicijo Zveze slovenskih župnij v Ameriki v tem času in v takem položaju, naj navedem ob tej priliki nekaj v razlog, za bolj i sporazum med nami, ki smo enega rodu in ki se zavzemamo za en in isti cilj, za en in za isti trpeči narod v Sloveniji.
Naj izrazim mojo zahvalo za požrtvovalnost onim, ki so to akcijo začeli in v njej vztrajali. Akcija je prišla iz tfrst dobrodelne akcije ameriških škofov, ki so se še prej, nego smo se začeli zanimati mi, zanimali za po vojni prizadete narode v Evropi in sklenili jim denarno pomagati.
Iz te dobrodelne škofovske organizacije je prišel glas, da j bodo pomagali vsaki narodno- j sti, katera se bo tudi sama za-; vzemala za svojce on stran morja.
Kakor nalašč nam je prišla ta prilika, katere smo se takoj oklenili in jo sprejeli, stopili smo pod avspicijo in začeli svoj sklad, da dokažemo, da hočemo tudi sami pomagati, ko smo bili prepričani, da so z njih pomoč-
jo v resnici dobili tje pomoč iz Amerike.
Kakor je vsem znano, je med nami tukaj nekaj nesoglasja radi razdeljenja v dve obstoječi skupini,v zbiranju darov in prispevkov za brate v domovini. Toda, to naj ne vznemirja nikogar. Jaz sem trdno prepričan, da je to največji pripomoček za to, da se bo več zanje storilo in dobilo, kakor če bi bila samo ena skupina, katera bi bila bolj zaspana in mlačna. Bil sem zagovornik od prvega časa, da je treba za domovino tekmovanja, kadar se zbirajo doprinosi in darovi. To se je do sedaj zelo dobro obneslo in izkazalo. Deset tisoč in še več je sedaj nabranega za one v domovini, kakor če bi bila samo na skupina na delu za zbiranje.
Zelo odobravam tudi to, da se je vse to doseglo lepo mirnim potom med nami. Noben ni drugemu oporekal, noben drugega žalil v tem, ko smo zbirali prispevke. Upam, da bo tako ostalo tudi v bodoče. Ako vmešajo vmes druge politične zadeve, nimajo- s tem zbiranjem ničesar opraviti. Politic j no, versko ali protiversko je posameznikova zadeva. Za mojo osebo bom in sem zagovarjal zbiranje, kakor smo ga vršili v naši Zvezi slovenskih župnij. Mi nimamo presodkov napram drugim. Imamo pa zaupanje same sebe. Naš dosedanji sklad nima do sedaj še nobenih stroškov, marveč je vsak cent štet in ohranjen v skladu, ki je bil na drugem mestu že omenjen.
Mi, katoličani, se čutimo dolžne čutiti s katoličani v domovini, ker smo dar vere prejeli in prinesli s seboj iz domovine. Mi gledamo na domovino kot tako. Mi smatramo, da se je naša stara mati domovina vzdržala vse čase tako sijajno zavedna ravno za to, ker je kot taka vedno ostala sloveča — verna — katoliška. To je tisto, dragoceno spoštovanje do domovine, preko katerega ne moremo. To je tisto, kar nas je razdvojilo po g. Adamiču, kateri prerokuje, deluje in obeta sovetiziranje, katero smatramo bratom doma v nesrečo.
Do tu smo lahko šli z Adamičem z vsem drugim zanimanjem, toda, v tem pa ne moremo, dokler je nam, kot takim, kaj na tem, kako bo z vero in drugimi odnošaji, katere bi pri jiesla "sovetizacija" s seboj nad naše ljudi. Moja skromna domišlija mi pravi, da bi s tako zamenjavo, sedaj vernega katoliškega naroda, če bi zamenjali za sovijetsko brezver-sko diktatorstvo, pomenilo iti iz dežja pod kap, iti iz male dikature pod silno in strogo. Žato smo morali reči Adamiču in Sansu — "Ne!" Ne moremo z vami za takimi cilji, ki ne bi osvobodili naš narod, marveč šele zasužnjili! Naš narod se je čutil srečnega najbolj radi
fDalis na 3 KtranU
Ko je naš kuhinjski še' liral na mednarodno P01 valno ali posredovalno l*1 jo v osebi visoko »pošto*1 odvetnika Leo Kushlanfi ta pokazal res popolno"1 spristranskega, kot se " za tako komisijo, ki je la nobena stranka. LeoJf vil:
"Jaz ne dam nobene *e temu ne onemu, ampak W slišal obe stranki, ki sta5 v laseh in bom skušal ti tako, da bo za vse P1'"' mur pa moja razsodba1 prav in po volji, si Sl'e iskat druge inštance po ali kamor hoče. V tej razen mene zaenkrat i" inštanc, da se bomo "ra2"' Leo močno potegne iz ^ se ozre po nas, češ, ' vi, ki sem vas vzel pod" na posodo?
Te besede jezičnega • ja so nam šle globoko v ' tri steklenice piva so s" odprle, da bi cenjeni 0(1 in razsojevalec lažje g°v pravičneje sodil. To 1,1 cikalo na i nekako pop od strani prizadetih str"; ne verjamem, da je to ^ valo na sodnika, ker sp>' tri steklenice in s ten' pokazal, da ne bo z " bolj držal kot z drugi"1' "Torej jaz bom V^ zastopnik in bom sodil J
ji volji ali uvidevnosti) no izjavi Kushlan.
