,r W Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. __ LETO XIX. fVElTOD- KO AMERIKO CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) NOVEMBER 17, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 272 OljijL 1 , DO Buenos Aires, govoril na mirov- °nferenci, katero sma- Kaj prinaša zvezni storos/no-l^^o^l^nskiviharzara- pokojninski zakpn? di ^čudežnega deteta' Zvezni odbor za socialno zaščito tolmači določbe tega j rodbina izobčila zakona, v kolikor se tiče starostne pokojnine. Nadaljnji j članki o tem predmetu bodo sledili. | tra ^ zelo važno. ^^ASHinqton. i 5oosevelt 'da bo Predsed-je sinoči nazna-iitcuj P°®®til mirovno kon- ameriških držav, ki bo Dipl ^®^^"ibra v glav- •ffiiiej« /^publike Argenti- ^epen ^ smatra to ipaug kateri bodo za- 2eio ameriške države, tli ^ ozirom na sve- N žun ' ^ prej poudaril ^'^^"ških mest, ki % le J- " ^ Washingtonu na - ''Oui konfi WASHINGTON. — Važno je,*" ferenci. Predsed- je da smatra, ? svetovnega mi- Stavf^ vprašanja re-4i rvu.,.® 'Mornarjev na paci- obali. buenos-aireška Sovetn utegne po ivati n blagodejno f ^^zrvani svetovni % T gospodarski polo- upanje, da larjj ^----- iri stavkajoči 1- ter se sa- ^ - med seboj. bo spotoma obi-mesti Brazili-panes zjutraj cs Vashingtona v m ^l-cai' kjer se bo ju-^Hapoii križarko H To križarko bo if manjša križarka se bodo na-jsmkarji in skupina ■ agentov. V Rio se bo ustavil ^'ike slavnem mestu re-ori ■ ^ bra^-i^t tam en dan ^ia ^ (predsednika „ ^ ^%sa in brazilske / J" 30 ^^S^^tinska tla bo Se y^^ovembra, 1. decem-ifiifQ udeležil otvoritvene konference, kate-k"^ "&kar se bo na- J glav- Mftni republike Uru-kjer se bo rPl-^VHn ličnim /v "&zaj pro-C Ha,. °*%vam. Predsed-^ I4. (1. ^ ^ Washingtonu o-^mbra. odbornik ^ zbornica je sinoči iz- l^^snega • Craig ■Sa Johna E. Hub- demokrata, Im Hoi„ ■ za nasled- V' Johna E. Hub- ».!&. - "kanskega zastop-OnUg, poWWL \ osebnost, je bil ^^^tevo neodvisne-ki Williamsa C. « ^ zbornici ravno- ^*3. ^^^Publikanci in de-Itavij'l^o^'^ati so imeli ' v.'^^^a, ki so ga pa / Ha i 1 na ljubo ^ ^'^a ^ Anton Veho-W ^ Piki ^"^okratske odbor-^ se zadnjič \ njegove, VAso izrečene obdol-nwakucd. J ^Sali graftarjem. \ prireditev '^žjih razre-tS'^wL'r^'-'^'HishSo. Sk "K B. Shawo- V Ob 20. no- L zvečer v šoIt 1520 Chardon: ^tZ5\*"da2Sczare *Oeže. da vsak ameriški delavec moški ali ženska, državljan ali ino-zemec, razume oni del zveznega zakona za socijalno zaščito (Social Security Act), ki se ba-vi s starostnimi pokojninami. Zvezni odbor, kateremu je poverjeno izvrševanje tega zakona, namreč Social Security-Board, opozarja na to, kajti začenši od 24 novembra bo vsak delavec oziroma delavka v tovarnah, pisarnah, prodajalnah, delavnicah, rudnikih, železarnah itd. začel dobivati tiskovino, takozvano prošnjo za soci-jalno-varnostni račun (Social security application). Delavec mora izpolniti to tiskovino z zahtevanimi informacijami in jo vrniti najkasneje do 5. decembra in sicer v svrho, da se pomaga vladi odpreti socijalno varnostni račun za delavca, tako da more isti svoj čas dobivati starostno pokojnino, do ka tere je upravičen. RUMUNIJA PROTI VIZIJI MEJ BUKAREŠTA. RE-i Tudi nad Indijo vzhaja solnce MADRAS, Indija. — Milijonom indijskih 'nedotakljivcev' — pripadnikov najnižjih kast nezvesto ženo, ki je na-'^^li razredov, katerih se pripad-plahtala moža, da je pes'"'ki višjih razredov ne smejo prinesel otrokfe. dotakniti, ako se nočejo 'oneča-__ stiti' — je pretekli teden zasi- PEARL RIVER, La. — Effie žena Louisa Cravsrforda, ki je J® pred dnevi naplahtala njega in bilo otvorjeno zasedanje ru- ogtale prebivalce te vasi v loui-munskega parlamenta in kralj | sianskih gozdovih, da je neke- Madrid je pretrd oreh za Karol je dal ob tej priliki jas no razumeti, da Rumunija od ločno nasprotuje vsaki reviziji mej in da se Ogerska ne bo razširila na račun Rumunije, dokler si bo le-ta lahko pomagala. Karolova izjava je bila posledica Mussolinijevega govora v Mi- mu neznanemu psu otela novorojenčka, pozneje pa priznala, da je bil otrok njei^, da pa ga je imela z drugim moškim, je toliko kot izobčena in prekleta. Člani številne moževe rodbine namreč smatrajo, & je osramotila njihovo ime, všled česar so lanu, kjer je fašistični diktator I jo proglasili za 'tujko' ter ji dejal, da je čas, da se popravi povedali, da bo najbolje za nje-nekatere krivice, ki so bile pri-zadejane Ogerski. V mislih je i-mel seveda razširjenje ogerskih mej na račun Rumunije, Jugoslavije in Čehoslovaške. PISMONOŠE SO ZAPOSLENI WASHINGTON. — Včeraj j je bil vprežen ves zvezni poštni Pcxlrokme informacije, kalko'*.!)