IE2GLAS Leto XLIV - št. 48 - CENA 17 d so Kranj, petek, 21. junija 1991 rVAaIples ._ ■ _ SNOVANJA junija zelo ugoden nakup pohištva v salonu Železniki ■ Miha Naglic Slikar Franjo Kopač (1885-1941) pri plačilu z gotovino Slovenska skupščina v sredo ni sprejela nove zastave in grba Peterokraka noče z zastave Februarska zgodba, ko je parlament skušal s slovenske zastave zbrisati peterokrako zvezdo (za je takrat glasoval le zbor občin), se je ponovila tudi v sredo. Novi republiški grb in zastava nista bila sprejeta. Ljubljana, 19. junija - Bomo s staro zastavo s peterokrako zvezdo in starim grbom pričakali dan D slovenske osamosvojitve je težko napovedati. Jasno je, da bo moral slovenski Parlament že v tretje zagristi v to, očitno kislo jabolko, kdaj Pa bo to, se morajo dogovoriti Predsedniki zborov. Tako je bilo sklenjeno v sredo zvečer, ko Je bilo skupno zasedanje zborov prekinjeno. Predlog, naj bo slovenski državni grb modri ščit s stiliziranim Triglavom in morjem ter tremi rumenimi šesterokrakimi zvezdami (idejo je dal akademski kipar Marko Pogačnik), zastava pa naj bi bila belo - modra - rdeča z grbom v zgodnjem delu leve polovice, je bil v zboru združenega dela in zboru občin sprejet, v družbenopolitičnem zboru pa ne. Ker pa ima ta sprememba značaj ustavnega zakona, je potrebna dvotretjinska večina, saj bi bila nov grb in zastava 100. dopolnilo k slovenski ustavi. Takšne večine pa ni bilo (v poskusnem glasovanju je bilo za 152 poslancev, moralo pa bi jih biti najmanj 160), so bili vsi poskusi, tudi poziv predsednika vlade Lojzeta Peterleta, da manko novih simbolov ovira normalno delo vlade, zaman. Dogovarjanje poslanskih klubov med prekinitvami seje ni zaleglo, prav tako tudi predlog, da bi poslanci glasovali poimensko, ni bil sprejet. Bilo pa je precej očitkov in namigov na take ali drugačne kompromise, predvsem s strani obeh liberalnih strank. Liberalni demokrati so očitali Demosu, da je glede rumenih zvezd sklenil kompromis s prenovitelji, sploh pa so menili, da rešitve niso dobre, liberalci pa so omenjali zvezdno kupčijo in podobno. Stvari so ostale tam, kjer so: pri predlogu ustavne komisije glede ustavnega dopolnila 100, ki predvideva takšne simbole države Slovenije. Pa še to. Ko so se v skupščini prepirali, je upokojeni šofer Joeže Kalan iz Tržiča samoiniciativno na enega od drogov pred skupščino obesil svojo inačico slovenske zastave z grbom. Škoda, da je Jože Kalan zamudil rok za priglasitev idej grba in zastave. Njegova zamisel namreč ni med najslabšimi. • J. Košnjek Zasedali zbori slovenske skupščine Več življenjskih zakonov Ljubljana, 19. junija - Danes so poslanci vseh treh zborov slovenske skupščine dobili v presojo več zakonskih osnutkov s konkretno, ži-v,jenjsko vsebino. Osnutek stanovanjskega zakona najbolj zadeva eksistenčno bistvo ljudi, sledilo pa je še nekaj zakonov s področja drobnega gospodarstva. Na dnevnih redih so bili namreč osnutek obrtnega zakona, Predlog za izdajo zakona o registraciji dejavnosti zasebnikov 2 osnutkom zakona, predlog za 'zdajo zakona o razvoju male- NIZKE CENE IN VELIKA IZBIRA POHIŠTVA ZA OPREMO STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V SALONU JAK&B NAD PIVNICO EVROPA V KRANJU TeL064/216-661. ga gospodarstva, ki so ga na zasedanju preoblikovali v osnutek (ker še ni dovolj dodelan) in predlog za izdajo zakona o gostinski dejavnosti z osnutkom zakona. Ob slednjem so predlagali tudi razpravo o katastrofi, ki se obeta slovenskemu turizmu in o naglih potezah vlade, dajo prepreči. Obsežno informacijo na to temo so poslanci sicer dobili na klopi, v skupščinski obravnavi pa bo šele na prihodnjem zasedanju. Dnevni red so zbori dopolnili še z dvema hudo življenjskima točkama. Obravnavali so namreč predloga zakonov o spremembah in dopolnitvah Blejski turistični delavci s strahom čakajo vrhunec sezone Naložbe tepejo, gostov ni Bled, 20. maja - Kriza turističnega gospodarstva iz lanskega leta prehaja letos v boj za preživetje, saj politične razdre v Jugoslaviji vpliva na izpad nočitev in dnevni obisk tu-J,h gostov. Aprila je bilo na Bledu 70 odstotkov manj gostov kot lani, maja pa 60 odstotkov. Prav tako katastrofalne so na-Povedi za naslednje mesece. Močne propagandne aktivnosti na domačem tržišču ne morejo nadomestiti izpada tujih gostov, saj v strukturi gostov na Bledu tuji ustvarijo kar 90 odstotkov nočitev. Turistično gospodarstvo ob takem turstičnem Prometu likvidnostno ne bo vzdržalo niti dva meseca več, je na današnji tiskovni konferenci poudaril predsednik poslovodja odbora TPS Bled Anton Vidic. Sekretarka TPS Bled Jana Špec pa je povedala, da so y Zadnjih treh letih na Bledu intenzivno vlagali v razširitev turistične infrastrukture, pa tudi v višji komunalni standard in v zboljšanje hotelskih kapacitet. Za vse to so dobili kredite, ki Pa v tem času, ko gostov (in zato denarja) ni, še bolj tepejo. Turistični delavci tako na Bledu za preživetje predlagajo rea-ll2acijo že predlaganih sprememb davčne zakonodaje, odlog Vračila kreditov za pripravo sezone in izvoz za eno leto, mora-tQrij na vračilo glavnice in plačilo obresti za investicijske kre-dite najete v zadnjih treh letih, participacijo republiške vlade *a benificirane obrestne mere za investicijske kredite v turizmu in pripravo sezone, odlog vračila kreditov iz razvojnega dlnarja, uvedbo republiških stimulacij v likvidni obliki zaradi nerealnega tečaja dinarja in uveljavitev možnosti zadolževala v tujini z garancijo vlade. • V. Stanovnik zakona o funkcionarjih v državnih organih in o delavcih v teh organih, kjer gre v največji meri za plače teh uslužbencev. Do 1. julija so plače pod moratorijem, z zakonoma pa naj bi to stanje odpravili. Posebne pozornosti sta bila zlasti v zboru občin deležna gradnja in financiranje cestne in železniške infrastrukture na Slovenskem ter predlog zakona o zagotovitvi sredstev za gradnjo odsekov avtomobilskih cest Malence -Šmarje Sap in Hrušica-Vrba. Pri slednjem gre za 20 milijonov nemških mark, ki naj jih za gradnjo dobi podjetje SCT z jamstvom republike Slovenije. Več na strani 3. • D. Z. Žlebir Kresna noč na Grebljici Stari vrh, 18. junija - Turistično društvo Stari vrh pripravlja to soboto, 22. junija, z začetkom ob 20. uri Kresno noč. Na prireditvijo bodo obudili stare običaje kre-sovanja, za razvedrilo pa bo skrbel ansambel Strmina. • (vs) Ogled spominske sobe Kulturna sekcija kranjskega društva upokojencev vabi na ogled spominske sobe Ivana Hribarja, davorina Jenka in Ignacija Borštnika v Cerkljah. Tja pojdejo v torek, 25. junija, ob 8.15 z avtobusne postaje v Kranju. Izlet vodi Dragica Komnenič. GROHARJEVA NAGRADA NEŽI MAURER - Škofjeloški župan Peter Han lina je v galeriji Ivana Groharja v torek zvečer podelil letošnjo Groharjevo nagrado Združenja umetnikov Škofja Loka pesnici Neži Maurer. Groharjevo štipendijo pa so podelili slikarju Mariju Vrenku. Prireditev je popestril glasbeni nastop violončelista Miloša Mlejnika, odprli pa so tudi razstavo ilustracij Marija Preglja. - L. M.,foto: Jure Cigler Predstavitev občinskih obveznic Radovljica med prvimi v Sloveniji Bled, 19. junija - Radovljiški izvršni svet je v sodelovanju z odborom za pripravo Svetovnega slovenskega kongresa v sredo zvečer na Blejskem gradu predstavil načrt občinskih obveznic. Med gosti, ki so se udeležili predstavitve, je bil tudi republiški finančni minister Dušan Šešok, ki je dejal, da je radovljiška občina med prvimi v Sloveniji, ki se je odločila za izdajo občinskih obveznic, in da v ministrstvu tudi sicer podpirajo tovrstne načrte. Ko je govoril o slovenskem osamos- vajanju, je poudaril, da bo "carinska vojna" najtežja in da bodo vsi nadaljnji koraki verjetno lažji. "Jaz sem prvi, ki nasprotujem najemanju novih mednarodnih posojil, dokler ne dosežemo politične stabilnosti," je dejal in se vprašal, kako v Sloveniji doseči nov gospodarski zagon. Povedal je, da so se v republiki že dogovorili za izdajo novih republiških obveznic v skupni vrednosti 500 do 700 milijonov mark in da tudi sicer razmišljajo o tem, da bi zagon vsaj dela gospodarstva morda Danes na Temeljnem sodišču v Kranju Elan na dražbi Kranj, 20. junija - Na Temeljnem sodišču v Kranju bodo v petek (danes) izvedli prvo javno dražbo za Tovarno športnega orodja Elan Begunje v stečaju, izklicna cena je 75 milijonov mark, pričakujejo pa, da na prvi dražbi Elan ne bo prodan. oi Stečajni upravitelje begunjskega Elana Igor Triller ocenjuje, da je Elan zrel za zaključek stečaja, kar pomeni, da naj bi bil prodan v celoti kot pravna [O AKOVOSTNO PENEČE vs\r< MšedM S \ Vj i)£S ' * N O S T SOHO . METHODECBARMAT ' fmmim k jsoinjjflo * KZ GORIŠKA 8RDA oseba. Vendar pa