»f
"Prosim za besedo, laj oglasi Jim, ki je lil kozarček železne vo'if olaknil žgočo stvar s ^ pive. "Jaz bi dal tuWJ pripombe, da ne bo P02]1, rih neprilik ali nepoti'ej i&d. Zato vprašam tu^ iega pravnega zastop'1' ihlana, naj zdaj nar^ brez ovinkov pove, če ^ njegova posredoval"3, kaj koštala. V takih; sem jaz najraje na prej. Svet je okrogel f" vrti tako, zdaj pa tak0' vek nikoli ne ve, pri
"Kaj bo svet okror nira France, "denai' J gel, denar, bi jaz reke''f "Po mojem temelj1,; udarku in zaključku ^jj sodil, da ni samo sv^ in da ni okrogel sa^( ampak da ste precej 0. vsi trije, če hočemo 1)1, natančni," odloči odv'e. in zopet odpre eno ste "Le počasi s pijačo.^ bomo še dva dni i« ■ .steklenice tako nag'0 ,, kot smo jih zdajle . jutri ob svojem," ^ Jim, ki gleda vsako stv spodarskega stališča-
"Na tvoje cenjen"* nje, Jim, če bo obr»v' koštala, naj povem, . ste zadovoljni z maj0... in ne boste zadeve vle* j
vno sodišče in ker ba nobenega pisanj21 * nih afidavitov, vam '{'j čunal nič," nam P0^ ki je v naglici najbi^ j da vasuje pri naši P'^t včasih več vredna, * | /denar.	.,j
"Ampak da boš s0<"; pristransko in ne P° v stvu," zahteva Franc*3^ "Absolutno, na to J zanesete. Vaša zade ^ kako taka, ko je priš^J ltega sodnika pred o8^ som. Čakajte, vam J°gt vedal, pridno začBel% obravnavo," je rekel , pet segel v ajsbak*0 a steklenico. Jim ga JE.' i gledal, rekel pa ni sodniku ne kaže 553 pred razsodbo. . j, Kaj je Leo po^j brali pa jutri, vsaj ^
POZOR!
Pri fari sv. Vida bodo jutri večer dali posebno nagrado
$25 vojni bond
kol nagrado pri vratih
pri prireditvi, ki jih prirejajo ob petkih pod cerkvijo
ob 8:30 zvečer Pridite in pripeljite prijatelje!
Kulturna prireditev
Dne 26. januarja 1944 se je v Mednarodni čitalnicina St. C lair ju in 55. cesti vršila kulturna prireditev Slovencev v Clevelandu. Program tega večera je bil zelo zanimiv in pester in udeležba je bila prav zadovoljiva.
Dr. F. J. Kern, predsednik tega slovenskega odseka, je po-j kazal in razložil slike, katere j je posnel v Evropi za časa svo-i jega potovanja leta 1927 .Med drugimi smo videli na platnu
Doba 40 let zakonskega življenja je pa že precej dolga. A, ko pogledamo nazaj v svojo mladost, si mislimo, zdaj je že vse to minilo. Tako si misli tudi moj prijatelj in prijatelj vseh faranov fare sv. Lovrenca.
Ta jubilanta sta Ignac Godec in njegova soproga Terezija, ki sta pred kratkim slavila 40 letnico srečnega zakonskega življenja.
Sedaj si pa malo pobližje poglejmo ta srečni zakonski par. Mr. Ignac Godec je doma iz vasi Grintovec, fara Zagradec pri Žužemberku. Pred nekako 41' leti je prišel iskat srečo v Ameriko, ko .je bil star komaj dvajset let. Prvo njegovo delo je bilo v livarni. Težko in naporno delo, a kaj je maral mladenič, ko je pa vedel, da bo kmalu plačilni dan in takrat bo vsak dolar štel pet kron. To bo denarja, kadar bo imel tisoč dolarjev. Tako si je mislil on in tako si je mislil tudi marsikateri izmed nas. Seveda takrat niso bile plače tako velike, kakor so danes. Marsikdo danes zasluži v enem dnevu več, kakor je pred 40 leti zaslužil v 14 dneh. Toda Ignac si je tudi že v mladosti, kljub majhnim plačam, nekaj prihranil.
Leto po njegovem prihodu v Ameriko pa je prišla sem tudi rojakinja Mrs. Vidmar, soproga še danes živečega Mr. Frank Vidmarja, ki je s seboj pripeljala tudi štiri hčere, izmed katerih sta bili dve' že odrašče-lii in dve pa še bolj majhni. Starejša je dobila službo pri tedanjemu gostilničarju Anton Pe-ckar.ju na 3525 E. 81 St. Tam še danes vzorno vodi gostilno rojak Frank Kužnik. Ignac pa rdeč malo že od narave in malo pa od vročine v tovarni, se je ustavil ob priložnosti v gostilni pri Peskarju. Takoj mu je oko obstalo na veseli in brhki Rezi-ki. Vprašal jo je, odkje je doma in ko mu je ona še povedala, da je doma iz Zagradca, kakor on, sta bila takoj v živahnem pogovoru. Posledica teh pogovorov je bila, da ju .je ta-kratnik župnik Father Kerže, 25. januarja 1904, zvezal tako dobro, da še danes prav dobro drži in bd tudi gotovo držalo toliko časa, dokler božja Previdnost katerega ne vzame v večno nebeško domovino.
Vama, jubilanta, pa želim ob vajini 40 letnici poroke, da bi, kakor do sedaj vedno vdana v voljo božjo voljno vozila zakonski voz, tako ga vozita še nadalje vsaj do 50 letnice :— do zlate poroke. Vem, da posebno trpi vselej ljubeče hia-terino srce in to pa še posebno sedaj v teh žalostnih časih, ko se vaši sinovi nahajajo v vojni. ' V vseh bridkostih se spomnite na mater božjo Marijo. Tudi ona je imela sina-ednica, ki ga je bila sama dobrota, a njegovi sovražniki so ujeli, z meči in koli so prišli ponj, kot da so prišli po najhujšega razbojni-j ka. Vse to je mati Marija vc-! dela, a ni mogla pomagati, i Na to se spomnite ve matere, ! katere imate svoje sinove v vo-! jaški službi. Ker mi roji po glavi tisoče misli, zalo sent že ma-i lo predaleč zašel, kajti moj do-1 pis je bil namenjen Goclčevim, j posebno materi v tolažbo s željo, da bi bilo že skoraj te voj-; ne. konec in da bi se naši sinovi
I	živi in zdravi vrnili na svoje .domove.k svojim dragim ljub-
II	j enim materam in očtetom.
| Jubilanta, Mr, in Mrs. ^g. 'Godec, pa spre j mita, ob vajini i 40 letnici iskrene čestitke. Bog ' živi vaju in vajino družino še I mnogo let, p<j smrti pa naj va-! ma da,obilno plačilo v nebesih i za vsa vajina dobra dela.