*!**' pisrowrwDs v <15 naj se izpolni te tiskovine in ka-| •' ^ ko naj se jih vrne vladi, bodo v kratkem objavljene v tem časo- dostavilo tri milijne in pol pisem, katera so vsebovala tiskane vzorce, katere morajo izpolniti in vrniti zveznemu odboru za socialno zaščito vsi delo- pisu. Med tem odbor za socijalno zaščito podaja kratko raz- logo, kaj starostno-pokojninski, , . , . , ^ .......... J , , . .v, dajalci v. deželi, cnm delavci del zakona pomeni za amenske- , "t , , . . J , • J 1 1 bodo odslej zavarovani na pod- ?a delavca m delavko. L . •' , ^ i. • J » v • J • lagi novega zveznega zakona. V tej deželi imamo sedaj po-' " , , , , , . , .,,.v 'Dne 24. novembra pa bodo mo- 3tavo, ki bo pnblizno 26 milijo-1 ^ J , J • 1 11, rail isti pismonose raznesti na- nom delavcev dajala nekaj, obi ^ J- •emer bodo lahko živeli, ko bodo f ""l-Jo-ov pisem z a- stari in nehali delati. Ta posta-1 f""o« f«' do morali izpolniti m vrniti odboru v Washingtonu posamezni delavci in delavke. va, ki vsebuje tudi druge koristi za delavce, je bila lani sprejeta od kongresa in se imenuje Social Security Act ali zakon socialne zaščite. Po tem zakonu bo federalna vlada vsak mesec pošiljala ček vpokojenim delavcem in delavkam, ki so dosegli 65. rojstni dan in so izpolnili nekatere e-nostavne pogoje, ki jih zakon predpisuje. Zakon se nanaša na delavce brez ozira na to, da-li 30 državljani ali ne. To pomenja, da ako delate v tovarni, rudniku, prodajalni ali pisarni oziroma v skoraj vsaki drugi vrsti obrti ali trgovini, boste od sedaj naprej prispevali za nekaj, kar boste prejemali v kasnejših letih. Od onega časa naprej, ko boste 65 let stari ali več in prenehate delati, boste vsak mesec svojega življenja prejemali od vlade ček, ako ste vsaj po en dan v katerihsi-bodi petih letih po 1. 1936 bili zaposljeni in ste v tej dobi zaslužili vsega skupaj $2000 ali več. MIvADI ROOSEVELT WE duPONTKO JEM- WILMINGTON, Del,—Franklin D. Roosevelt mL, sin predsednika Roosevelta, se je v soboto zaročil z Ethelo du Pont, hčerko municijskega magna ta Eugena du Ponta, ki je bil tekom minule volilne borbe v taboru sovražnikov njegovega o-četa. Poročila se bosta junija prihodnje leto. Kampanja za dobrodelni sklad Včeraj se je začela kampanja clevelandske dobrodelne organizacije ^Community Fund, katere cilj je letos tri milijone in tri sto tisoč dolarjev, katero vsoto se bo rabilo za podpiranje brezposelnih, onemoglih itd. tekom prihodnjega leta., Kampanja je bila otvorjena v nedeljo zvečer z dobrodelnim kon- certom oz. glasbenim festiva-Ceke boste prejemali kot ne-.,^^ ^ glasbeni dvorani mestne-kaj, do česar ste upravičeni, avditorija. Na prirecKtia, ka- Dobivali jih boste brez ozira na to, da-li imate kako lastnino ali druge dohodke. Ti čeki predstavljajo, kar zakon za socialno varnost naziva "Old Age Benefits" (starostne pokojnine). A-ko hočete delati tudi potem, ko ste dosegli 65 let, bodo mesečni čeki od vlade vseeno prihajali, čim se odločite iti v pokoj. Koliko boste dobivali, ko dosežeta starost 65 let, bo popolnoma odvisno od tega, koliko ste od svojega dela v industriji ali trgovini zaslužili na mezdah v dobi začenši od 1. januarja 1937 do svojega 65. rojstnega dne. Delavec ali delavka, ki dobro zasluži in ima stalno delo večji metn,lh predpi-i Steve Gnat, drugi kozak je tu- fašistih. za zločincem. sih. Uravnotežena prehrana Ameriški tlielelilc dr. William Hay Jo dospel s svojo ženo iia Holan in rcportoi ji, ki so vj^va. ;ili elegantno ^ X'O. Haycvo, dali sledi di(;liiim svoje,i>a moža, so bili zelo jim je v. nasmehom odgovorila: ^ kar mi ii.gaja in le lu pa lam iipostovain w čela svojega moža." Dr. Hay, ki je prisostvoval temu P^S'O' voi-u, je napravil, kakor da ni sli«ili v P'T ŠNodski astronom Tamm, ki .je leklem septembru v ozvezdju 'iiji'jl novo zvezdo, je v isleni ozvezdju daj še neznano zvezdo sechnega Teiia- zvezda. o j(! najnovejšem ca.su ""i'vo so našli pred nekohk ozvezdju Lokostrelca in je £J'"' vidna. Druiio in trel io ie odkril, 1^'^ ^ \ niiui. 