glede na dokaj visoko izklicno ceno ni moč pričakovati, da bo na prvi dražbi prodan. Stečajni senat se je namreč odločil za cenitev sodne ce-nilke dr. Alenke Žnidaršič-Kranjc iz Postojne in določil izklicno ceno v višini 75 milijonov mark. Elan ima po Trillerjevih besedah za 53 milijonov mark hipotek, zato je realno pričakovati, da bodo kot kupci nastopili le Elanovi upniki. Tujci (ameriška finančna korporacija Salomon Brothers in švicarska firma Delex Handels AG) so zainteresirani le za nakup delnic, ko bo delniška družba Elan že ustanovljena. Medtem je prišlo do povezovanja slovenskih in hrvaških upnikom, v novem podjetju Comel, ki sta ga ustanovila Gorenjska banka iz Kranja in Consult In-vest iz Varaždina. Pričakovati je moč, da se bodo upniki pojavili šele na drugi dražbi, Igor Triller pravi, da nameravajo sodišču predlagati tudi prodajo z direkt- spodbudili z gradnjo ene od avtomobilskih cest v Sloveniji, z gradnjo elektrarn na Savi in z drugimi deli. Kot so povedali na predstavitvi predstavniki radovljiškega izvršnega sveta, bodo obveznice v skupni vrednosti 10 milijonov mark izdali 1. avgusta, prodajali jih bodo v vseh enotah Ljubljanske banke na Gorenjskem in še posebej na sedežu radovljiške občine, zbrani denar pa bodo namenili predvsem za sanacijo gospodarstva. • C. Z. no pogodbo. Vendar pa pogajanja upnikov še niso končana, kar kaže, kako težavno je uskladiti interese glede hipotek, terjatev, ločitvenih in izložitvenih pravic ter pobotov. Podpisali naj bi pogodbo o skupnem nastopu pri nakupu Elana, pripravljena pa je tudi pogodba o ustanovitvi delniške družbe Elan Holding Begunje. Igor Triller pravi, da so Ela-nova podjetja, ki so bila ustanovljena 1. februarja letos, do konca maja ustvarila 36,5 milijona dinarjev dobička. Stečajno maso so povečali za 65 milijonov dinarjev. • M. V. GLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI Petek. 21. junija 1991 NOTRANJEPOLITIČNI KOMENTAR JOŽE KOSNJEK Pet pred dvanajsto Medtem ko Slovenija že odšteva zadnje dneve bivanja v drugi, avnojski Jugoslaviji, se je Jugoslavija šele resno zganila in se zavedela, da se mujejo temelji, na katerih je bila zgrajena. Vendar takega zasuka v njenem ocenjevanju teže tega dejanja ne bi bilo. če ne bi bila konec konec preteklega tedna jugoslovanska in z njo svetovna javnost soočena z drugim dejstvom: enako potezo kot Slovenija bo istočasno storila tudi Hnaška. Ta sočasnost in podobnost dejanj niti ni presenetljiva. Obe odločitvi temeljita na večinski odločitvi ljudi: Slovencev in državljanov Slovenije na decembrskem plebiscitu, Hrvatje pa so se tako izrekli na referendumu in oboje je povsem legitimno dejanje nekega naroda. Če bi se razdružila oziroma šla na svoje samo Slovenija, na kar je marsikdo v Jugoslaviji resno računal, ker bi potem lažje gradil enotno, sicer zakrpano državo, in trdil, da je Jugoslavija tudi brez Slovenije lahko še naprej Jugoslavija, bi hil problem manjši, ker pa se hkratno razdružujeta dve federalni enoti, to ni več enostaven problem. Beograd se je resnosti teh dejanj zavedel pet pred dvanajsto. Ko je Slovenija pošiljala razdružitvene izjave in predloge najprej republikam, nato pa tudi zveznim organom vključno z zvezno vlado, je dobivala odgovore (ali pa jih sploh ni), da se pač teh stvari ne moremo tako iti, da taki primeri niso opredeljeni v zvezni ustavi in se zato pač nima smisla pogovarjati. Slovenija naj se pač odcepi ali raz-druži, potem pa se bomo morda pogovarjali. Ko pa je bil sklenjen dogovor o sočasnem slovenskohrvaškem odhodu iz Jugoslavije, se je v Beogradu v nekaj dneh marsikaj spremenilo. Razdružitev prihaja v zvezno skupščino in o tem problemu naj bi danes, po sredini seji zvezne vlade, pred zveznim parlamentom govoril sam predsednik vlade Ante Markovič. Premier je v sredo sedel za skupno mizo na pogovor o namerah Slovenije in Hrvaške s predsednikoma Kučanom in Tudj-manom. Tudi o teh stvareh, ne samo o problemu Bosne in Hercegovine, ki očitno ne želi biti plen ali igrača Srbije in Hrvaške, so govorili na sestanku treh predsednikov prizadetih republik: Tudjmana. lzetbegoviča in Miloševiča. Kar naenkrat se je zbudila jugoslovanska notranja diplomacija. V njej se igra na različne karte, da pa je do nje prišlo, pa je bil dan pospešek tudi iz tujine, še vedno uglašen na enotno, demokratično in tržno naravnano Jugoslavijo, v kateri, in to je novost, mora veljati načelo spoštovanja pravice do samoodločbe narodov in večje samostojnosti posameznih delov ozemeljsko nespremenjene Jugoslavije. Vsaj kar se Slovencev in Slovenije tiče, in nam samim mora veljati glavna skrb, nas ta nepričakovani zasuk ne bi smel zmesti ali zanesti v zmagoslavje, v občutek že opravljenega zgodovinskega dejanja. Milejše stališče federacije in pripravljenost pogovarjati se o razdružitvi je lahko mamljiva vaba, ki je lahko učinkovita, če oh tem, tudi s pomočjo tujine, zagroziš z osamitvijo in z ekonomsko ter politično blokado, če ne bomo ostali v Jugoslaviji. Vendar moramo imeti Slovenci tudi za taka vprašanja in take grožnje pripravljene odgovore, ne opravičila, saj se nam ni treba nikomur opravičevati. Sodelovanje z jugoslovanskimi republikami ostaja naš interes in zadnji pogovori, tudi s Srbijo, kažejo, da je interes tudi na nasprotni strani. Smo za meje, notranje in zunanje, kakršne so sedaj, smo končno za zvezo suverenih držav na ozemlju sedanje Jugoslavije in da mislimo s tem resno, potrjuje načelni dogovor s Hrvaško, ki bo zaživel, ko bosta obe republiki samostojni državi. Komur bo taka zveza interes, mu vrat verjetno ne bomo zaklenili, pa tudi siliti skozi ta vrata se nikogar ne splača. Še sveža preteklost nas tudi tako uči. Kaj bodo financirali z obveznicami Radovljica, 20. junija - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na seji v torek obravnavali poročilo o delu izvršnega sveta, program investicij, ki naj bi jih financirali z denarjem občinskih obveznic, predlog odloka o priznanjih radovljiške občine in sklep o določitvi občinskega praznika. Razpravljali in odločali naj bi tudi o spremembah in dopolnitvah družbenega načrta občine, o turistični taksi, o spremembah odloka o ustanovitvi javnega podjetja za komunalno dejavnost. Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor bosta obravnavala še osnutek odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter o reji ostalih domačih živali, o sanaciji kamnoloma v Kamni Gorici in o obnovi ceste Radovljica - Pod-nart ter o osnutku odloka o varstvu pred hrupom. • C. Z. Odločitev o obvoznici Škofja Loka, 20. junija - V ponedeljek. 24. junija, ob 16. uri se bodo na skupni seji sestali delegati vseh treh zborov škofjeloške skupščine. Na dnevnem redu je poročilo o vrednotenju variant mestne obvoznice v Poljansko dolino, predlog odloka o poslovnih stavbah in prostorih, odloka o zavarovanju neurejenih grobišč in grobov vojnih in povojnih žrtev, osnutek odloka o razglasitvi objektov in kozolcev toplarjev za etnološke arhitekturne spomenike, potrditev lovsko gospodarskih načrtov za naslednjih pel let. v točki "volitve in imenovanja" pa utegnejo rahlo dvigniti temperaturo predlogi skupščinske komisije za ravnatelje treh osnovnih šol. Za ravnatelja žtrovske šole komisija ponovno predlaga Slobodana Poljanska, za ravnatelja šole Prešernove brigade Železniki namesto Leopolda Nastrana, ki sicer tudi izpolnjuje pogoje, Mihaela Prev-ca, za ravnatelja šole Cvetka Golarja na Trati pa namesto Ivana Križnarja, ki odhaja v pokoj, prepušča odbornikom izbiro med Irancem Benedikom in Marijo Ponikvar. • H. J. Cstanotilelj in izdajatelj: CasjOgisno podjetje CiORI VISKI (II AS. KRAVI_ t redniška politika: neodvisni nestrankarski politično informativni pohednitt s poudar-kom n.i doguiunjih na Gorenjskem_ Predsednik Časopisnega sveta: Ivan Ht/jak_ Direktor C P (.las in glavni urednik: Marko Vajjavec___ ZGORENJSKIHPARLAMEIMTOV Odgovorna urednica: l.copoldina Bogataj Novinarji in uredniki: Danica Dolenc. Helena Jelovčan. Jože Košnjek. Lea Mencinger. Siujan Saje Darinka Sedej. Vilma Sumovnik. Marija Volčjak. Cvelo Zaplotnik. Danica Zav rl-ŽIcfrir. Andrej Žala-t, Štefan Žargi_ Oblikovanje: k Pokom Tehnično urejanje: ho Sekne. Mirjana Draksler. Nada Prcu Lektoriranje: Marjeta Vo/lii Fotografija: G Tisk: Podjetji; Dfcl O - TCR. Tisk in re\ i j. L. Iredništvo: M. deja I. telefon: 21 l-M0 - spri uradne ure: neprekinjeno 24 ur dnevno na avto i 7. 