Jacob Resnik
glasno. "Živi v tisti stari bajti, v kateri je lani pozimi umrl Indijanec Tom. Obljubila sem mu, da tega ne izdam. Baje je to velika tajnost in le ti in jaz in misijonar tam na Sucker Creeku vemo o tem. Hotela bi enkrat oditi tja in nekoliko pospraviti po tisti bajti. Storim to enkrat." ,
Pik, ki je vohal pravkar med skalnimi kladami, ni opazil čudnega ognja, ki se je pojavil v njenih modrih očeh. Gledala je na svoje raztrgane čevlje, na izprane, zakrpane nogavice, na siromaščino svoje pobledele, razcapane obleke ter je sklenila roke na kolenu.
"To storim — odtod poj dem!
—	kamorkoli! In ne vrnem se. Storila bi bila to že, ako bi nje ne bilo," je zavzdihnila. "Cesto se vsede jc meni kakor čarovnica. A tega je kriv Jed Hawkins. Spominjam se —"
Naenkrat je planila pokonci, .izzivalno vrgla glavo vznak, da so ji zaplapolali lasje kakor oblak v vetru.
"Nekega dne ga ubijem!" je zakričala k črnemu pragozdu preko planine. "Nekega dne storim tako ..."
II.
Stopala je za Pikom. Že dolgo se je pripravljalo na vihar v njeni glavi. Danes pa je, premagana po raznih čustvih, izdala vse skoraj nehote Roger-,ju. Pripovedovala mu je — temu tujcu, ki je prišel v ta črni pragozd — kako sta ji oče in mati umrla za isto boleznijo pred nekako desetimi leti in kako sta jima Jed Hawkins in njegova žena obljubila, da bosta skrbela za njo. Prejela sta za to obljubo kožo treh srebrnih lisic,- ki jih je bil ujel oče, preden je obolel. Toliko je zvedela od te žene, kajti bilo ji je šele šest let, ko se je to zgodilo.
Ko je Nada pripovedovala, kaj vse je doživela od te dobe, se mu ni upala pogledati obraz; zato ni opazila, kako se mu je zmračil obraz, ko je poslušal i njeno pripovedovanje. Tako silno se je oddihoval skozi nos. ! Ni ga poznala še dovolj, da bi [ razumela, kaj to pomenja.
Nekaj dni kasneje pa se je zgodilo, da jo je Roger prosil, se li sme dotekniti njenih las. In ko je njegova velika, močna roka za trenotek počivala na njeni glavi, se ji je zdela, da je nežna kakor ženska roka. Kako toplo je še doslej čutila, ta dotik v svojem srcu! Dal ji je novega poguma in novega bojevitega duha. Prav tako, kakor Piku zavest, da se ga boje in da je premagal vse one neznane pošasti. Pik se ni bal več in tudi Nada se ni bala več. » Zdaj sta stopala ob pobočju, dokler nista dospela do pečin,
-	ki so jih tvorile divje«razpadle skalne klade.
Tu se je Pik naenkrat ustavil vohal po tleh in imel noge kakor napete in otrple. Dekle je bkratu prvič začulo njegovo grozeče grča,nje. Obstala je m posluškovala.
Žačula je slab, moten .glas, kakor bi bil nekdo udaril s skalo ob skalo. Naglo je zasoplo dekle, ■ se vzravnalo še bolj,— Pik, ki se je ozrl na njo, pa je videl, kako ji plamene oči in se ji usta napol odpirajo. In sklonila se je ter pobrala grčavo palico.
"Pojdiva pogledat, Pik!" je šepetala. "Tam bo eno njegovih skrovišč."
Bil je čudovit občutek zdaj, ko se je zavedala, da .se nič več ne boji, in isti občutek je imel Pik, ki je čutil, kako hitro mu utripi je srčece, ko ji je sledil.
Stopala sta dalje kolikor možno tiho, dekle po prstih in Pik lepo po svojih mehkih stopalih, a	(Dalje prihodnjič)
DESET TISOČ DOLARJEV
(Nadallevanle z 2 strani)
verske prostosti. Vzemi ijau še to, pa si ga stri in mu vzel ves up in zadovljstvo. Tako početje ni odrešenje, marveč za-sužnenje v še hujšo diktaturo že itak zmučenega naroda.
Da, to je nas ločilo od Sansa in Adamiča, da smo vzeli drugo pot, po kateri si prizadevamo, da bi olajšali s prispevki kar največ mogoče njih gorje, ko bo prišel čas.
Naši prispevki niso zbrani v kakšno diktatorsko svrho in so vsi do centa še nedotaknjeni. Zbiramo na miroljuben način z najboljšim namenom, želeč narodu to, kar bo narodu v srečnejšo bodočnost. V tem imamo zavest, da je to prava pot in način zbiranja, ki nima politike v zvezi in ne namena vsiljevanja narodu, za kar narod sam ne mara in-sprejeti ne more. Niti mu kaj takega, kot mu želi g. Adamič, ne moremo želeti, ker bi s tem narodu vzeli najdražje v zamenjavo za diktaturo "sovjetskega brezbožni-štva/' za kar se naš narod nikdar ni zavzemal. Če torej mi tako sodimo in mislimo, ne sme to biti nikomur v razžaljenje. Ce mi zbiramo po načinu in cilju, kakor zgoraj omenjeno, tudi ne sme biti kritizirano in ne nam šteto v strap.karstvo.
Ker živimo v deželi, kjer vlada verska svoboda, smo dolžni, da tako versko svobodo želimo in priporočamo tudi bratom v domovini. G. Adamič se nikakor ne strinja s tem, ker on piše v svoji knjigi drugače. Za to smo pa ločeni znjim in z Sansom, kateremu je g. Adamič zaupnik in vodja. Tako je moje mnenje in mnogih katoliških Slovencev v Ameriki. Dostavim pa še to, da bi moral vs^k katoličan malo premisliti in preudariti, kje je mesto zanj, ker ni vse eno komu sledi in komu daje podporo s svojim imenom. To velja pa še najbolj za tiste, ki nosijo pri tem več odgovornosti, kot drugi, ki se tega ne zavedajo. Tako sodim in mislim podpisani.