1 'I 111 ireijo je uiuvi'-, ol'W • ])ovedali, Šved Tamm. Doslej ne njej ])ovedati še nič ])i)drobnejšega, jC ra slabo vreme \ sako o])azovani<'-^ v zadnjih lotili v ostalem odkrili ze \ ill zvezd, po I. 1891) je sedanja jjoV' -..........' - sveli" 1919 so odkrili sploh najbolj ■■ zvezdo, kar smo jih kdaj i)Oznnli- (ion izmei 1 najbolj gostili predelo^ ceste in lako iii čudno, da so tu yid''' sloma [lojavljajo zvezde, ki ostane,1 za nekaj časa in potem spel izg'i^^'''^' (Dalje is 1. kolone) . tO sojena na smrt, je imela . gg da gleda smrti v oči. Španj^^ strašijo ničesar, če jim pade oce, ženin, stopajo same v čete jg ^ mesta in se bojujejo dalje. Ta ^d' oblikovano več popolnoma P' delkov in vojašnic, ki nosijo I)''' Passionarii. Ta ženska je pov^oo jišču, pri aprovizaciji, razdeW^^ ona organizira otroška zavetišč^'^1' ve za starce in ima še časa za ske misije. Vlada ji je zaupala logo, poslala jo je v Pariz in je nastopila na več zborovanjih vala pomoč Francije in Belgija pomikom. Nato je. obiskala še ''' diplomate. Umevno je, da to oo hrabro ženo povsod sprejemajo ^ še nje m. Ona je dala vsem vztrajne delavnosti, bistrega skrajne predanosti ideji in sočlo^ še nikoli, je zdaj španska žena da je enakovredna in dostoj6^\ jjj možu, da zna z enako vnemo ' 1 . . . braniti svojo domovino, prep'^ svobodo, kakor ognjeviti španjo' loverabra, 1936. ENAKOPEAV^vUST ffTRAN 3. liRJAN TELATKO: črnega dija-manta 1^, planine, rajo vse dalje in dalje. Vsaka Mateju, da so se premaknile Kaj prinaša zvezni starost- j treba nasloviti na ta urad. skupina v svoj kraj. Sever, jug, 'stene, da se je ponižal strop. no-pokojninski zakon? vzhod, zahod . . . , Silno težo, začuti na svojih pr- . Na določenih mestih, prično z sih. Strese se vse podzemlje in (JJalje s l. strani) delom. . . Krampi zapojo svojo potem ničesar več. Kakor da se bo v stanu dobivati do $65 na pesem: je sprožilo sto min naenkrat, mesec začenši od 65. leta pa do ^ Med " -----"Kruh vsakdanji, daj, daj!" ^Potresla se je dolina. Iz kolib smrti. Najmanj, kar morete do- stisnjen kup|To je klic njih žene, njih otrok! so se vsuli bosi, razcapani otro- bivati, ako sploh spadate pod K'n+ v,;XX___I I .........., , 1 ' • - - Za- šega delodajalca enak znesek iz\ druge; piščanci okoli I y najglobljem kotu podze-|ci in obupane žene naravnost ta zakon, je $10 na mesec, se stiskain riiHar- celjskega labirinta dela rudar,proti rovu Mate. To je široko-plečat, mi-šičast, hraber, odločen in od- POROKA Z ROKAVICO kon tudi ustanavlja poseben' njegovih lastnih skladov. Na Holandskem se je svpje- I sklad v federalni zakladnici, ki j To bo šlo naprej ravno tako, j časno zelo razširil običaj "pose zove "Old Age Reserve Ac- ako greste delat za drugega de- roke z rokavico", ki določa, da count" in kongres je poobla- lodajalca, dokler le delate v to-ise more smatrati kakšno dekle ščen vložiti vsako leto v ta sklad varni ah enakem poslu. ( Mezde za poročeno z možem, ki biva v zadosti denarja, da se zagoto- poljedelskih delavcev, služinča-' kakšni holandski koloniji, če so vijo mesečna plačila za vas in' di v privatnih hišah, vladnih jo na Holandskem poročili z druge delavce, ki so dosegli delavcev in nekaterih drugih j njegovo rokavico. kdibe riular- 'De ob črno strašilo, ki ^tej dolini: rudnik. Vse siromašnih prebi-suče okoli njega, ka- poren rudar. Izpod čela svetijo njegove blage, modre oči, pol- ti okoli svoje namiš- ne iskrenosti. Ljubezniv obraz, I ki ga režejo globoke gube, je Od groze široko odprte oči strme v črni dim, ki se vali iz osrčja zemlje. Očetje so padli na fronti de- def ^^šo moč," j odsev trpljenja. Ostarel je Ma vseeno, živi te ali roka mu še ni omagala. I na pol se je šele Ne sme omagati. jut in zabuhel' Mate je vodja rudarjev in IgQ solnca izza j predsednik svobodne organiza- o-lcije, mož, ki uživa zaupanje. :e ^očan glas to- j Znana je njegova odločnost, la]" kadar brani skupne interese. L Neorganiziranih ne trpi. To so pomeni pričetek i škodljivci, zajedavci na telesu ur in več. organiziranega proletariata Mož, ki je hotel umoriti " tigra" nipn*^ ljudi kiL pričetek dne- Sega „ .^°šček kruha, smi- % ^0 na šiht. V zbi. '"ih. v «2(jnii„ v svetilke, obr^ ^ kruh. Gredo =^^beh, ti-suha telesa *% P'":; kril Vsi rudarji ga poslušajo, vsi ga spoštujejo. "To je zlata duša!" Hvalijo ga. Ponosni so nanj. On je edi-g ' in izkoriščano de- "jihov varuh in zagovornik dvajset stoletij! i" I J" zamahne kmet z' človek je samo dela- jo zaseka v plodno jtovariš. I Visoko nad svojo glavo dvi-lljfjl začenja delo. Mate kramp, ki se v jeznem zamahu spušča na črni premog in ga lomi. Srdito zamahuje, kot ua hoče z enim udarcem uničiti vso krivico, ki jo trpe rudarji dan za dnem, kljub svojemu poštenemu in težkemu delu. Mate se spomni sodruga, ki dela nedaleč od njega in ki mu je pred kratkim rekel; "Bil sem pri obratovodji in tnu povedal, da se mi ne zdi varno v jami; na nekaterih mestih utripa luč, kot da bi hotela zdaj in zdaj ugasniti. 