13..vil. oh sredah do 16.30 (Cest; Časopis i/haja oh torkih in petkih. Cena i/voda 17.0(1 din. Naročnina: trimesečni obračun: /a drugo trimesečje IWI 412.50 din. Naročnina za tujino: 140 DEM o/, preračun v ostale valute, ohračun enkrat letno. Oglasne storitve: po ceniku CP. Časopis ic oproščen plačila prometnega davka Ur. L. RS 7 9|). Le delno uspešno zasedanje kranjske občinske skupščine Zvonjenje ostaja predmet nesporazumov Čeprav se je izkazalo, da je najbolje zvoniti tako, kakor je v kraju v navadi, odloka niso sprejeli. Kranj, 19. junija - V razmerah minimalne sklepčnosti in zahteve po absolutni večini pri glasovanju, je že dovolj, da nekaj odbornikov z glasovanjem proti ali vzdržanjem prepreči sprejem predloga. To se je dogajalo tudi na današnjem skupnem zasedanju zborov Skupščine občine Kranj, kjer sta dva zbora uspela obravnavati celotni dnevni red, zbor združenega dela pa je zaradi nesklepčnosti sredi zasedanja moral sejo prekiniti. Kljub dobremu vodenju seje, je zasedanje trajalo skoraj 6 ur, sprejetih pa je bilo tri četrtine predloženih zadev. Vsebinsko delo so zbori kranj- teva, kot obvezno navodilo skla- skega parlamenta začeli z obravnavo poročila in plana sklada stavbnih zemljišč, ki je ža bil na dnevnem redu preteklih zasedanj. Dopolnilno gradivo in na seji podana pojasnila so sicer po razpravi zadovoljila delegate, več nesporazumov pa je bilo ob zahtevi Šenčurja po dokončanju komunalne ureditve (asfaltiranju, ureditvi razsvetljave, kanalizacije in zelenic) novih naselij. Občinski zbori, ki so poročilo za preteklo leto in plan za letos sprejeli, so se odločili, da je zah- du neumestna, zato so le priporočili skladu, naj ob rebalansu poišče možnosti tudi teh ureditev. Ob predlogu spremembe odloka o javnem redu in miru v občini Kranj, katerega bistvo je bilo v tem, naj se zvonjenje v cerkvah prepusti krajevnim običajem, je bilo veliko razprave. Tudi ugotovitev, da je zvonjenje del slovenske kulture, del slovenske pokrajine, da na to zvonjenje praktično ni pritožb, saj so krajevni običaji dovolj znani in določeni (to so v mnogih občinah že zdav- naj spoznali in na tak način zvonjenje tudi uredili), ni prepričalo nekaterih, ki so brez pravih argumentov nasprotovali in preprečili spremembo odloka. Več pripomb je bilo tudi na zaključni račun proračuna občine Kranj, kjer odgovori in razlage niso prepričali in zadovoljili delegatov, zato tudi tega, sicer ugotovitvenega akta, niso sprejeli. Več soglasja in s tem tudi sprejem, je bilo doseženo pri odloku o zaščiti vodnega vira Anclovo na Jezerskem, predlogu za podelitev nagrade, priznanja in velike plakete občine Kranj ter pri ponovni obravnavi imenovan sodnikov sodišča združenega dela. Nagrado občine Kranj bo prejel Janko Potočnik za dolgoletno delo v KS Besnica, priznanje dr. Vincenc Avguštin za življenjsko delo na področju varstva kulturne dediščine in ve- liko plaketo občine Kranj mag-Davorin Savnik za izredne uspehe na področju industrijskega oblikovanja. Premisleka vredna pa je današnja zavrnitev predloga imenovanja ravnatelja Dijaškega in študentskega doma Ivo Lola Ribar v Kranju. Po zakonu o zavodih bo namreč občinska skupščina, do drugačne ureditve, ki jo bo določal novi zakon za to področje, imenovala ravnatelje zavodov. Včerajšnja razprava je namreč pokazala, podobno, kot se to b^ez afer očitno ne more reševati v vsej republiki, da tudi v Kranju ne gre brez politizacije teh vprašanj. Kljub očitni nameri predlagatelja, da predlog utemelji z argumenti stroke - na tej ravni so bile tudi nekatere razprave - pa se sumom o političnem ozadju izbire ni bilo mogoče izogniti, tako da potrebno soglasje ni bilo doseženo. Zbor .združenega dela, ki je obravnaval le dobro polovico dnevnega reda, nato pa zaradi nesklepčnosti skupno zasedanje zapustil, bo neobravnavano nadoknadil na ločeni seji. • Š. Žargi Prva informacija o gospodarskih gibanjih v letošnjem letu Gospodarstvo zahteva ureditev pogojev poslovanja Kranj, 19. junija - Informacija o gospodarskih gibanjih kranjskega gospodarstva v prvem trimesečju letos kaže, da se upadanje in nazadovanje proizvodnje umirja. Izvršni svet je primerjave, ki govore o ugodnejšem položaju kranjskega gospodarstva glede na Gorenjsko in Slovenijo rela-tiviziral, saj so gibanja v ožji in širši okolici tako neugodna, razmere pa tudi tako spremenljive, da primerjave le trimesečnih gibanj ne smejo vzbujati zadovoljstva. Tudi usoda Tekstilindusa v tem obdobju še ni upoštevana. Najpomembnejši podatki kažejo: proizvodnja je. glede na enako obdobje lanskega leta, padla za 1,6 odstotka (v Sloveniji za 13,7), pokrivanje uvoza z izvozom je na lanski ravni (v Sloveniji za 17.3 odstotka nižje), znižal se je delež kreditov v skupnih prejemkih gospodarstva od 13 na 5 odstotkov, večji je delež razpoložljivih sredstev na računih podjetij (60 odstotkov) in zaposlenost se je zmanjšala za 8,2 odstotka (v Sloveniji za 10,1). število brezposelnih pa se je glede na december lani povečalo za 30. odstotkov (v republiki za 19 odstotkov). Izplačila osebnih dohod- kov so se glede na enako obdobje lani povečala za 50,4 odstotka kar ob 51,1-odstotni rasti življenjskih stroškov pomeni skoraj enako stvarno vrednost. Povprečni osebni dohodek v gospodarstvu in v negospodarstvu občine Kranj je bil za 1,3 odstotka nižji kot v republiki. Dejstvo, da v tem obdobju ni bila prijavljena niti ena investicija, kaže popolni zastoj vlaganj v razvoj. Število obratovalnic, glede na stanje ob koncu lanskega leta, upada, število zasebnih podjetij pa raste (povprečno nekaj več kot 50 novih podjetij na mesec). Bolj kot navedeni podatki, ki so zaradi kratkega obdobja treh mesecev manj zanesljivi, je bilo zanimivo poročilo iz obiskov v podjetjih. Po mnenju poročevalcev, lahko razvrstimo podjetja na dve skupini: podjetja, ki so vitalna in sposobna preživetja - ta podjetja so se kljub neustreznemu tečaju usmerila v izvoz, se prilagajajo tujim trgom, znižujejo stroške (zlasti s smotrnim nabavljanjem surovin in tehnološkim posodabljanjem) - in podjetja, ki le čakajo, da jih bo kdo reševal. Vitalna podjetja pričakujejo čimprejšnjo ureditev razmer poslovanja, pravno ureditev privatizacije, ureditev plačilnega prometa (neplačevanje in s tem povzročena nelikvidnost je najhujši problem poslovanja) ter iščejo možnosti dokapitalizacije. Večjih odpuščanj delavcev, ki v teh razmera sicer slabše živijo, ne predvidevajo, znane rezerve Jeseniški izvršni svet o zaposlovanju Letos brez dela 2.600 delavcev Jesenice, 20. junija - Člani jeseniškega izvršnega sveta so razpravljali o zaposlovanju in o kadrovskem razvoju. Na Gorenjskem je največja stopnja nezaposlenosti v radovljiški in jeseniški občini. Vztrajajo na pobudi o oprostitvi cestnine skozi predor za prebivalce Jesenic in Beljaka. Med delovnimi organizacija- ali za 47 odstotkov, mi. ki so napovedale največje Brezposelnost tako na Gorenj- zmanjšanje števila zaposlenosti, je Železarna, saj predvideva za 30-odstotni upad zaposlenosti ali povprečno za 1653 zaposlenih manj. Tudi Vatrostalna v načrtih predvideva zmanjšanje zaposlenih za skoraj 35 odstotkov ali več kot sto delavcev. Edina svetla točka v jeseniških napovedih zaposlovanja v letošnjem letu je Carinarnica, ki zaradi izgradnje predora načrtuje dodatno zaposlovanje v nekaj večjem obsegu. Predvidoma naj bi se povprečna zaposlenost povečala za 76 delavcev skem kot na Jesenicah hitro narašča, saj je bilo v občini lani v tem času 650 iskalcev zaposlitve, letos pa že 1266. Brezposelnost je po podatkih Zavoda za zaposlovanje rasla najhitreje v Radovljici in na Jesenicah, kjer je že presegla 10 odstotkov, medtem koje na Gorenjskem stopnja brezposelnosti 7-odstotna. v Sloveniji pa 8-odstotna. Največ se je povečal delež iskalcev zaposlitev s poklicno šolo, medtem ko se je delež mladih do 26 let zmanjšal predvsem zaradi sofinanciranja pri- pravnikov. Zavod za zaposlovanje je na Gorenjskem sofinanciral pripravniški stalež 594 pripravnikov, od tega 84 v jeseniški občini. Vendar se bodo s 1. julijem kriteriji menjali, tako da bo zavod stroške pripravništva pokril v celoti, če bodo podjetja zaposlovala pripravnike za nedoločen čas, če pa se bodo odločali za zaposlovanje za določen čas, bo zavod stroške pokril le polovično. To pomeni, da se bodo vsaj za nekaj časa podjetja pripravnikom odpovedala, saj že zdaj skorajda ni bilo primera, da bi podjetja pripravnike zaposlovala za nedoločen čas. Na večjo brezposelnost bo jeseni vsekakor vplivala mlada gene- delovne sile, zlasti v režijskih službah, bodo sposobni rešiti na neboleč način. Močno je navzoč deficit strokovnega kadra, ki ti delo ni dovolj stimuliran (posledica neurejenih lastniških odnosov), v podjetjih v težavah pa je namesto povečevanja proizvodnje in marketinškega pristopa na trg za učinkovitejšo prodajo proizvedenega, navzoče zmanjševanje in ugašanje proizvodnje. Za Tekstilindus je dokončno jasno, da gre v stečaj, saj je tudi banka, ki naj bi kot največji upnik, z ustanovitvijo vzporednega podjetja rešila, kar je rešiti mogoče, t odstopom svojih terjatev v postopku zvezne sanacije bank. očitno odstopila od reševanj3-Rešitev slovenskega in kranjskega gospodarstva je v specializacij' na podlagi skupnih vlaganj in v turizmu, za oboje pa se je potrebno odpreti tujemu kapitalu.