Anton Grdina, blag. ZSŽ v Ameriki
Miiko
Leta 1940 je bilo komaj 10 mest v Turčiji ,ki so štela več kot 50 tisoč prebivalcev in samo tri mesta se morejo ponašati z več kot 100,000 prebivalci. Največje je Instabul, drugo je pristanišče Aegan in tretje je pre stolica Ankara.
Miško je živel brez svoje sestrice dalje in se je razvil v dostojnega medvedjega mladeniča in slednjič v doraslega medveda, ki je bil velik več kot dva metra. Njegov lastnik ga je dal čez poletje v rejo našemu "kapitanu Petersonu," ker je odšel sam na sever, da bi si nakupil kož.
Tudi pri Petersenu je živel medved na dvorišču na debeli verigi. Njegova najljubša zabava je bila, ko ga je njegov novi gospodar spustil z verige in se z njim igral. Igrala sta se skrivalnice. To je imel Miško na vso moč rad. Z radostnim brundanjem je Miško pozdravil "kapitana," ko ga je kje iztaknil. Na koncu predstave je bilo obdarovanje s kruhom. Kapitan Petersen je stekel v hišo in je zaloputnil vrata za seboj. Miško jo je ucvrl za njim. Kapitan je od znotraj tiščal vrata, a medved je bil seveda močnejši. Renčaje je tako dolgo pritiskal na kljuko, dokler se niso vrata odprla. To ni dolgo trajalo in za plačilo je dobil Miško pol hlebca kruha, ki se je z njim vrnil na dvorišče in je ves čas veselo brundal.
Nekega dne sem prišel k Petersenu. Vprav takrat se je šel z Miškom skrivalnice. Toda — glej — skrivanje ga kar nenadoma ni več veselilo! Prišapal je k meni, zavohljal nekajkrat po zraku in je nato, ves čas z brundanjem, posegel po zavoju, ki sem ga imel pod pazduho.
Miško je že vedel, kaj je dobro! — Iz Irkutska so mi prijatelji poslali nekaj kave in vonj po praženi kavi je bil. medvedu všeč in zato je hotel imeti moj zavoj. Toda — to pa ni bilo po mojih mislih! Kava je bila za nas takrat taka dragocenost, da je bila naravnost strašna že sama misel, da bi mi jo Miško ugrabil! Zaklical sem Petersenu, kaj.Miško namerava, in ga prosil, naj Miška priklene. Petersen je ko j pristopil, grdo je ozmerjal Miška zaradi nespodobnega vedenja in misli na krajo, in ga je hotel prikleniti na "verigo. A to ni bilo medvedu niti malo všeč. Godrnjaje je kapitanu i^bil verigo iz roke in je spet odšapal k meni. Sklenil sem, da bom čim hitreje pobegnil, zdrevil sem skozi vrtna vrata na cesto in zaloputnil vrata za seboj, misleč da sva zdaj jaz in moja kava na varnem. Toda — naredil sem račun brez Miška! Mahoma sem zaslišal renčanje za seboj in kc
Med svetovno vojno smo bili kot ujetniki v mestu Verho-lensku ob Leni v Sibiriji, ki je štelo kakih 700 prebivalcev. Ime mesto mu pač ni pripadalo, saj je bila to navadna vas. Seveda ni bilo nikjer ne tlakovanih cest,, ne vodovoda in kanalizacije.
Večidel smo se združili v stanovanjske občine. Po pet ali šest ali več nas je najelo prazno hišo in smo gospodarili po svoje brez kake ženske pomoči. Dobro je bilo to gospodinjstvo, in tovariši so se izkazali, da imajo tudi izvrstno darovi-tost za kuho in ženska dela.
Od mojih sorojakov je "očka Tesar" bival kot lovec na kožu-harje že pred vojno na Daljnem Vzhodu in v Mandžuriji, in tako se nismo prav nič začudili, ko smo nekega dne na dvorišču naše' stanovanjske župe dobili dva medvedka-, ki ju je Tesar krstil za Miška in Miško. Kupil ju je bil od domačih lovcev za deset rubljev.
Miško in Miška sta kmalu! postala, naša ljubljenca. Tesar ju je imel priklenjena na verigah na dvorišču, ki sta bili prav tako dolgi, da sta mogla oba medvedka splezati na v ograjo iz lat, ki je mejila na cesto. Kakšen mičnosmešen pogled je bil to, ko sta oba, tesno drug ob drugem, ždela na plotu in sta budno opazovala, kaj se dogaja na cesti! Z radostnim brundanjem sta pozdravljala vsakogar, kdor je prišel na obisk. Saj sta se predobro zavedala, da je! imel vsado kak posladek zanju v žepu. Če pa nismo koj začeli prazniti žepe, joj, kako sta začela jeznorito renčati! Miško in Miška sta kar sama začela stikati po žepih.
Tako smo imeli mnogo veselja z obema medvedkoma, toda—tudi medvedje zrastejo in postanejo starejši in večji, Miška je kmalu pokarala kaj neprijetno lastnost: v pravem pomenu besede se je razvila v praskačo. Dokler si se onega-vil z njo, je bilo vse prav in dobro; toda če si ji obrnil hi;bet, se je pokazala njena slaba razvada. S šapo te je začela udrihati po zadnji plati, in ker so ji bili kremplji precej zrastli, so se pokazale na obleki hude posledice. Ko je nekoč celo oč-ko Tesarja doletela ta nezgoda, in ko ni bila razcefrana samo njegova obleka, marveč tudi koža in meso, tedaj je bila Miška obsojena na smrt.
sem se ozrl, je Miško že sedel na plotu in je z drznim zagonom skočil na cesto. Zdaj pa le teci če ti je draga tvoja kava! To ti je moral biti smešen prizor, kise je zdaj razvil po cesti! Spredaj sem tekel jaz, kolikor sem le mogel, za menoj jo je brundanje in z veriko po tleh ubiral Miško, za Miškom je tekel Petersenin je kričal in vihtel gorjačo nad glavo. Če sem bil doslej le slišal, da znajo medvedje j ako hitro teči po vseh štirih, sem pa to zdaj na lastnem telesu občutil.