'Ti si pijan,' se je zadri in me zapodil." Kramp v Matejevi roki se dviga in spušča, kakor da hoče zravnati vso zemljsko skorjo. "Kakšno je to naše življe-,nie," misli Mate. "Dan in noč . ^daj enega, zdaj visi nad nami smrt. Za solnce odkašlja in;ne vemo, niti za radost, za beli ^....... lačni otroci. . . Dali so nam jo katakom-1 krampe v roke, vsilili svetilke, kot j.' tišči k 'težjjo na svojih •S rojstva na- žalost in be-več o teža-, to i ^ ^"^Gnkobi življe-od ^ povedano že ti-! (kie. I«, so TT zivljeriju iii k&a g.. ^ 3amo, pa do ^^i več tajn. ^ sa pozna to- sebe. Trdo 2^ usoda. Djiij 2^!" eno, kakor iii^ .i«)!' 0^'' lu ic '" Recimo, da ste sedaj še tako mladi, da utegnete delati še 30 let. Ako zaslužite povprečno $25 na teden oziroma $1300 na leto, bo vaš ček, čim dosežete starost 65 let, znašal $45 na mesec za vse ostalo življenje. Ako zaslužite $50 na teden oziroma $2600 na leto, boste dobivali $63.75 na mesec za vse življenje od 65. leta naprej. Recimo pa, da ste sedaj 55 let stari in imate pred seboj še T/ kryaiTfih tntJkaii na aragcm- ckda, predkio dk)sežete sta- 81» fi-onti v sipaiuji je pwidel 65 let. Recimo, cki zasJuiu-mož, ki je dkaaegel svojei/rstno (nrprečiio b $15 iia tedem. slai/o: IGrnil Cottin, fiTincKaki radiate delati starosti aiiariiisit. :20. f(A,ruai.ja 1919 je g,; %*, boste diobivali ček za $19 ocldal T/ec streknr iz saniokiresa; ^lesec 8V()jega nsidaljne-ria p()ko]negat%rra CXenienceau-;%Tdjeiija. Jlko zaslužite $25 ja. RaaU g:a je siniMbio rievamo, %% lO let, txaste dobiva- i/enckir je tig;rova zilai/a nai-a- dosmrtiio nekaj čez vsL preniagrala poslecbce te;# si-;,nesec, čiin dosežete stai- rost 65 let. Ako bi umrli, predno začnete dobivati svoj mesečni ček, bo vaša družina dobila enkratno starost 65 let. Davke, določene v tem zako- poklicev niso podvržene temu, Sedaj so v holandskem par-davku.) lamentu postavih predlog, da bi ^ . Med tem pokojninski sklad v,se ta običaj odpravil. Imel je nu. plačujeta oba, delodajalec {federalni zakladnici vleče obre- nekaj pomena v starih časih, ^°^^^ 'sti in vlada garantira, da ne bo ko je trajalo potovanje v kolo- tentata. Cottina so postavili 16. marca istega leta pred vojno sodišče in ga obsodili na smrt. Njegov priziv so odklonili. Na samo Clemenceaujevo interven- cijo, pa so ga vendarle gomilo-,- dolar, ki st_ f,Ul. ,,a deaet let jece l^et zaslužili na rnemlah no 1. pozneje so ga ..pusU. ^zkoj^g^g ^ko na primer umrete v i starosti 64 let in ste od 1. 1937 naprej delah 10 let ob zaslužku $25 na teden, bo vaša družina dobila $455. Na drugi strani, vi plačali kakih 15 ali 30 centov na teden v razmerju s tem, kar zaslužite. Skratka, tekom prihodnjih 3 let, začenši od 1. januarja 1937, boste plačevali po 1 cent za vsak dolar, ki ga zaslužite, in istočasno bo vaš delodajalec plačeval po 1 cent za vsak dolar, ki ga vi zaslužite — do $3.000 na leto. 26 milijonov drugih delavcev in njihovi gospodarji bodo plačevali istočasno z vami. Po prvih 3 letih to je začenši cd 1. 1940 boste vi plačevali in vaš delodajalec bo plačeval po 1 in pol centa za vsak dolar, ki ga zaslužite — do zneska $3,000 Tak bo davek za 3 leta in potem, začenši od 1. 1943, boste plačevali po 2 centa in ravno to-Uko bo plačeval tudi vaš delo- hu španske državljanske vojne; so je stari anarhist priključil mednarodni četi, ki se bori zo- per upornike pod vodstvom zna- nega anarhista Durrutija. Buenaventure aiisli Usi se črn in s sa- jdan. In vse za borih krvavo za ;služenih trideset dinarjev. Do-Požira zemlja, j ma pa bolne žene, raztrgani in ® smrtjo. P^dzemeljskih po- plačilo v gotovini, ki znaša 3 in dajalec za vsak dolar, ki ga zaslužite za prihodnja 3 leta. Potem boste vi in vaš gospodar plačevaU po pol centa več za na-daljna 3 leta. Končno začenši cd 1. 1949 — dvanajst let od danes naprej — bosta vi in vaš gospodar oba plačevala po 3 cente za vsak dolar, ki ga vi zaslužite — do $3,000 na leto. To je največ, kar boste kedaj plačevah. THE FUND SHINES THROUGH 1936 CAMPAIGN I ako niste delali zadosti dolgo, I da bi dobivali redne mesečne če-jke, ko dosežete starost 65 let, I dobite enkratno plačilo ali odpravnino, oziroma ako umrete, Iga dobi vaša družina oziroma [dediči. Tudi to enkratno plači-' lo bo znašalo 3 in pol centa za I vsak dolar mezd, zasluženih po 1. 