• Štefan Žargi racija, ki prihaja iz šol, saj na Jesenicah za zdaj ni možnosti za nove zaposlitve. Tako bo po ocenah brez zaposlitve okoli 2.600 ljudi. Kot je na seji jeseniškega izvršnega sveta dejala predsednica Rina Klinarjeva. se razmere zelo zaostrujejo, še posebej za mlade, na drugi strani pa je vse več upokojitev, kar pa na žalost ne pomeni tudi odpiranja novil1 mest. Druga omejitev, ki bo dolgoročno zelo boleča, je zmanjšana možnost šolanja. Na Jesenicah bodo ponovno vztrajali pri predlagani oprostit« plačevanja cestnine v predord-Enaka boniteta naj bi bila po nji hovem predlogu zagotovljena tudi prebivalcem občine Beljak na avstrijski strani. Republiška uprava za ceste naj bi upravljavca avstrijskega dela predora p0' novno seznanila z obravnavano pobudo, ki upošteva načelo recipročnosti. • D. Sedej Dr. Tone Košir gost škofjeloške vlade Zirovsko postajo ukrojiti po dejanskih potrebah Škofja Loka, 20. junija - V dilemi, kako (re)organizirati škofjeloško osnovno zdravstvo, da bo čim ceneje in hkrati učinkovito, je predsednik občinskega izvršnega sveta Vincencij Demšar izkoristil priložnost in v torek povabil na sejo rojaka dr. Toneta Koširja, namestnika republiške ministrice za zdravstvo. Beseda je bila tudi o novi zdravstveni postaji v Žireh, skupna ugotovitev pa, da je sedanji projekt zanjo približno za polovico preobsežen. Dr. Tone Košir je uvodoma dejal, da republiško ministrstvo ne daje recepta, kako naj bo osnovno zdravstvo po občinah oziroma pokrajinah organizirano, ker so ustanoviteljice zdravstvenih domov in lekarn občine. Dejstvo pa je, da veliki in neracionalni sistemi po Sloveniji padajo. S 1. septembrom bo zaspal tudi gorenjski sozd. Ministrstvo postavlja le tri pogoje: da razdružitev pomeni bistveno racionalizacijo, da zdravstveni domovi prevzamejo celotno zdravstveno varstvo in da opravijo "zapuščinsko razpravo". »Škofja Loka, ki nima bolnišnice, rabi močnejšo osnovno zdravstveno službo. Zdaj en zdravnik in zobozdravnik "vzdržujeta" pet drugih delavcev, če prištejemo še devet zaposlenih v sozdu, je številka blizu šest, zadoščali pa bi največ trije. S takšnim priveskom škofjeloški zdravniki ne morejo imeti dobrih plač,« je dejal dr. Tone Košir. Direktorica škofjeloškega zdravstvenega doma dr. Majda Selan je povedala, da so se v strokovnih krogih sicer odločili za ukinitev sozda. da pa bodo zdravstveni domovi na Gorenjskem še naprej povezani, ker v veliki organizaciji lažje rešujejo denarne probleme. V strokovnem pogledu so domovi že zdaj samostojni. (Tudi) zaradi pravne praznine -zdravstveni zakon bo z zasebno prakso prinesel bistvene spremembe - se bodo organizirali v javni zavod, konec leta pa bodo organiziranost ponovno pretehtali. V zvezi z novostmi je dr. Tone Košir dejal, da bo 3. julija na dnevnem redu republiške skupščine osnutek zdravstvenega zakona. Zakon, ki uveljavlja tudi zasebno prakso, bo predvidoma sprejet septembra ali oktobra. Zlasti zdravniki in zobozdravniki v zdravstvenih postajah že precej razmišljajo o tem, da bi najemali prostore v zdravstvenih domovih in delali zasebno. Zdaj republika plačuje 97.5 odstotka osnovnega zdravstva, ostalo občinski proračun, po novem bo država plačevala 70 odstotkov, proračun petnajst in petnajst odstotkov ljudje sami. »Žirovski zdravniki v resnici potrebujejo nove prostore za normalno delo,« je dejal dr. Košir, »vprašanje je samo, koliko. En zdravnik v Avstriji rabi povprečn0 sto kvadratnih metrov. V Žireh bj za delo dveh zdravnikov in dve" zobozdravnikov, vključno z laboratorijem in urejeno medicinsko pomočjo, potrebovali okrog 40" kvadratnih metrov. Zdaj imaj0 270 metrov, projekt za novo PostK jo predvideva, brez podstrešja, 80" metrov. Pogreb za slovensko zdravstvo je preveč prostora °1 prevelikem številu "satelitov", »' spremljajo zdravnika in zob?' zdravnika.« Tudi dr. Selanova r menila, da je z gradnjo v Žire/1 (začetek predviden poleti) bolje eno leto počakati, ko bodo stvaf. bolj jasne, kot graditi prevelik^ slabo izkoriščene, drage prostor- Škofjeloški izvršni svet je ročil Zavodu za družbeni razvoj naj skupaj z Zdravstvenim do mom Škofja Loka zbere nOv projektne ponudbe, krojene dejanske potrebe Žirov, in dol°: nov terminski plan g ra d zdravstvene postaje. • H. Je'0 čan Petek, 21. junija 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN @©II®5ME2GLAS Z SLOVENSKE SKUPŠČINE Skupščina sprejela osnutek stanovanjskega zakona Zakrožijo naj kapital in ljudje slovenska skupščina je po obsežni razpravi sprejela osnutek stanovanjskega zakona. Ljubljana, 19. junija - Prvi se je skozi dnevni red spet prebil zbor zdru- ženega dela, ki se je najprej lotil obrtnih zakonov. Osnutek obrtnega *akona predvideva pospeševanje obrti, saj bo imela v prihodnje veliko razvojno vlogo. Zbor združenega dela je osnutek kot slabo pripravljen zvrnil, z njim vred pa tudi predlog za izdajo zakona o registraciji dejavnosti zasebnikov z izdajo zakona. Sprejeli pa so osnutek zakona o razvoju malega gospodarstva (za predlog je namreč pomanjkljiv) in "redlog za izdajo zakona o gostinski dejavnosti. Medtem ko so poslanci v tem nostnega stanovanjskega sklada, med drugim pa je kot dobre ocenil teze za nacionalni program na stanovanjskem področju. Odbor za delo, zaposlovanje in socialno politiko med drugim pravi, naj se ob pripravi predloga zakona ponovno oceni realna vrednost stanovanjskega prispevka, ki so ga plačevali imetniki stanovanjske pravice. Vprašujejo tudi, na kakšen način bo onemogočena razprodaja sedanjega socialnega stanovanjskega sklada in se zavzema, da slednji ostane v svoji sedanji funkciji. Zagovarjajo tudi obvezno ustanovitev sveta za varstvo pravic najemnikov. Odbor za splošne gospodarske zadeve se postavlja na stran prihodnjih lastnikov, češ da obvezna odprodaja stanovanj ni najbolj primerna tedaj, ko lastniki niso zainteresirani za hitro prodajo svojega fonda. Ne ogrevajo se ni-' ti za načelo trdnega najema. Odbor za lokalno samoupravo se je posvetil predvsem institutu občinske lastnine in merilom, po katerih bodo v prihodnje ljudje pridobivali tako imenovana socialna stanovanja. Minister za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek se je v razlagi zakona ustavil predvsem pri dediščini družbene lastnine. Dediči bodo sedanji nosilci stanovanjske pravice, občine, podjetja, na pobudo zveze po- zboru že premlevali osnutek stanovanjskega zakona, je zbor ob-frn obravnaval problematiko cestne in železniške infrastrukture. : štiriurni razpravi so se poslanci 12 slovenskih občin ograjevali v svoje vrtičke, vsakdo je namreč Pojadikoval o cestni problematiki v svoji občini in tožil nad dejstvom, da je proračun prezrl prav PJihovo cesto. Naposled so sprejeli tudi zakon o zagotovitvi sredstev za gradnjo odsekov avtomobilskih cest Malence - Šmarje Sap ln Hrušica - Vrba. v nasprotnem Primeru bi morali dela ustaviti, kar bi po besedah ministra Marina Krajnca pomenilo za 800 bilijonov dinarjev stroškov. Osnutku stanovanjskega zakona so se poslanci zbora združenega dela in zbora občin posvetili Prvega parlamentarnega dne, družbenopolitični zbor pa v četr-j*k. Predtem so o osnutku temeljito razpravljali tudi v skupščinskih odborih. Odbor za stanovanjsko gospodarstvo je imel pomisleke na lastninjenje solidar- Samos/oma SLOVENIJA 1991 Za veselice bodo še priložnosti Na ponedeljkovem zaprtem sestanku vodij poslanskih klubov so obravnavali scenarij osamosvojitvene prireditve, tako imenovani "scenosled", "neli nanj kup pripomb, tako da ga bo ministrstvo za informiranje popravilo. Največ različnih pogledov je bilo na zasaditev in posvetitev lipe, na sodelovanje cerkvenih dostojanstvenikov na slovesnosti (nekatere stfanke predlagajo, naj sodelujejo predstavniki vseh verskih skupno-»"t če pa to ne, pa vsaj katoličani in evangeličani), na nastop častnega v°jaškega voda in na dvigovanje slovenske zastave oziroma, kakšno Ustavo naj bi sploh dvignili na drog. Predvsem se osamosvojitvena Prireditev ne sme spremeniti v burko ali veselico. Osamosvajanje je esna, dostojanstvena in odgovorna zadeva, za veseljačenje pa bo še dovolj priložnosti. V prihodnjih dneh bo torej dokončno znano, kako 0 Slovenija tudi na zunaj proslavila svojo samostojnost. , Sicer pa priprave na obeležitev dneva osamosvojitve tečejo na-PreJ. Sestavljeno PTT podjetje