Mislim, da bi bil Miško v tem teku zmagal, a k sreči je tekel z nama tudi kapitan Petersen. Posrečilo se mu je, da je dohitel Miška, prijel za njegovo verigo in jo brž zadrgnil okoli drevesa. Miška je veriga potegnila nazaj, da je telebnil na hrbet. Že je bil tudi Petersen pri njem, ki mu je dal prijateljski sunek v rebra in še z\ gorjačo po smrčku in ga je na-hrulil zaradi njegovega paglav-skega vedenja. Miško je zaren-čal in vstal in je brundal ves čas, ko je mirno stopal za Pe-tersenom domov. Spotoma se je oziral za menoj in je presunljivo zavzdihnil.
Jaz pa sem tekel dalje in sem se doma brž zaklenil in spravil plemenito turško pijačo v omaro.	(G.L.)
Dohodninski davki
Pridte k nam, da vam izpolnimo davčno polo. Odprto vsak dan od 9 zjutraj do 8 zvečer. Pri tem delu pomagata tudi izvedenca J. V. O'Connor in Frank R. Krupp.
Matt F. Intihar
630 E. 222nd St.
Euclid, O.	v
(34)
Stanovanje v najem
V najem se odda 4 sobe in kopalnica. Vprašajte na 1052 E. 62. St. ,	(x)
Hiša naprodaj • j
Na E. 79. cesti blizu St. Clair Ave. za 2 družini, 5 in 5 sob, 2 garaži, velik lot, v jako dobrem stanju; se mora prodati. Pokličite HE 6145.	(36)
Zadnji pozdrav. — Gornja slika je bila pometa nekje na Solomonih -in nam predstavila, naše vojake, ki se posalvljajo od svojih padlih tovarišev tam daleč proč od svoje rojstne domovine. Na vsak grob postavijo majhen bel križ s imenom padlega tovariša.
Cla *em mu, kaj bi se i« °> in zato si ne upa več ei te'" io je tolažila. "Ako j t0 vendarle, nahujskam
^h-l	Pok^m, kje
v; £f° zganie. Zgrabijo ga ej0 v ječo, pa čeprav bi ' a zato umreti!"
koščene roke so obje-^o roko.
'- ne! Tega ne smeš sto-Je Prosila. "Saj mi je bil / nekdaj ... že hn h,', i , a • • • Jed sam ni ' S** - takega ga de-rt v i6' Zat° ga ne sme® ^ ne smeš '•" 4Ubl a sem ti že: ne sto-e Sak° te ne bo pretepal. a Co mene za lase, če ho-, J* udari tebe —"
i oJ S Zasopla in tudi
i, J 'hišnega vogla.
if 'val pJ, treilotkov še P°-) šča' m J'e prilezel iz )Ulod Pod živo trto in. hitel ' bla je med skalami in
^ / f* n i
(i zažntfi ugem P°b0ČJ'u'
.- 2 v vi nj'e°ovo Prisot-ei gnil2kliko*i radosti si ga
ji bthnJ naročje ter si ga
v, (j ' "a Prsi.
ji L , Mislila sem že, da , ,e i^ enpetilo. Iskala iseli n dl R°g'er — nam-i, )0>*Pod Roger-.» „ h\ .Je Potisnila k se-„( okitl.Jl je medlel v naroč- ( hi t„ m dospela k mali, ! ytlik, skritih med isto .,°je bilo njeno "taj-' " Isti 111 Pik je vedel> da'
kila T Sme izdatL Nada ■
e; tu naredila udobno j Ml^ ^dla zdaj na ne-! d w,?Zlno jelkovih vejic,
#	it Seboj Pika, ki je se-
svetj] NJ'ene
oči so se! a) ,So b®ZoPet v drugem le-^ ki J e ^asrVe kakor zvez-
#	k 0f| ji krdeli, ustnice ^ [Jiedyje. in Pik, zroč jo
#	t, J^oj __ saj je bil le f iys Je mogel .jedva ra-iji dnjeno krasoto. Toda i : se !a 8e je nekaj zgodi-
! 'ujf silno trudil, da bi
t* k ? ' i 'flanpo • ,
" ■ K gos Je bil Z°Pet tu"
0,:id	Roger — veseli
,( ^Ocrpv >> •
- efiica Je rekla tiho e!> leia "a njenih licih je jj L '7 bol.i. "In rekel mi
t? daia Je oddehnila ter i J! i it) Preko skalovja po
1 prsti'' Črni Pragozd. In da , So objeli Pika tako
' > ^Osil Zacvilik 'i"; '-i nl0,.. me je, se li sme do-!»' * J1n las samo po-^ ;r«u	je! — In ko
' /C*1? 'da,' se jih je cf; JH Kakor bi se bal. . 1 Hor,' °'a so krasni in da
[ je ^ negovati." ■
^ Utll» da se ji stiska
#	%] j,
l m da me noče žaliti, . i lie J*1 odseka- roko. Da,
i •In -ie rekel -13 Slega mislim- da J'e t0
m	ker bi me rad
« hIlfsoiti Ue privila Pi" if . ^ in' .
J Udi fz sem mu rekla,
J	'Ighvy, .	.
j ker	a t0 111 nic
>t do.sj -ga iniam rada in > foil, j ^ še. ni nihče, nihče •0f ^ns U r Pik! — on me ' H je0!Jubil! - In .ko je jI1 ^ 1 tako čuden — f Jn meni je zdaj ta-^utimNe Vem, kaj je to,
^CVa8;e°.jem srcu"" \ It^t^ <<rada bi'
5p°d Roger odve-^ Mm,- •
oi ilNčil? ''e stisnila ustni-/	^mišljeno čelo,
i i "^lat PoleS sebe in se
£ uSo doline k čr-
1,\	r^^kjerse jeskri-•/ s h.^er.ia, vsesplošne
i i« iUmkom "Veseli." »I' ' ; bi smešno, da no-
^ fc' W.,,V*de1' da -i« tu
Je nrfirnifilial
nstran pragozda
JAMES OLIVER CURWOOD:
HONOR THE FLAC
UPHOLD ITS IDEALS
Dobra služba
župnik slovenske fare v Bar-bertonu išče gospodinjo; nastop takoj. Ponudbe pošljite na 264 — 15th St., Barberton, O. i	(Febr. 8, 10, 12)
Moške se išče
LIVARJE
NA MAŠINO7 (SQUEEZERS)
IZDELOVALCE KOROV /
VLIVACE
TEŽAKE
Delo od kosa in plača od ure.