1936. Isti zakon, ki je uvedel starostne pokojnine za vas in druge delavce, določa nekatere nove davke, ki naj se plačujejo federalni vladi. Te davke pobira davčni urad (Bureau of Internal Revenue), ki spada pod zvezni zakladniški department. Vprašanja glede davkov Vlada bo pobirala oba davka od vašega delodajalca. Vaš del davka bo odtegnjen od vaše plače. Vlada bo pobirala od va- Pristopajte k Cankarjevi u-stanovi in naročajt« se na "Cankarjev glasnik". Poliažite, da nuprednjaki ne znamo samo govoriti, temveč tudi ustvarjati, kadar se za nekaj zavzememo! Pokažimo, da smo še krepki in čili in se ne mislimo še podati je reakciji! nikdar zaslužil manj od 3 odst. I ni je dolge tedne, danes pa je To pomenja, da tri cente se bo brez smisla, ker je mogoče tu-vsako leto dajalo vsakemu do-} di najbolj oddaljene kraje ho-larju v skladu. jlandskih kolonij doseči v naj- Morda ima vaš delodajalec j krajšem času z letalom. Tako kak pokojninski sklad za svoje j pravi vsaj poslanec, ki je po-uslužbence. Ako je tako, se stavil ta predlog. vladni pokojninski plan v to ne meša. Delodajalec pa lahko prilagodi svoj načrt vladnemu načrtu. Kar boste dobivali od vladnega načrta, bo vedno več kot kar ste vplačaU na davkih in navadno več kot kar morete dobiti zase, ako devate na stran e-nak znesek denarja vsak teden na kak drug način. i _____ % ^!" ^^slavljajo ker vedo, da moramo vsi jesti. Jesti suh kruh! Toda, ko bomo združeni vstali proti krivici in terjali svoje. . Smehljaj za-igra Mateju na obrazu. "Kako Odmeva iz doslej i dolgo naj še stavimo svoja živ-Ijenja na kocko pod takšnimi ničevnimi pogoji? Ali ni pravkar vztrepetala njegova lučka? Še danes moram govoriti sam z ravnateljem. Prav je imfel moj sodrug. Nevarnost preži. Pravi sužnji črnega dijamanta C'' % »et" "j"' ^ Seboi pozdravov J: ^Pak da ve- drugemu, se jih "alili^^'^avljajo njih il Vi Aijlll --- ------^ gloda negoto-isnio. Smrt nam. . ." m Ho še zagledali luč I Ni še dokončal svojih misli, . ko izbruhne pekel za njegovim ' hrbtom; ogenj in dim napolni- ta rov. V tem trenutku se zdi Vsem Slovencem, ki čitajo angleško, kakor tudi staršem, ki želijo dati svojim odraslim fcinovim in hčeram v roke dobro knjigo, priporočamo krasno novo povest . dijaman- zemljo. Prodi- BYWAYS --- K«, ■■""*■= i>a=E" ' - oj£ ST^HP» AM A.rrr.:z - WOOKI G£TT'IMc_ A. PEMoHSTRATiot; IhJ V $4^,000 TJoAJasn::" 'with No INTCr'.TioN OF BuVlMa l-\UMl»l^P u: — out you who are full of pep. A^k them w hat make# them peppy. If tl*e) are houc«i. many <*f them will give the credit to LVl>I.\ E. PINK-HAM'S VKGKTARM. C:OMPOX?Nl>. You should give LVDIA L. I'INKMAM'S VlXi-ETABfX COMPOl-'NO tt try. GUI# with pep arc more attractive 10 men. Help Kidneys. * Don't Take Drastic Drugs Your Kidneys contain 9 million tinr tubes or Alters which tnay be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be carefuL If functional Kidney or Bladder disorders make you sulTer from Getting Up Nights, Nervousness, Loss of Pep, Leg Pains', Rheumatic Pains. Dizziness, Circles Under Eye.«, Neuralgia, Acidity, Burning, Smarting or Itching, you don't need to take chances. All druggists now have the most modern advanced treatment for these troubles—a Doctor's prescription called C>*stex (Siss-Tex). Works fast—safe and sure. In 48 hours it must bring new vitality and is guaranteed to make you feel 10 years younger in on«# week or money back on return of empty package. Cystex costs only 3c a dose at druggists and the guarantee protects you. COULD NOT DO HER HOUSEWORK W7HEN every. W thing you attempt is a burden —when you are you nervous and irritable—at your wit's end—try this medicine. It may be just what you need for extra energy; Mrs. Charles L. Cadmus of Trenton, New Jersey, says, "After doing just a littfe work I had to lie down. My mother-in-law recommended the Vegetable Compound. 1 can see a wonderful change now." VEGETABLE COMPOUND PRECITAJTE in TAKOJ zA-OVENCEU MIAPIWO Urednik Fifth Ave svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLAl FICIRANI IŠČEJO SE 1'OVERJENCI zn nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Dostojen zaslužek ob malem trudu za zanesljivo, inteligentno in poznano ot-ebo. FIŠITK! Millions prefer it to*^' mayonnaise- e # Miracle Whip is deli- cious! The time-honored ingredients of mayoimaisc and otd-tash-ioned boiled dressing arc combined in a new, skillful way. Given tbc long, thorough beating that Frcnch chefs recommend for ideal flavor and smoothness —in the Miracle Whip beater that's txclii-sive with Kraft. AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 955 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John S+eblaj, 390 E. 162 St. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E. 68 St. im BTRAIS i. KN.