Slovenije je predstavilo javnosti priložnostno poštno znamko, ki bo šla v uporabo na dan D. Znamka, na Kateri je Plečnikova skica slovenskega parlamenta iz leta 1947, je bila Zdana v dvomilijonski nakladi. Poštarji upajo, da bodo znamko pri- nala tudi druga jugoslovanska republiška PTT podjetja. R Studio Marketing. Domus in vinarji iz Goriških Brd in Gornje Radgone so v torek predstavili tudi druge simbole samostojnosti. Prijavljeno je posebno vino, razen njega pa letaki, poštne ovojnice, a2glednice, majice, priponke, nalepke, zastavice in drugo promocij-■ Ko gradivo. Večino tega je že naprodaj v trgovinah. Simboli so nare-JHeni Po meri najrazličnejših segmentov Slovencev, od resnih do humusnih. • J. Košnjek ^ Radovljici se pripravljajo na praznovanje slovenske sarnosvojitve Posadili bodo lipo, pripravili slovesnost m ^kurili kresove J^drn'jica, 17. junija - V radovljiški občini bodo dan slovenske osamos-^J'tve proslavili tako, da bodo na vogalu Gorenjske ceste nasproti eko-^ske šole posadili lipo in pripravili slovesnost, ki naj bi se z osrednje-l: Prireditvenega prostora ob lipi razširila vse do cerkvenega trga. V lavnih skupnostih naj bi zakurili kresove in pripravili prireditve na aJevno običajen način, a Kako bodo v radovljiški občini proslavili "dan D", dan sloven-v e Osamosvojitve, za katerega se sicer v javnosti še ne ve, kdaj bo, so ponedeljek na novinarski konferenci povedali predsednik radovlji-t^.e občinske skupščine Vladimir Černe, predsednica skupščinske ko-ku iJe za Protokolarne zadeve Alenka Bole - Vrabec in arhitekt Mar-Q, ^mrekar, eden od strokovnjakov, s katerimi so za to priložnost PrJep,li komisijo, ki pripravlja praznovanje. Kot so povedali, bo snovanje skromno in ne preveč hrupno. V bližini srednje eko-p^ske šole, na vogalu Gorenjske ceste, ki simbolično predstavlja lem med starim in novim (delom mesta), bodo na doslej neurejeni; Prostoru uredili manjši trg, na nekoliko dvignjenem mestu posa-•w'Po in Postavili krožno klop. Za lipo bodo postavili oder s sceno pr.n'ja Ceha, na odru pa se bo ob pol osmih zvečer začela osrednja Trditev, na kateri bodo sodelovali otroška folklorna skupina KUD v4TrERER BEUAK / VILLACH RINGMAUERGASSE 2 (V KASTNER & ČHLER) Tel. 9943-4242-23970 1 nekaj klopic. • C. Zaplotnik Slovenski krščanski demokrati, Slovenska kmečka zveza -Ljudska stranka Izlet in kresni večer na Joštu Kranj, 21. junija - Slovenski krščanski demokrati in Slovenska kmečka zveza - Ljudska stranka iz Kranja vabita na kresni večer pred osamosvojitvijo Slovenije, ki bo v nedeljo, 23. junija, ob 20. uri na sv. Joštu nad Kranjem. Ob 20. uri bo sveta maša za domovino, ob 20.45 bo slavnostni govor predsednika kranjskih krščanskih demokratov Vladimirja Mohoriča, sledili pa bodo kulturni program, prižiganje kresa in ljudsko rajanje z godci. Gorenjski krščanski demokrati pa vabijo na izlet oziroma na romanje z muzejskim vlakom na Sveto goro. Izlet bo jutri, 22. junija, pod geslom "Za domovino, za slovensko državo". Podrobnejše obvestilo o romanju je bilo objavljeno v torkovi številki Gorenjskega glasa na 3. strani. Stranka za enakopravnost občanov Marojević vztraja na blokadi predora Ljubljana, 21. junija - Predsednik Stranke za enakopravnost občanov Dragiša Marojević je kljub opozorilu republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja, da je napovedana dejavnost v nasprotju z Zakonom o javnih shodih in javnih prireditvah in da bodo organi za notranje zadeve ukrepali skladno z zakonom, napovedal, da bodo jutri, 22. junija, blokirali mejni prehod na Karavankah. Protest, organizatorji ga napovedujejo zaradi kršitev človekovih pravic v Sloveniji, predvsem Neslovencev, naj bi se začel v Ljubljani, od koder bodo udeleženci z avtobusi odšli v Kranj, v Tržič in na Jesenice, odtod pa k predoru Karavanke. Marojević pravi, da protesta ne bi bilo, če bi delegacijo sprejel predsednik skupščine dr. France Bučar. Delegacijo naj bi v sredo sprejel Milan Kučan. Marojević je poslal avstrijskemu zunanjemu ministru dr. Aloisu Mocku dve strani dolgo pismo, v katerem dokazuje kršenje človekovih pravic v Sloveniji, ter prosi za sprejem delegacije, obvestil pa je tudi poveljstvo 5. armadne-ga območja s prošnjo, naj armada zaščiti svojo rezervno sestavo! GLAS 4. STRAN NOVINARSKI VEČER V LJUBNEM Petek, 21. junija 1991 Priznanje naj bo tudi spodbuda Pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav d. d. Ljubljana - Območne enote Kranj smo podelili priznanje za dosežene uspehe krajevni skupnosti Ljubno. ANSAMBEL SEKSTET KARAVANKE - Za poskočno razpoloženje na prireditvi je v programu poskrbel tudi ansambel Sekstet Karavanke. V drugem delu veselega rajanja z gasilci pred domom TVD v Ljubnem pa so imeli "Karavankarji" sploh "glavno besedo" tja proti nedeljskemu jutru. Ansambel deluje že 16 let in je lani izdal svojo prvo kaseto z uspešnicami Nič ni lepšega, Večno mladi, Na valovih Save... Septembra lani je ansambel dobil novo pevko, hkrati pa se je iz ansambla Karavanke preimenoval v Sekstet Karavanke. Vodja ansambla Jure Slivnik nam je povedal, da so pred poletno sezono sicer že precej oddani, vendar imajo nekaj terminov še prostih. Sicer pa ansambel nastopa doma in v tujini (igrali so že v Avstriji, Švici, Italiji, Nemčiji). Zaupali so nam tudi, da pripravljajo že drugo kaseto. Ansambel Sekstet Karavanke sestavljajo: vodja ansambla Jure Slivnik (klarinet), Niko Podgornik (trobenta), Janez Lipičnik (harmonika), Bogdan Čufer (ritem kitara), Janez Stular (bas kitara, bariton) in pevka Rosemaria Mikel. Njihov naslov je: Jure Slivnik, Zapuže 13/a, 64275 Begunje, tel.: (064) 73-162 Pogovore novinarjev so na sobotni prireditvi "pestrili" tudi učenci podružnice Ljubno - Osnovne šole A. T. Linharta Radovljica. Njihovi prijetni nastopi v režiji vodje podružnične šole Francija Černeta so bili v polni in vroči dvorani prava osvežitev. Najprej sta se s harmonikarskim nastopom predstavila Miha Ambrožič in Boris Filipič. Med drugim so se v programu predstavili mladi v pevskem zborč-ku pod vodstvom Francija Černeta, na citre je igral Dejan Pra-protnik, z recitacijama pa Marko Markovič in Gorazd Fajfar. Med mladimi "glasbeniki" in krajevne skupnosti Ljubno pa je bila tudi flavtistka Mateja Praprotnik. Ljubno, 15. junija - Naše srečanje in prelistavanje časopisa "v živo" na Novinarskem večeru v krajevni skupnosti Ljubno (Ljubno, Otoče, Posa-vec in Praproše) ni bila le potrditev uresničenih načrtov in prizadevnosti krajanov v minulem obdobju, marveč tudi prikaz dogajanja in življenja v tej krajevni skupnosti v radovljiški občini. V dobrih dveh urah smo se tokrat na prireditvi, ki smo jo pripravili skupaj z Radiom Triglav Jesenice, prepričali, da imajo v krajevni skupnosti še polno načrtov, potreb... tako na komunalnem kot tudi na drugih področjih. Pa tudi volje in pripravljenosti, da jih uresničijo, v krajevni skupnosti ne manjka. Sicer pa so se prizadevni domačini tudi tokrat izkazali, ko so v drugem delu pripravili veselo srečanje, katerega izkupiček bodo namenili za dograditev gasilskega doma. O tem, kaj se je v minulih letih dogajalo v krajevni skupnosti Ljubno, se na začetku večera tokrat nismo na dolgo in široko pogovarjali. Predsednik sveta krajevne skupnosti Miro Ambrožič je predstavil predvsem nekatere načrte in potrebe, ki se jih že lotevajo oziroma se jih nameravajo v prihodnje. Poudaril je kanalizacijo, vodovod, cesto v Praproše, obnovo cerkve in ureditev pokopališča... Sogovorniki oziroma gostje iz podjetja Komunala Radovljica - v. d. direktorja Bernarda Podlipnik in Jure Klančnik z Uprave za urbanizem nista le po- trdila dosedanje prizadevnosti v krajevni skupnosti, marveč izrazila tudi prepričanje, da so ob takšni zavzetosti, kot je bila v krajevni skupnosti doslej, njihovi načrti, želje in potrebe uresničljivi. Tudi predstavnik PTT podjetja Kranj inž. Marjan Vovk je potrdil, da ob dveh uspešno končanih telefonskih akcijah na tem območju v minulem obdobju uresničitev še nekaj potreb po telefonih najbrž ne bi smela biti posebna težava. Direktor Zavarovalnice Triglav - Območne enote Kranj Franci Lotrič pa je, ko je v nekaj besedah poudaril pomen Priznanje Gorenjskega glasa krajevni skupnosti Ljubno za dosežene uspehe v minulem obdobju je tokrat že na enajstem Novinarskem večeru izročila predsedniku sveta krajevne skupnosti Ljubno, Miru Ambrožiču, odgovorna urednica Gorenjskega glasa, Leopoldina Bogataj. Mala priznanja in zahvale pa smo podelili tudi Rudiju Dovrtelu (prejšnji predsednik sveta KS Ljubno), Jožetu Ješetu in Ladu Erženu ter zahvali Jelki Šmid in Franciju Černetu. Delavci, ki so pomagali, so zadovoljni Skorajda je ni akcije v krajevni