Taylor & Boggis Foundry
1261 Babbitt Rd. Euclid, O.
(35)
Ženska dobi delo
Išče se ženska za splošna hišna dela in v restavraciji. Dobra plača. Delo od 9. do 6. Katero veseli, naj pokliče HEnderson 5649.	(34)
Moške in ženske splošna tovarniška dela
se potrebuj© z«
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77%c na uro
Ženske 62na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se n* Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_(37]
OSKRBNICE
Poln čas 5:10 Dopoldne do 1:40 zjutraj Šest noči v tednu.
V mestu—
750 Huron Rd. aH 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden.
Delni čas—
1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden.
Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu,
»
se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
i'he Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave.. Soba 901
(36)
DELO DOBIJO
MOŠKI
Splošno tdvarniško in kovaško delo
Plača od ure poleg "overtime"
Zglasite se pri
Steel improvement & Forge Co.
970 E. 64. St.
(34)
_MALI OGLASI
Pozor, lastniki hiš!
Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. yam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.54).
Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče:
•	Tanke za vročo vodo
•	Grelce za vročo vodo
•	Cevi za mrzlo in vročo vodo
•	Termostate za tanke za vročo vodo j
•	Vcilne pipe
•	Potrebščine za kopalnico
•	Fcrilnike
•	Odvodne cevi
Proračun damo za vsa plum-berska dela. Zmerne cene. Ekspertno delo.
Rodney Adams Heating Service 21601 Westport Ave.
• KE 5461 •
(36)
Ugoden nakup
Naprodaj je hiša za 4 družine, 14 sob, 4ia E. 43. cesti, prinaša $62 najemnine na mesec. S 1,300.
Za 2 družini blizu' Norwood, 10 sob.
Hiša 6 sob na Edna, se lahko takoj vselite; proda se radi zapuščine, pri meni dobite ključ. J. Tisovie 1366 Marquette Ed.
blizu St. Clair in E. 55,' St.
______135)
Preden je mogla zabraniti, je pokleknil pred njo; kakor zmeraj je tudi zdaj spričo žene izgubil vsako zaupanje vase. Kakor bi ga prebadale igle, ga je mučila zavest, da je grd; objel je njena kolena in skril od bolečine obraz v njeno naročje. "Če nočeš ostati v hiši mojega očeta, potem se poroči z menoj! Ne bom te mučil, ne bom gledal zviška nate; služil ti bom, moja kraljica boš! Reci, da boš storila tako, reci, da boš zavrgla ta brezumni načrt _i"
Deklica prekrižala roko na prsih; krčevito se'je upirala in skušala sama sebi zabraniti, da bi jih ne stegnila proti temu bledemu obrazu, ki ga je s solzami oblitega dvignil k njej. S prepričujočo silo je pričaral prednjo zapeljiv privid: ona kot gospodarica in 011, oholi sovražnik žen, kot suženj pri njenih nogah! Iz usmiljenja jo je skoraj vleklo k temu grdemu možu. Keejetjejina žrtev ji je bila pred očmi in v kalno zmedenem zaznavanj d vabljiva zamga njene ženske moči.
Tedaj je sveča svetleje vzplamtela in mahoma je videla pred seboj strašno jasno vse to, kar je za trenotek pozabila, namreč njegova kriva ramena, njegove bolne rdečkaste oči . . . Zabolelo jo je, tako psijemljivo je zagledala sebe v mučnem ljubkovanju, ki bi
se mu morala kot kraljica njegova srca in njegova žena podvreči. Z nezmotljivostjo meseč-nice je izrekla besede, ki so njo samo globoko pretresle: "Jaz se ne bom nikdar poročila, jaz se nočem in ne morem nobenemu možu na svetu podvreči, ne vam, Klaas, ne nobenemu drugemu. Vstanite," je skoraj ukazujoče odbila vsak nadaljnji odgovor,, "saj bi vam gotovo ne bilo ljubo, če bi vas katera vaših sester takole zalotila."
S težavo še je zravnal in se bolj in bolj obvladal; v srcu mu je poleg zavesti, da se je vseskozi osmešil, vstal še neki drug občutek: nenasitljivo sovraštvo do žene, kateri je žrtvoval to bore malo svojega ponosa, in ki je lagala in se hli-nila kakor vse druge.
"Vi ne pojdete odtod!" je bruhnil srd iz njega. "Nemudoma bom izdal očetu ves vaš naklep ..."
"Tega ne boste storili!" Tudi ona je vstala; zgrabila ga je za roko in se grozečega obraza sklonila bliže k njemu,: "Če storite to, »vas bom vse svoje življenje zaničevala kot bednega vohuna ..."
Zdaj se je pa on zaničljivo smejal njeni togoti. "Piosoda zvijače in prevare, kakor vse," je vzkliknil grenko.
,!S krčevito stisnjenimi pestmi mu je uspelo, da se je ob-
knil njeno ime: "Ali ste Kaj iščete tu, Miebetje?" (Dalje prihodnjič.)
vi?
Izmed uslužbencev v jah na drobno je nih nad 40 odstotkov %
ODGOVORI ZA INCOME TAX
Ako greste na davčni urad ali kakemu drugemu izvedencu, da vam izpolni polo za dohodninski davek, izrežite najprej doma ta vzorec in ga izpolnite sami doma, kolikor vam je znano. Potem ga pa vzemite s seboj in pokažite izvedencu, da bo iz lega napravil vašo dohodninsko polo.
S tem boste prihranili mnogo časa sebi in uradniku, ki vam bo pomagal izpolniti davčno polo. Vsedite se doma in zapišite po vaši najboljši zmožnosti na vseh 12 vprašanj, ki so navedena tu spodaj.
Važno! Točka 1 na spodnjem vzorcu pravi, da morate prinesti s seboj listino, ki kaže, koliko davka vam je odtrgal letos vaš delodajalec.