^lKOPRAVJJCST If. rtovenibra, Carica Katarina Zgodovinski roman — Kako laže! — si je mislila Katarina. — Gorje mi, — si je mislil Potemkin, — da moram lagati! Toda hvala Bogu, to je zadnji večer, — čez nekaj ur mi ne bo treba več govoriti, česar mi srce ne bo narekovalo! — Osvobodil se bom vseh spon, pripadal bom edino svoji zvesti ljubljeni Elizabeti! Govoril bom, besede pa mi bodo kipele iz du-že! To bo sreča! — Dajte mi svojo roko, knez Potemkin, — reče Katarina. — Šla bova malo po parku, ker je moja srčna želja, — Katarina pristavi čisto tiho, — da bi te moji dvorjaniki in gostje videli in da bi se po vsej Rusiji razširila vest: Potemkin je zopet popolnoma zdrav! — Kje pa tiči vendar umetnik, ki ti je vrnil oko? — vpraša'Katarina. — Kje je doktor Betalesi. Rada bi počastila tega. francoskega zdravnika, ki je zares pravcati umetnik. — Z doktorjem Betalesi jem sva odšla skupaj iz vrtne hišice, v gneči pa sem ga izgubil. — Poiščeva ga, — reče Katarina in skrije svojo hudobnost s prijaznim smehljajem. Rada bi ju bila videla skupaj, da bi opazovala, kako bosta glu-mila svoje vloge. Potemkin ponudi carici roko. Stisnila se je k njemu, — ni hotela, da bi kaj opazil. — Poglejva, kaj delajo v šotorih, — reče carica Katarina. — Moje dvorne dame imajo tako rade kneza Potemkina, da bodo vesele, če vas bodo videle. Poglejte, začniva kar tukaj, kjer prodaja kneginja Unicka ijrračke. — Toda kneginja ne prodaja src, — vzklikne Katarina in se po sili nasmehne. — Poglejva, kaj bi lahko tukaj kupila. Mlada, plavolasa kneginja pokaže carici lutke in ostale stvari — vse to je bilo, samo po sebi umevno, prvovrstno izdelano. Kneginja je dobivala za te majhne predmete velikanske vsote. Toda carica si je izbrala predmet, katerega ji kneginja ni pokazala. To je bil majhen bič, s kakršnim se igrajo otroci. Poglejte, knez Potemkin, tole vam. darujem, — reče Katarina med smehov in mu izroči bič. Knez se globoko priklone. — Veličanstvo, — odvrne Potemkin, — bil sem tako srečen, da sem z železnim bičem uničil že marsikaterega vašega sovražnika, če pa bi se na mejah vaše države pojavil kedaj drugi Pugačev, vam zagotavljam, da bo čutil moj bič. — Spretno me je zavrnil, — pomisli Katarina, — spominja me na hvaležnost, katero sem mu dolžna. Katarina ga prime za roko in gre z njim dalje. Po velikem prostoru se je razširila vest, da hodi carica od šotora do šotora in dvorjaniki so seveda udrli takoj za njo. Katarina in Potemkin sta šla mimo nekaterih šotorov, v katerih so lepe aristokratinje prodajale svoje blago, naenkrat pa sta se ustavila pred nekim šotorom, kjer so prodajali male stvari, kakor krišce, molitveni-ke, svetinjice i. t. d. — Pojdiva, knez Potemkin, — reče carica, — v tem svetem Caricii stopi s Potemkinom y; šotoru vam bom nekaj kupila, šotor, mlada kneginja Unicka, i Potemkin je stopil za njo, lepa plavolaska pa se ponižno i Katarina pa je izbrala enosta-priklone. |ven lesen križ, o katerem je dvorna dama trdila, da ga je še — Kako gre kupčija, kneginja? — vpraša carica. — Ali so vam moji gostje že pokupili igračke? — Čisto zadovoljna sem. Veličanstvo, — odvrne mlada kneginja. — Saj imam že polno skodelo zlata, ki sem ga dobila za igračke in ki bo invalidom dobro došel. — Mislim, da bi tudi midva morala storiti nekaj za invalide; knez Potemkin, rada bi vam kupila majhno igračko. Pravijo, da se dobri ljudje vedno radi prištevajo k otrokom, da se vedno radi igrajo, ali pa — knez Po temkin, — ali pa se morda vi igrate samo s srcem? — Veličanstvo, — odvrne knez Potemkin, — tudi jaz pripadam tistim otrokom, ki svojih igračk nikdar ne razbijejo, zato vračam tudi srce prav takšno, kakršnega sem sprejel. Katarina se ugrizne v ustnico, — prav dobro je vedela, kakšno je bilo njeno srce takrat, ko ga je darovala Potem-kinu. 666 uiUvl PREHLAD VROČINO TEKOČINA, TABLETI MAZILO. NOSNE prvi dan KAPLiJicE Glavobol pt v 30 minutah 8ob, vse novo papirane in bar- pred kratkim nosi! neki pobožni menih, križ je visel na cisto navadni vrvici. — To je za vas, moj dragi knez Potemkin, — reče carica Katarina, — upam, da se boste premnogokrat spomnili name, ko boste opazovali ta križec. — Katarina, ti mi daješ vrv? — ji zašepeče Aleksander Potemkin. — Pripovedujejo, da so dajali turški sultani svojim vezirjem svilene vrvice, če so se jih naveličali, vezirji pa so vedeli, da se morajo obesiti. Ali velja ta vrv tudi zame? Katarina je vztrepetala. Čeprav je sovražila Potemkina, čeprav je sklenila in vse pripravila, da ga bo poslala v arhangelsko gubernijo, kjer bo živel kot menih, se ji je kljub temu srce krčilo ob misli, da bi Potemkina zadela kakšna nesreča, da bi bil zanjo izgubljen. Proda se Dobro idoča gostilna se mora prodati radi bolezni lastnika. Za