skupnosti, ki bi bila plod le dela in naporov krajanov. Ob večji ali manjši pomoči širše skupnosti, je že kar običaj, da krajevnim skupnostim priskočijo na pomoč tudi delovne organizacije in KS Ljubno pri tem ni izjema. Na naše vabilo k sodelovanju in pogovoru na novinarskem večeru v Ljubnem sta se odzvala predstavnika dveh organizaciji, ki sta s to krajevno skupnostjo sodelovali: Iskre Otoče in Kemične tovarne Podnart. S prvim smo se na večeru pogovarjali v "živo", z drugim pa "za odrom" z obljubo, da bomo tudi to objavili. Miro Albinini, vodja splošne službe v Iskri Otoče Kolegi, ki poznajo delo v tem kraju, pravijo, da je bila Iskra Otoče celo pobudnik in motor nekaterih akcij. Pri tem je največkrat omenjena izgradnja vrtca in mostu čez Savo. Kako je videti uspehe te KS iz tovarniškega pogleda, ali je bilo prispe-vano dobro naloženo? Sodelovanje z Ljubnim je bilo doslej zgledno, kar nam sedanje gospodarske razmere žal ne dopuščajo. Kar smo vložili, so krajani trikrat obrnili in obogatili, zato so bile te akcije tako uspešne. Delavci, ki so pomagali, so zadovoljni. Upamo, da bo kmalu spet tako, da se bo naše sodelovanje nadaljevalo. Vsem je znano, da imate pri poslovanju težave. Nam lahko kaj poveste o tem? Vzroke naših problemov moram razdeliti na zunanje in tiste znotraj ograje. Splošnih jugoslovanskih razmer ni potrebno opisovati, z notranjimi pa se spoprijemamo tako, da bi z reorganizacijo podjetja povečali proizvodni učinek na delavca. Postali smo družba z omejeno odgovornostjo, ki je v 80 odstotkih v lasti delavcev, imamo strokoven in kvaliteten upravni odbor in izdelke, ki so na trgu iskani. S pridnimi delavci bomo težave premagali -seveda ne čez noč - in se o tem kmalu tudi vedrejše pogovarjali. Se kakšno veselo? V Iskri Otoče smo široko znani po tem, da imamo izredno dobre malice. Vsi se podvizamo, da smo pri malici pravočasno. Lahko vam povem, da je bil eden od Ljubenčanov pri tem tako vnet, da si je nesrečno zlomil nogo! Franci Černe, ravnatelj Osnovne šole Ljubno Šola - življenjski sok vasi V Ljubnem je štirirazredna osnovna šola, podružnica radovljiške osemletke. Na novinarskem večeru nam jo je pobliže predstavil njen ravnatelj Franci Černe, ki se razen svojemu poklicu razdaja tudi ljubenskemu kulturnemu življenju. V B \ J* /i Kakšna je ljubenska šola? »Pretekla leta je pouk v šoli pogosto potekal kombinirano po oddelkih, letos pa imamo 73 učencev za štiri popolne razrede na nižji stopnji. Poučujemo štirje učitelji. Od lanskega aprila smo v novem prizidku, kjer sta po dve učilnici v pritličju in nadstopju, pri čemer spodnji prostor uporabljamo tudi kot telovadnico, za katero so bili otroci doslej prikrajšani. V šolo prihajajo iz Ljubnega s Praprošami in s Posavca z Oto-čami, po 4. razredu pa morajo na avtobus in v radovljico.« Pripravili ste šegav zapis o zgodovini vaše šole. Kako daleč sega in kaj je ustanova že prestala? »Zgodovina šole seže že v leto 1800, koje graščinski služabnik Jakob Hanžič usposabljal "izvrstne računarje in pisarje", žal Ie v nemškem jeziku. Cerkovnik Janez Pezdič je po njegovi smrti delo nadaljeval, poleg pa pritaknil še slovenski jezik. Jabolko ne pade daleč od drevesa in Janezov sin Janez je 1837. prevzel mesto učitelja. Dokazati se je moral s "skušnjo" v Celovcu in leta 1852 je bila ljubenska šola dokončno potrjena. 1866. so na stroške srenje postavili temelje novi šoli in čez dve leti v njej že učili mladež. Na prelomu stoletja se v pouk vpeljujejo ročna dela, kmetijski pouk in telovadba, v šoli ie že okoli sedemdeset W\ « Bernarda, Podlipnik Jure Klančnik zavarovanja (in tržnost na tem področju) priznal, da so bili v krajevni skupnosti kar zadeva zavarovanje doslej tudi dokaj skrbni. Nadaljevanje večera se je potem ob glasbi, petju, pogovorih prepletalo o gospodarstvu, povezanosti šole s krajani in kraji, športu, društveni dejavnosti in zanimivostih, ki jih v tej krajevni skupnosti v radovljiški občini ne manjka. In nazadnje, ko sta krajanom zaželela uspehov v prihodnje tudi predsednik izvršnega sveta občine Jože Resman in predsednik občinske skupščine otrok. V šolskem letu 1917/18 je v šoli že sto en učenec, po prvi svetovni vojni pa se število zmanjšuje. Zatem je tema zagrnila kroniko šole in samo spominu po drugi vojni so obudili dogajanja v šoli po letu 1924. V Ljubnem se je začela obrtna nadaljevalna šola, Ljubenčani iz "čpinarjev" postanejo "Šuštarji". Leta 1935 šola postane dvorazredna, leta 1945 pa so vso mladino od 7. do 15. leta, bilo jih je 61, razdelili v štiri razrede. Da so obnovili dotrajano šolo, so leta 1946 napravili kar veselico. Še nekajkrat so Ljubenčani pljunili v roke, nazadnje so se kar sedem let borili, da je šola lani dobila prizidek.« Šolnik na vasi nikoli ni samo pedagog, šola pa bolj kot v mestu del vaškega kulturnega dogajanja. Kako je pri vas? »O mojem sodelovanju v kraju naj sodijo tukajšnji ljudje. Učenci in šola se seveda vključujejo v kulturno dogajanje na vasi, čeprav smo majhna Miro Ambrožič Vladimir Černe in smo izžrebali kar lepo število nagrad, smo podelili še priznanja Gorenjskega glasa. Po prvem delu prijetnega ve-čra in prelistavanju časopisa pa se je z ansamblom Sekstet Karavanke nadaljevalo pred domom TVD v Ljubnem veselo srečanje z domačimi gasilci, ki so tokrat nekako proslavili tudi uspehe z zadnjega občinskega tekmovanja. Skratka, bilo je veselo, praznično in prepričamo smo, da tudi spodbudno. Naj zato še enkrat velja čestitka krajanom z želio, da se še kdaj srečamo... • A. Žalar Miro Albinini Želimo vam čimhitrejše reševanje težav, in da bi bila dobra malica še naprej vaša tradicija' Franci Černe ustanova z omejenimi m°z' nostmi. Zlasti naš pevski zbor' ček velikokrat sodeluje na pf£ reditvah, predstavil se je tud1 na dnevu matične šole v Rao°' vljici, zapel pa bo tudi ob pr^2' niku ljubenske šole.« • D. Nagrada Cestnega podjetja Kranj 50 kvadratnih metrov asfalta Nagrad smo na sobotnem Novinarskem večeru izžrebali med udeležence v dvorani in nanovo naročene na Gorenjski glas kar blizu sto. Za najbolj prijetno presenečenje pa je na prireditvi poskrbelo Cestno podjetje Kranj. Direktor Bogdan Drinovec se je (podobno kot direktor Kemične tovarne Podnart, Roman Kolar) s pozdravi krajanom zaradi zadržanosti opravičil. Za uspehe in spodbudo za naprej pa je Cestno podjetje krajevni skupnosti podarilo 50 kvadratnih metrov asfalta. NAGRADE PA SO ŠE PRISPEVALI: Zavarovalnica Triglav, Gorenjski glas, Radio Triglav Jesenice, Ljubljanska ban-ka-Gorenjska banka Kranj, Gorenjski sejem Kranj, Kovinoteh-na Fužinar Jesenice, Gorenjski tisk Kranj, Aero zmajar Lako-vič, Kovinske galanterije Janez Grašič, Valentin Pogačnik in Ivan Pogačar, Gostišče Posavec Jože Frelih, Avtoprevozništvi Zdravko Knific in Rade Stoilov, Dimnikarstvo Dovrtel Posavec, Trgovini SAFI Mira Sluga in LIFE Zdeno Kranjc, Špeceri-ja Bled, Avtoservis Mitja Mladenovič, Janez Sotelšek Ljubno, Servis kmetijske mehanizacije in osebnih avtomobilov Jože Langus, Iskra Otoče, Kemična tovarna Podnart, Sandi Šolar, Ansambel sekstet Karavanke. Franci Lotrič Petek, 21. junija 1991 NOVINARSKI VEČER V LJUBNEM 5. STRAN »S®S»ISGLAS Jože Resman, predsednik radovljiškega izvršnega sveta Občina vedno Ahčev ata je dejal, da ima zmeraj denar. Bi vi kot predsednik izvršnega sveta upali kaj takega reči za občino? "Ne bi upal. Sicer pa ni dobro imeti denarja na kupu, pomembnejše je, da ga znaš najti oz. zaslužiti." Koliko radovljiška občina letos namenja za delo krajevnih skupnosti: realno več kot prejšnja leta ali manj? "Občina po sklepu občinske skupščine namenja za delo krajevnih skupnosti dvajset odstotkov več kot za ostale dejavnosti. Koliko je to v primerjavi s Prejšnjimi leti, pa bi napamet težko odgovoril." Čeprav naj bi na takšnih prireditvah, kot so novinarski večeri, pozabili na težave, pa težave pomaga so - tudi v Iskri Otoče. Krajane verjetno zanima, kako bo v prihodnje z delovnimi mesti, kako z zaslužkom? "Ugotavljamo, da bi bilo Iskro Otoče škoda izgubiti. Koliko ljudi bo zaposlovala v prihodnje, bo pokazal sanacijski program in bo odvisno predvsem od tega, koliko izdelkov, ki jih v Otočah delajo, bo sposobna prodati." Trasa avtomobilske ceste zadeva tudi krajevno skupnost Ljubno. Je že znano, kje bo potekala? Kaj je s cestninsko postajo? Odločitev še ni - ne za traso in ne za cestninsko postajo. Kot nam je znano, pripravljajo načrte za štiri različice; javna razprava pa naj bi pokazala, katera bo najboljša." Tudi stara gorenjska magistrala ni v najboljšem stanju. Je kaj upanja, da bi jo popravili, izboljšali? "Letos je denarja tako malo, da ga bo dovolj le za najnujša vzdrževalna dela. Upanja, da bi jo