Točka 2 pa pravi, da morate prinesti s seboj tudi listino, ki kaže, koliko dohodninskega davka ste plačali za leto 1942.
1.	Form W-2 furnished you by your employer showing wages received and tax withheld.
2.	Form 1125 sent you by the Collector of Internal Revenue with the blank forms for 1943 showing tax reported and amount paid for 1942.
3.	NAME ................................
4.	ADDRESS .........................
5.	SALARY, WAGES, ETC.
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE;SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA
Mihaela Kneza
ki je odšel od nas 10. februarja 1941.
Sladko spavaj pod gomilo, kjer truplo Tvoje trohni, izprosi pri Bogu eno nam milost, da enkrat se v raju združimo vsi.
žalujoči ostali:
MARY, soproga, ANGELA, hči.
Cleveland, O., 10. febr. 1944.
(If you have worked other places, list each)	(
6.	UNION DUES ................................ OTHER EXPENSES .......................
7.	INTEREST ON BANK DEPOSITS ............................................................
1 OTHER INCOME .........................................................................................
(Dividends, Annuities, Earnings of Minor Child, Alimony, etc.)
9. INCOME FROM RENTAL PROPERTY ............................................
EXPENSE OF RENTAL PROPERTY: TAXES ..............................
INTEREST ON MTG................................... REPAIRS ..................
INSURANCE ...................................... WATER BILL .',.....................
DEPRECIATION: COST OF BUILDING .........j............................
COST OF LAND ....................................................................................
10.	CONTRIBUTIONS: CHURCH ................ COMMUNITY FUND
RED CROSS ................................ OTHER CHARITIES ................
11.	INTEREST PAID ON LOANS OR MORTGAGES ........................
12.	TAXES PAID REAL ESTATE .................... AUTO LICENSE ....
AUTO USE STAMP ..............................
GASOLINE TAX: NO. OF MILES .................... NO. OF GALS.
(Issued by Ameriška Domovina)
vladal in jo mirno, porogljivo Saartje, ki se ji je ihte vrgla se smehljaje opazoval, kako je okrog vratu, ki bi tako rada pobrala srebrnino in s svojimi šla z njo ven v zlato svobodo, širokimi krili drseča ob steni pa pac ni zmogla toliko pogu-smuknila iz sobe.	ma, in ki bo nocoj v veliki, sa-
V plamteči jezi se je zarotil, motni postelji nedvomno gren-da ne pride iz hiše; naj spozna, ko .jokala. Tudi na svojega pti-da dekle ne sme imeti svoje vo- čka je mislila — ni ga mogla lje. Kakšen zgled bi bil to, za vzeti s seboj; sicer bo pa Saar-Saartje in Keejetje . . . in za tje zvesto skrbela za živalco, vse druge! Stopil je pred zr- Zmeraj obilneje so lile tople, calo na steni, si pogladil lase, slabotne solze po njenem mrki so mu v neredu viseli čez zlem obrazu, pa ni imela niti obraz, naravnal senčnik nad ene roke proste, da bi jih obri-očmi in v mislih razporedil be- sala.
sede, s katerimi je hotel očeta, Ko je vsa zasopla od naglice č\m se vrne iz cerkve, poučiti dospela na odhajališče, je opa-0 Miebetjejinem zločinskem na- žila, da je bila še mnogo pre-črtu.	(zgodnja. Pravkar je pristala
Toda še preden je stari j ladja iz Utrechta. Cez mostiček Coornvelt, čigar srce je ogrel1 so prihajali popotniki iz Alphe-vzneseni nagovor spoštovanega1 na in iz vasi ob Renu, po večini prijatelja pastorja Dermouta, kmetje, ki so prispeli na jutriš-zavrtel svetlo polirani ključ v'nji semenj v mesto. Mučno ključavnici, je Marija Elizabe-' ta Sylvain odšla iz hiše. Cim je poročala Saartjeji o svojem mučnem pogovoru z Nicolaa-som, ji je prijateljica in sestri-čna segla v besedo: "To bo takoj povedal očetu; saj je tudi mene izdal!' Mrzličen strah pr6d oblastnikom, ki bi ga po takem odkritju nobena prošnja ne mogla omehčati in ki je imel dovolj moči, da je v svojem krogu preokrenil usodo vsake-j ga življenja po svoji volji, jo je podila iz hiše. Hlastno je pometala najpotrebnejše stvari v popotno torbo in prihranjeni denar v žametasto vrečico, ki jo je z medaljonom svoje matere in z Davidovim poslovilnim pismom nosila na prsih. Saartije ji je p'omogla, da je ušla skozi zadnja vrata. Bil je ravno še čas, da na utrecht-skem brodišču ujame nočno ladjo v Alphen.
S popotno torbo v eni in z veliko škatlo za klobuke v drugi roki je deklica od razburjenja in bojazni težko sopeča stala v mali, prazni ulici. Cula je, kako je Saartje znotraj porinila zarjaveli zapah nazaj na svoje mesto, kako so se tihi dekličini' koraki oddaljevali po poti, ki je bila posuta s školjkami, in kako so se vrata v sobo na vrt zaprla z dobro znanim ji šumom. Šla je do konca ulice in stala zdaj na temni rapen-burški cesti pod drevjem, ki je hladno šušljalo v jesenskem vetru. Zdaj je bil otreba še mimo hišnega pročelja. Hiša j^e bila molčeča, sovražno sama' vase zaprta; z zaprtimi okni-1 cami, kakor bi je ne hotela po-| znati, kakor bi ji ne bila nikdar1 odprta.
Trudila se je, da bi pojmila 1 svojo neizmerno srečo: da jej bila prosta, da se ji je.najtežje, namreč beg iz hiše, posrečil brez najmanjše motnje in da bo v pol ure že na ladji, ki jo bo rešila. Toda njeno srce ni občutilo, nobenega veselja . . . Čuden sanjski občutek ji je polnil dušo, kakor bi jo hiša za njenim hrbtom zasledovala s svojimi tihimi, zaprtimi očmi. Stopala je po rapenburški cesti, kolikor je mogla tik ob vodi, da bi se izognila svetlobi nad cesto visečih svetilk, in je zavila istransko ulico, ki jo povede do oddaljenega utrechtskega brodišča.