naslov vprašajte v uradu tega lista. Ne, Katarina se ni nikakor mogla sprijazniti z mislijo, da bi Potemkina za vedno izgubila. Upala je, da se bo nekoč zopet vrnil k njej in jo zopet ljubil. Če mu bodo vzeli Elizabeto in če bo preživel leto dni v samotnem samostanu, če bo moral delati najtežja dela, — je bila Katarina prepričana, da bo z njim zopet lahko delala, kar bo hotela. Katarina je računala s tem, da. bo . potem Potemkin nehal ljubiti Elizabeto, da bo Elizabeto krivil radi tega, ker je moral živeti v toliki bedi. Zopet se bo spomnil na carico in žal mu bo, da jo je zapustil in jo zamenjal z deklico iz naroda. To ji bi zopet vrnilo ljubimca, ona pa ga bo sprejela z odprtimi rokami, — ljubila ga bo stokrat bolj kakor ga je ljubila doslej. Potemkin je slutil, da Katarina nocoj nekaj namerava, videl je, da je bila drugačna kakor sicer, — radi tega je ostal neprenehoma pri njej. Dvorjaniki so Potemkinu zavidali, ker so videli, da se Katarina nahaja neprenehoma samo v njegovi družbi. Vest, da je Potemkin dobil u-metno oko, se je z bliskovito naglico razširila po vseh prostorih. Gostje so ■ se pogovarjali samo o njegovem očesu. Vsakdo je hitel in si prizadeval, da bi videl Potemkinovo oko in ga natančno opazoval. Zares, umetno oko je bilo izvrstno napravljeno, nihče ni videl razlike med pravim očesom in med umetnim. Najbolj zadovoljen z beneško nočjo pa je bil grof Pa-nin. Paninu je bilo mnogo na tem, da bi ostal Aleksander Potemkin v caričini milosti, kajti Pa-nin je vladal državi, dokler je bil Potemkin caričin miljenec. Tedaj pa je med zbrano množico nastalo živahno pogovarjanje. Od ust do ust je šla vest: Knez Orlov je pravkar prispel. Zbrana družba dvorjanikov in povabljenih plemičev ni niti slutila, da je carica Katarina povabila tudi kneza Orlova, kajti doslej je vladalo med njima nepremostljivo sovraštvo. Od dneva, ko je Orlov izbil Potemkinu oko, ni smel več prihajati na dvor. Carica ga ni niti enkrat povabila. Sedaj pa se je zopet pojavil, prišel je ponosen in ohol, kakor vedno poprej, — prišel je v prekrasni uniformi ruskega admirala, ki mu je izvrstno pristo-jala. Temnomoder plašč, okrašen z zlatimi laticami, bele hlače in visokimi škornji, ki so mu se-geli do kolen, trioglat klobuk na temnih, sedaj že tu pa tam bov. — Škoda, da se ne nahaja bleščalo mnogo odlikovanj, 'poleg tega pa njegov bledi obraz, ki ga je obrobljala temna bra- da, njegove velike črne oči, od-' ločne in umerjene kretnje — vse to je zbranim dvorjanikom jasno govorilo, da se je lev zopet prebudil in da se vrača na polje svojega delovanja. Glejte, ostal sem stari lev, — jaz sem vam kralj! Samo eden edini se je smehljal, ko je zagledal kneza Gregorja Orlova, — smehljal se je porogljivo in zadovoljno — človek, ki se je kakor senca tiho plazil med caričinimi gosti — je bil Platon Šubov. — Pa je res silna skala ta-le Orlov I — si je mislil Platon Su-bov. — Škoda, da se Se nahaja pod to skalo smodnik. Treba je le majhne iskre in ta skala se bo razletela na sto tisoč delcev. Tam pa stoji lepi Potemkin, najlepše drevo v ruskem gozdu, — škoda, da je sekira že nabru-šena in pripravljena, da bo že nocoj zamahnila in ga podrla! Subov je premišljeval, kako bo izvršil vse caričine ukaze. Pod mestnimi vrati v Petro-gradu, skozi katera se bosta morala Potemkin in Elizabeta peljati, je ležalo v zasedi dvajset zanesljivih in izkušenih Su-bovih ljudi. Tudi za njega samega je že stal osedlan hiter konj, ki ga bo kakor senco nosil za kočijo, v kateri se bosta peljala Aleksander Potemkin in Elizabeta Vo-roncov. Takrat pa, — takrat bo ujel begunca, čez nekaj tednov pa bo Potemkin nesrečnež in revež, lepa Elizabeta Voroncov pa bo umrla v vodni celici Petro-pav-lovske trdnjave. V trenutku, ko je Katarina opazila kneza Gregorja Orlova, je prijela Potemkina za roko. Njen glas je drhtel, ko mu je zašepetala: — Dragi moj! — Kaj zahteva moja carica? — Sedaj moram izvršiti neljubo dolžnost, pozdraviti moram kneza- Gregorja Orlova, kajti storil mi je veliko uslugo, — toda s teboj bi rada še nocoj govorila, — rada bi bila sama s teboj, s teboj, moj Aleksander na samem. Potemkin vztrepeta. O polnoči sta sklenila z Elizabeto, da se bosta sešla v parku, da bosta skupaj pobegnila,' — če ga bo pa carica poklicala k sebi, kako mu bo mogoče izpolniti obljubo. Toda Potemkin je sklenil, da j ga to noč ne sme nobena stvar I zadržati, — pod vsakim pogojem je hotel pobegniti s svojo j ljubljeno. Bo že našel sredstva, in pot, po kateri bo Katarino j premotil. Bilo mu je že vseeno, mislil je samo na svojo Elizabeto — mislil je na svojo srečo. j — Sedaj je enajst, — zašepeče carica Potemkinu, — pričakuj me deset minut pred polnočjo na obali jezera, stopila bova v gondolo in se malo vo-' žila po jezeru. Poklicala sem prave gondoli-erje iz Italije, ti ljudje ne razumejo niti besedice ruski, radi tega se bova torej lahko nemo-! teno pogovarjala. . | -r- Čakal te bom, — odvrne Potemkin. — Sedaj pa pojdi, Orlov prihaja! Potemkin ge priklone, v trenutku pa, ko je hotel oditi, je zaslišal za seboj: Knez Potemkin, v- ostanite še pol minute. Ckrica in Potemkin sta obstala kakor prikovana, te besede je spregovoril s prosečim glasom knez Gregor Orlov. Da, tako je govoril sovražnik in nasprotnik kneza Aleksandra Potemkina, človek, ki je šele pred nekaj meseci izbil Potemkinu s konico svojega meča oko, človek, ki je stoti-sočkrat javno izjavil, kako strašno sovraži Potemkina. Orlov se prikloni pred carico. — Živela velika moja carica! — vklikne knez Gregor Orlov. — Bog naj varuj Katarino Veliko in našo sveto Rusijo! — Moja carica me je počastila s povabilom, čeprav sem se šele sedaj vrnil s svoje važne poti, zadostovala je ena sama besedica in jaz sem prihitel v Carskoje selo, podvizal sem se se k svoji carici, katera pomeni zame vso mojo srečo. — Knez Gregor Orlov, — odgovori Katarina in ponudi Orlo-vu, ki je klečal pred njo, svojo roko, — pozdravljam vas v Carsko jem selu. Bila sem zelo vesela in zado- Sews II Forward OR Backward voljna, ko sem zvedela, da se vam je naloga posrečila, preči-tala sem vaša sporočila, ki ste jih poslali ministru Paninu. Veseli me, da se vam je posrečilo prijeti sleparko, ki je bila tako predrzna, da so je upala izdajati za članico carske hiše. Priznavam, knez Gregor Orlov, da ste izpolnili vse moje želje in da ste izvršili svojo težko nalogo vestno in spretno v mojo popolno zadovoljnost. — Veličanstvo, — odvrne knez Gregor Orlov in vstane. — svoje naloge pa mi nikakor ni bilo lahko izvršiti. Če bi me bilo Vaše veličanstvo poslalo z vojsko nad sovražnika, bi se brez vsakega odlašanja zgrabil s sovražnikom. Tu pa, Veličanstvo, je šlo za ženo, v tem slučaju nisem mogel uporabiti svoje hrabrosti, temveč samo zvijačo, tako se mi je posrečilo sovražnico v pesti. | (Dalje prihodnpc) m FUND SfJSNES Oglašajte y~ ., "Enakopravn^ Želodčno zdravilo iskreno priporoče#^ TRlIfER'S ELKEE OF BITTEE W1ME Ne bodite sužnji neprebavnosti — NAROČITE SI PROSTI VZOKEC — ' Triner's Bitte. Wine Co. I ' 544 S. Wells St., Chicago, lH- | ' Pošljite mi brezplačni vzorec. | I hno ....................... I Naslov .................... SOKOLI! , NA MRTVAŠKEM ODRU LEZI SOKOL LOOISROJC , Poslovite se od njega in udeležite se pog*"®^ četrtek zjutraj ob 9. uri. Mak## th« same perfect Slnfter atltch In either direc-f tlon. Littlev lever changes] direction in-' Btantly, and regulates exact number of stitches per Inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low In price. Easy terms. O Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 AMERICA'S BEST c£ču±! ONLY IN NORGE DO TO# ^ THE PLUS VALUE OF ■EFRIGERATIOII V najem Odda se v najem 5 modernih Poikutit« Rub My Tlim" — Ntjboljie mulio nt SvMu. Delo dobi ženska srednje starosti za opravljati hišna dela, samo po dnevi, pet in pol dni na teden; Oglasi se naj po 6. uri zvečer na 15906 Corsica Ave. vane, furnez, podstrešje, klet, porch. Vpraša se po 4. uri popoldne na 14.315 Darley Ave. Odda se Opremljena soba s prostim V najem Oddajo se stanovanja, eno obstoječe iz 4 sob in kopalnice, drugo iz 5 sob in kopalnice. — Vprašajte na 6424 Spilker Ave. V najem se odda Opremljeno sobo s kuhinjo, ko- vhodom za fanta ali dekleta, se.palnico, elektriko, fumez in klet odda na 22812 Nicholas Ave.' Vpraša se na 448 East 157 — KEnmore 0569 J. Street. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke m enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 * Part of the pha rahm fa Norgc is the j^us ocdd-makiDf power of the Rollatoe. It fai able to make more ocU tbaa you'll ever need, ia »tmpU Ja construction, smooth in open-tkm, uses hardly «ny muM.t is almost everlaatim*. By actual test, the RoOater 1#». proves with use. The extreme fMLimwy aiij dependableness of Mi# RoHator b the basis of earing m bofii food and refrigeration. RoQatnr Refrigeration enaUet Norga owners to aavo op to $11 m month. THE ROLLATOR... Sm»»tb, **sy, rolling P«u>»r pr»viti*t m*rt fU—mm Ua tmrrmt. X s — -4« #0*** free aerrlc*. Bat do r* . tho BtaodP«*" perfofB*^ portaot tfae 1:^ \i the •Wi 'V up SUPERIOR HOME SUPP^'^ 6401-05 Superior Ave. N O RG ^ Iv t $