temeljito obnovili, pa ni." Kaj je z načrtovanim drugim tirom železniške proge? "Železnica se krajevne skupnosti le "dotakne". Za gradnjo drugega tira je vse pripravljeno: načrti so, lastništvo je urejeno, ni pa denarja. Gradnja se bo začela, ko bo železniško gospodarstvo dobilo mednarodno posojilo." Beseda, dve o kanalizaciji v krajevni skupnosti Ljubno. Slišali smo, da brez "botra" ne bo šlo. Je občina lahko tak "boter"? Inž. Vladimir Černe, predsednik radovljiške občinske skupščine Prizadevne krajevne skupnosti Čeprav ste imeli danes že veliko obveznosti, ste se vseeno odzvali našemu vabilu in prišli v Ljubno. "V Ljubno sem nameraval Priti že pred tem novinarskim večerom, vendar sem bil zadržan in nisem utegnil. Tako sem za obisk Ljubnega izkoristil nocojšnji novinarski večer." Kam bi po prizadevnosti in uspešnosti med krajevnimi skup- nostmi v radovljiški občini uvrstili Ljubno? "V nocojšnjih pogovorih sem slišal veliko zanimivega. Lahko rečem, da so vse krajevne skupnosti v radovljiški občini približno enako razvite. V nekaterih krajevnih skupnostih so krajani bolj prizadevni, da potem tudi od skupnosti več dobijo, sploh pa si v vseh krajevnih skupnostih prizadevajo, da bi ob lastnem delu tudi od skupnosti potem več dobili." Tako lahko oba skupaj Lju-benčanom zaželiva veliko uspehov in seveda tudi prizadevnosti. "Na vsak način želim veliko uspeha tudi naprej. Po današnjih informacijah, ki sem jih dobil tukaj, sem prepričan, da uspehi ne bodo izostali. Tudi z dobro voljo se da marsikaj doseči. Današnji časi so težki in je treba biti tudi času primerno zahteven. Bomo pač z manjšim zadovoljni." • L. Bogataj Vlado Eržen, trener namiznega tenisa Uspehi mladih igralcev Med športi je v Ljubnem najbolj popularen in uveljavljen namizni tenis. Zasluge za to pa "na zlasti Vlado Eržen, ki skrbi za mlade tekmovalce. "Z vzgojo mladih igralcev namiznega tenisa sem začel Pred osemnajstimi leti. Sprva sem otroke "pobral s ceste", nato pa sem mlade pridobil za Šport prek šole v Ljubnem. Vzgajamo in treniramo zlasti •gralce v pionirskih disciplinah, za kaj več pa nimamo am- bicij, še manj pa pogojev. Tekmovalci s prenehanjem obiskovanja šole nehajo tudi z aktivnim igranjem. Nimamo namreč možnosti, da bi se vključili v tekmovalni sistem, v slovensko namiznoteniško ligo - zaradi pomanjkanja denaria. Dobro sicer sodelujemo z ŽTKO Radovljica, kjer so namizni tenis uvrstili v kategorijo tekmovalnih športov, vendar je denarja za kaj več premalo," pravi Vlado Eržen. "Med našimi največjimi uspehi je peto mesto na odprtem pionirskem prvenstvu posameznikov v Murski Soboti, kjer so nastopili najboljši iz vse Jugoslavije, najdlje pa smo vzgojili igralke, ki so kasneje nastopale za drug klub celo v II. namiznoteniški ligi. Velik uspeh smo zabeležili tudi lani z osvojitvijo zlate in bronaste medalje na republiškem šolskem prvenstvu v Novi Gorici," je povedal Vlado Eržen. • V. Stanovnik ^itja Mladenovič, predsednik Gasilskega društva Ljubno Vaščani gradijo nov dom j*ruŠtvo ima 86 članov in posebej dobro sodeluje z društvi Brezje, F°dnart in Podbrezje. Ali tudi za ljubenske gasilce velja, da ni pomembnejšega dogodka v vasi, da ne bi bili zraven? "Najraje smo zraven, kadar se kaj dobrega dogaja. Na ža-Jost smo pa dostikrat zraven, kadar se kaj slabega, kadar nas Pokliče sirena. Letos smo posredovali samo enkrat in to ne °b požaru, ampak je bil zemeljski plaz. Letošnje leto je za nas kar dobro." Vse vaše desetine so se v ne-e,Jo zelo dobro izkazale na ob- činskem tekmovanju, tudi ženska, ki je bila ustanovljena šele pred kratkim. "Na Bledu smo sodelovali s štirimi ekipami. Pionirji so bili tretji in gredo naprej na republiško tekmovanje, prav tako mladinke, ki so bile četrte, člani so bili 14. med 24 ekipami, članice pa so bile druge. ^Vsi smo lahko zelo zadovoljni." Ljubenski gasilci delate nov gasilski dom. Vam vaščani radi pomagajo? "Lahko rečem, da tega doma ne gradijo gasilci, ampak ga gradi kar vsa krajevna skupnost. Ko smo začeli z gradnjo, smo obiskali vse hiše v krajevni skupnosti in tudi v eni hiši nismo dobili negativnega odgovora. Tudi med gradnjo so krajani pomagali in to je bil tudi že del veselice." Ali je v Ljubnem, glede na lego, dovolj vode za gašenje? Imamo rečici Peračico in Lešnico, pa sedem bazenov in veliko starih vaških štern je še, tako da gre." • J. Košnjek Ni vsak Ahčev ata j. * Ljubnem in daleč naokrog Ju°je dobro poznajo Antona [psterla, Ahčevega ata. Kako 8a tudi ne, saj je včasih imel p ojo trgovino v Ljubnem in v odnartu in še pekarijo povr-Vg trgoval je tudi na debelo, vp do Zagreba. Nič koliko ži-ro?e' vina je šlo skozi njegove po • takrat je vedel, koliko s: meni prava informacija. Če oh 1 za Pravo blago, se hitro p°rnil».si lahko dobro iztržil, jjj. stari mami je imel trgovsko Kr°' Ko Je bila v LJUDnem še Štam pot> Je imela tako dolg *nt- kot je bil "garkl" dolg. Prav na Koroško je hodila s "kramarijo", peš, navsezgodaj, ob šestih zjutraj je bila že nad Tržičem. Ahčev ata pa je daleč naokrog znan tudi po veseli, živahni besedi. Mlado in staro ga rado posluša. Še danes, ko jih bo avgusta že 92, in je najstarejši vaščan Ljubnega, se ne da ugnati. Tako se ni dal oni dan pregnati iz banke, kamor je šel po devize. So mu rekli, da je prepozen, on pa jim je zabrusil, da ni nič prepozen, da je tistikrat popoldne v banko prinesel devize in jih bo tudi popoldne dvignil. Tako je uga- njal, da so mu jih morali dati. Marsikdo bi ga rad posnemal, a kaj ko ni vsak Ahčev ata. Na našem večeru se je razgovoril, o tem, kako je bilo včasih in kako je danes, kako le delo drži človeka pokonci. Meni pa je še zaupal, da je vso mladost veliko plesal in tistikrat vsa ljubenska dekleta naučil plesati. Mame so mu rade zaupale hčere, ker so vedele, da bodo "ob Mrijah" zagotovo doma. Le tisto, kakšno pogodbo je sklenil, mi ni hotel zaupati. Še na uho ne! • D. Dolenc Jože Resman "V krajih, kjer so pripravljeni veliko narediti in prispevati sami, vedno pomaga tudi občina." • C. Zaplotnik Vladimir Černe Lado Eržen Mitja Mladenovič Anton Prestrl - Ahčev ata Adolf Mrak Pesmi v samozaložbi in satirična kronika Ljubno, 20. junija - Adolf Mrak je pesnik, ki je izdal dve zbirki pesmi v samozaložbi, Bogdan Ambrožič pa je znan kot satirik. Zal pa so se Ambrožičeve krajevne satirične kronike večinoma izgubile. Adolf Mrak iz Ljubnega je pred desetimi leti začel pisati pesmi in se vključil v kulturno skupino Iskre. Čeprav je že veliko napisal, pa se v javnosti pojavlja silno redko: imel je le javno predstavitev v radovljiški knjižnici. »Za javne nastope mi ni, kajti pišem večinoma le zase,« nam je dejal na prireditvi v Ljubnem, kjer se je sovaščanom predstavil s pesmijo Te je kdaj strah. »Pred kratkim sem v samozaložbi izdal zbirko pesmi Zapisano v očeh in tudi Sonetni venec je izšel v samozaložbi. Pesmi so večinoma ljubezenske, blizu pa mi je tudi problematika, s katero se srečujejo invalidi. Sin mi pesmi zdaj sistematično ureja, tako da bo nastala zbirka. Tedaj, ko pride tisti trenutek, ko najlažje pišem, lahko napišem tudi do sto pesmi na dan.« Bogdan Ambrožič je poslušalce v dvorani nasmejal s satiro o domačih mejah. »Tak človek sem, da vse stvari v življenju jemljem s šaljive, špasne plati. Ko se leto obrne, rad za prireditve v kraju napišem krajevno kroniko, kajpak tako kroniko, kot je vidim sam kot satirik. V življenju sem režiral tudi veliko iger in zanimivo: med njimi ni nobene resne igre, kajti to mi nikoli »ležalo«, »pravi Bogdan Ambrožič. »Rad imam, da se ljudje nasmejijo in to mi je edino pravo plačilo. V svojih satirah pa pazim, da nikoli nikogar osebno ne žalim. Žal mi je le, da se je kar precej kronik izgubilo - bi jih bilo danes prav zanimivo znova prebrati. Pred leti sem si izmislil šalo, kije kar precej vžgala. Ljubenčani namreč nismo imeli priključka na glavno cesto, pa sem v šali pravil, da voznik od Ljubljane do Rateč takoj ve, kje je Ljubno. Namreč: povsod lahko parkira. Na travniku ali na odcepih, pa nikjer ne bo plačal kazni. No, tam, kjer jo pa bo plačal, tam je Ljubno.