Tesneje se je zavila v svoj šal. Da bi že bila na čolnu, je mislila drgetajoča od mraza, da bi se čolnar že odrinil s svojo mogočno manjgo od nasipa . . . Potem bi padel z nje ta oskutni občutek strahu kakor slab plašč, potem bo šele začutila z vriskaj očo trdnostjo svobodo, o kateri'je tako dolgo sanjala. In vendar se je zopet zalotila, da so ji neumne solze silile v oči, in da je venomer morala misliti na hišo, ki jo je zapustila kakor tatica . . . Hiša, katero je tako sovražila in kamor so se zdaj kakor pod vplivom čudne magnetične moči vračale njene misli. Mislila je na Keejetje, ki je bila zmeraj tako ljubko in nežno pazljiva proti njej in katere ni mogla niti poljubiti v slovo, na
Dohodninski davek
Wm. J. Kennick
in drufri odvetniki so vam na razpolago na
15611 WATERLOO RD.
(pri novem poslopju Slovenke banke) in na
6506 ST. CLAIR AVE.
VSAK DAN OD ZJUTRAJ DO 9 ZVEČER
East 61st St. Garage
FRANK RICH; lastnik
1109 E. Slat St.
HEnderson 9231
Se prlporote za pooravUa In barvanje vaies» avtomobila. Delo totoo
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St. popravimo vai avto In prebarvamo da bo kot nov. Pooravljatno body to fenderl«. Welding I J. POZNTK — M. ŽELODEC GLenville 3880.
FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9359
6% pivo, vino, žganje In dober prtgri' zek. Se priporočamo sa obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
Republikanski prvaki na zborovanju. — (levi) je ravnatelj republikanskega narodnega odbf. pogovoru z Water S. Hallahan-om iz West Virgin'! konferenci v Chicagu. Hallo.han je bil precej Pi imenovan v zvezi z imenovanjem,.podravnateljem te9» bora.
V BLAG SPOMIN
PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Kužnik
ki je vdana v božjo voljo za vedno zatissila svoje premile oči dne 10. februarja 1939.
Še vedno se Te spominjamo in se Te bomo spominjali v molitvi do konca naših dni. Počivaj mirno v materi zemlji in prosi za nas Boga, da kadar se ločimo s tega sveta, da se zopet snidemo v raju, kjer ni trpljenja ne gor ja.
Ko gledamo na sliko Vašo, ljuba mama, žena Ti, tesno vsem nam je pri srcu, oko naše se solzi.
Let že pet v hladnem grobu snivaš spanje, večni mir, duša Tvoja pa pri Bogu gleda v obličje Stvarniku.
Prosi tam za nas ostale, da pridemo vsi v nebo, tam bodemo na veke skupaj, veselje naše zopet bo.
žalujoči ostali:
FRANK KUŽNIK, soprog, SINOVI in HČERE
Cleveland, O., 10. febr. 1944.
V SPOMIN
GA NEPOZABNEGA OČETA TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE-
Frank Jazbeca
ki je mirno v Gospodu zaspal 10. februarja, 1941.
Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; > resnice sonce ne stemni, tam sonce sreče Ti ne ugasne.
Žalujoči ostali:
OTROCI.
\
Cleveland, O.. 10. februarja, 1944.
Ameriški ■marini so se za kratek čas ustavili skozi džunglo Nove Britanije, da so si ogledali japonskega vojaka, ki je padel zadet od marimkih ob invaziji otoka v Južnem Pacifiku. S tem mrtv'"^ poncem je doseglo število ubitih japonskih vojakov Glaucester 2,400.
piilllllllllllllllllllllllllH	?
1 Income Taj
SS.	1(1
Pri nas vam točno in zanesljivo izpolnimo P0^ EE dohodninski davek (Income Tax). Uradne ure s0^ EE zjutraj do 9 zvečer. Do nas se lahko z vso zaneslJlV 2= obrnete in boste točno postreženi.
1 John Rožanc
IN DRUGI EKSPERTI g	15601 Waterloo Rd.
EE	v bivših prostorih slovenske banke
lillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllil
BURICK — MURPHY—CORCORAN
479 E. 185th St. in Muskoka Ave.
vam izpolnijo pole za
Income TaS
DO 15. MARCA VSAK DAN
od 5:00 popoldne do 11:00 zvečer, v nedeljo od 1:00 popoldne do 7:00 zvečer
Delavci naj prinesejo s seboj potrdilo delodajalca, koliko je že plačal davka in V3,
vladno davčno polo št. 1125	J
Jo Van Ammers-KuIIer:	^
UPORNICE
ROMAN
vznemirjena je preudarjala, da bo prav lahko trajalo še celo uro, preden obrnejo ladjo in jo natovorijo za novo vožnjo. Stopila je v stran, da spusti redko vrsto potnikov mimo. Tik poleg kraja, kjer je stala, je na kolu gorela oljenica in mrko osvetljevala predse strmeče, drgetajoče, mimo hiteče ljudi, ki so jih pognali iz varne kaju-te v mrzlo jesensko noč.
Mahoma jo je zastrla velika senca. Vsa hijoma od strahu je začula začuden glas, ki je vzkli-
ŠE NA IZBIRO!
Pri nas imamo lepo zalogo SEALY MODROC$ J ne vrste in različne cene, ŽELEZNE SPRINGE (PrJ\
izdelek), ŽELEZNE POSTELJE (predvojni izdelek'
<J
Pri nas se še vedno dobi lepa izbira Ll^ ^ od 39 centov jard naprej. Naš izurjeni delavec v položil linolej, da se bo dobro prilegel na tleh.
Pridite in izberite, dokler je zaloga še velika.
NORWOOD APPLIANCE & FURNITU^
6104 St. Clair Avenue
JOHN SUSNIK	,„1
________________________________________________________________________________________„i4
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL KflOA NAOROBNTB BPOMENIKO*
FISH FRY
VSAK PETEK v
Slovenskem društvenem domu
na Recher Ave.
Mr. in Mrs. Chas. Starman, oskrbnika