« • D. S. Bogdan Ambrožič V "odmorih" med na trenutke resnimi pogovori novinarjev z domačini in gosti na prireditvi ni manjkalo tudi smeha. Za to sta skrbela Branka Potokar, novinarka Radia Triglav Jesenice in novinar Gorenjskega glasa Andrej Žalar s povezovanjem programa. Veselo razigrana pa je bila tudi igrica, v kateri so se predstavili ljubenski šolarji (na sliki). Blizu sto nagrad smo izžrebali na Novinarskem večeru in jih potem razdelili v nadaljevanju veselega srečanja pred domom TVD v Ljubnem. Žrebala sta Mateja in Nejc, za to, da je bilo vse pravilno, pa je skrbela komisija Tomaž Gruden iz komercialne službe Gorenjskega glasa, in Jelka Šmid (na sliki) ter Majda Hajn-šek. - Slika desno: darilo Zlatarne Goldie - Slavko Meglic iz Cankarjeve ulice v Radovljici, ker je v soboto praznovala rojstni dan, pa je na prireditvi dobila tudi Anka Fajfar. Novinarskemu večeru je s fotoaparatom "sledil"fotoreporter Gorazd Šinik POGLEJTE V NOVO KOKTUNO TRGOVINO MINI METRO TRGOVINA, KI VAS PELJE V SVET KAKOVOSTI IN IZBIRE Po neverjetno nizkih cenah Vam ponujamo: akustiko in belo tehniko vrhunske kakovosti, male gospodinjske aparate, izdelke iz stekla, porcelana in keramike. V »BIO - kotičku« trgovine MINI METRO vas pričakuje biološko neoporečna posteljnina in pa medicinska oprema za osebno rabo (merilci krvnega pritiska ipd.). Najbolj podjetnim namenjamo v trgovini pisarniško pohištvo, birotehniko ter profesionalno opremo za gostinske lokale. Vsem kupcem je na voljo izbira in nakup izdelkov s pomočjo kataloga (kataloška prodaja), saj vam MINI METRO želi ponuditi še dodatno izbiro izdelkov. Pri prikazu uporabe izdelkov, boste imeli v trgovini MINI METRO na voljo tudi pomoč prijaznih strokovnjakov, ki vam bodo tudi od 24.-27.6/91 vsak dan ob 17. uri predstavljali uporabo posameznih izdelkov NE POZABITE NA NIŽJE CENE OB OTVORITVI 22. JUNIJA 1991, TRGOVINA MINI METRO, 64000 KRANJ, KOROŠKA CESTA 35, s 064 211-322 ____(BIVŠI DEKOR) _ Petek, 21. junija 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN @®IS®SyJ©IEIIGLAS Podelili Groharjevo nagrado in štipendijo POEZIJA IN SLIKARSTVO Škofja Loka - V Groharjevi galeriji je Združenje umetnikov Škofja Loka podelilo letošnjo tradicionalno nagrado in štipendijo: župan Peter Havvlina je Groharjevo nagrado izročil pesnici Neži Maurer, štipendijo pa je prejel slikar Marij Vrenko._ Marsikdo ne ve, da škofjeloške hiše skrivajo v svojih opečnatih in kamnitih nedrih vse polno očarljivih atrijev, zanimivih dvorišč in drugih prostorov kot nalašč za najrazličnejše kulturne prireditve. V enem od takšnih prostorov z zanimivimi balkonskimi ograjami in stekleno streho, varnim pred poletno pripeko in motečim zunanjim hrupom so sredi tega tedna že enajstič podelili Groharjevo nagrado in štipendijo. Morda je toliko besed o primernem prostoru odveč ob takem kulturnem dogodku. Vendar pa ni vseeno, kje prireditelj pripravi slovesnost: škofjeloška je tokrat prav zaradi izbire prostora podelitev Groharjevih priznanj povzdignila v imeniten slovesen dogodek. K temu so se s svojim kontrastom lepo pridružili tudi zvoki violončela škofjeloškega umetnika Miloša Mlejnika, ki je s svojim glasbenim nastopom imenitno dopolnil prireditev. Dobitnico letošnje Groharjeve nagrade, ki jo že vrsto let podeljuje Združenje umetnikov Škofje Loke, Nežo Maurer, književnico, ki zadnja leta živi in ustvarja v Škofji Loki, je prijetno predstavljati, še posebej, če jo lahko z govorico njenih literarnih otrok - pesmi. Le-te so prav gotovo svojska celota z lastno resnico: pesem si človeško telo, duha izbere za pot, po kateri gre v neko svoje življenje. O pesniškem življenju Neže Maurer je dr. Denis Poniž zapisal med drugim: "Hiša, ki jo je zgradila v svoji poeziji ali bolje s svojo poezijo v teh letih Neža Maurer, ni samo trdna ali polna detajlov, ki presenečajo s svojo izvirnostjo, nežnostjo, a tudi silovitostjo skic, marveč govori tudi o svojih naseljencih. Z drugimi besedami: malo slovenskih erotičnih poezij je, ki bi tako silovito dodajale k JAZ tudi TI, ki bi znale tako enkratno izrabiti v govorici nasprotij tisto prvino slovenščine, ki pride do polnega izraza prav v liriki, torej dvojine..." V spremni besedi njene zadnje pesniške zbirke Kadar ljubimo je nedavno preminuli pisatelj, tudi sam pesnik, Branko Hofman zapisal: "Njena izpoved je nedeljivo zjedrena v to, kar doživlja, kar je sama. Zato njene pesmi niso ne v sporočilnem ne v artističnem pomenu večplastne, temveč so doživljaj- sko pregnetene v en sam izpovedni naboj. Ta naboj, naj bo razpoloženjski ali spoznavni, je zmeraj usmerjen neposredno k bralcu: brez ovinkarjenja ali stranskih poti, brez jezikovnih rebusov ali pomenskih preoblek in artističnega ognjemeta ga skuša doseči, se mu razkriti, ga prevzeti. Ta značilnost pogojuje tudi njeno pesniško formo: kratek, strnjen verz, avtohtono ubeseden v preprostih metaforičnih formacijah..." In še literarni kritik, prav tako pesnik Zdravko Kecman piše o Neži Maurer takole: "Maurerjeva je s svojo zadnjo pesniško zbirko, z izborom ljubezenske poezije, pokazala, da je dejanska pesnica, potrdila je misel, da poezija ni le prisotna v svetu, ki bi brez tega izgubil svoj smisel, pač pa poezija tudi sodeluje pri nastajanju tega sveta..." Groharjevo štipendijo škofjeloško Združenje umetnikov vedno podeljuje obetajočemu likovnemu umetniku. Tokrat so izbrali akademskega slikarja Marija Vrenka, ki je zaključil študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Emeriku Berbnardu, zdaj pa študij nadaljuje na specialki pri prof. Metki Krašovec, poleg slikarstva pa se intenzivno ukvarja še z restavratorstvom. Slikar se je prav pred kratkim s samostojno razstavo slik in gvašev predstavil v škofjeloški galeriji Ivana Groharja. K slovesni podelitvi Groharjeve nagrade in štipendije za leto 1991 je v mnogočem prispevala tudi istočasna otvoritev razstave ilustracij akad. slikarja Marija Preglja na temo Ho-merjeve Iliade in Odiseje. Slike, ki so nastale med leti 1949 -1951 sodijo med najpomembnejše v slovenski moderni umetnosti. Kot je znano, je slikar obe Homerjevi pesnitvi upodobil vsako s petindvajsetimi ilustracijami opremljenimi z ustreznimi verzi. Razstavo v Groharjevi galeriji je omogočila Moderna galerija iz Ljubljane, v kateri je bila Pregljeva razstava do pred kratkim na ogled, kasneje pa bo popotova-la še po nekaterih evropskih likovnih razstaviščih. Razstavo spremlja tudi ponatis Pregljevih ilustracij Odiseje in Iliade: mapi je založila Moderna galerija, v nakladi 500 izvodov pa je zahtevno delo odlično opravil Gorenjski tisk. • Lea Mencinger, Foto:Jure Cigler Novo pri CZ VABILO K VERZOM Pri Cankarjevi založbi so ob prelomu pomladi v poletje ponudili v branje pet slovenskih novitet. Od tega kar štiri pesniške zbirke, kar se tudi ne zgodi ravno vsak dan. Seveda je vprašanje, ali bo nova bralstvu ponujena poezija tudi našla poti do bralcev, ki jim je navsezadnje namenjena. Ali se morda prav ti bralci, ki naj bi posegali po poeziji, prav zdaj ne ukvarjajo s kakšnim drugim bolj aktualnim in sedanjih spolitiziranim časom primernim branjem, se je na predstavitvi knjig spraševal urednik Jaša Zlobec. V ponujenem svežnju knjig ni poezija le knjiga Franceta Pibernika Slovenski dunajski krog 1941-1945. Avtorje pri raziskovanju literarne in življenjske usode dveh dolgo zamolčanih slovenskih pesnikov Fran- ceta Balantiča in Ivana Hribovska naletel na vrsto literatov, ki so ustvarjali med drugo svetovno vojno v okviru tako imenovanega dunajskega kroga študentov. Večina v knjigi predstavljenih literarnih imen, z izjemo Jožeta Šmida in Franca Filipiča je sodobna literarna zgodovina več ali manj zamolčala: Janeza Remica, Ivana Hribovska, Karla Starca. France Pibernik je o vseh predstavljenih literatih napisal vestno in natančno zarisal literarni portret, knjigi pa je dodan tudi natis Dunajskih domačih vaj, ki jih je leta 1944 na Dunaju uredil Janez Remic. Po dvajsetih letih molka OŽIVITEV KULTURNEGA KLUBA Kranj - Kaj drugega, kot pozdraviti je treba pobudo kranjskih kulturnih delavcev, da po dveh desetletjih mrtvila znova obudijo na papirju še vedno živeči kranjski Klub kulturnih delavcev. Za zdaj gre seveda šele za pobudo, ki pa jo je iniciativna skupina že preverila na sestanku dvajseterice nekdanjih (sedanjih) članov. Sklenili so vse potrebno pripraviti za jesenski občni zbor, na katerem naj bi tudi formalno obudili nekdanje društvo, sprejeli program in tudi nove člane. , , ., , . Ne razlogov ne pogojev za obuditev Kluba kulturnih delavcev Pač ne manjka. V obnavljajoči se Pavšlarjevi hiši je v prvem nadstropju tudi imeniten prostor, kjer bi lahko člani Kluba tudi za javnost prirejali pogovore, predavanja, literarne večere in druge prireditve sicer značilne za živahno klubsko življenje pred desetletji. Ne nazadnje bi ta prostor, za katerega so že pred meseci naslovili prošnjo na občinski upravni organ, zaradi znamenitih poslikanih sten na ta način bil odprt za javnost. Stari in kmalu tudi novi klub pa bo po predvidevanjih svojega članstva skušal vplivati tudi na kranjsko kulturno politiko tako kot v svojih najboljših časih: klub je bil namreč pobudnik ponovne oživitve Prešernovega gledališča, pobudnik priloge Snovanja v Gorenjskem glasu izhajala je tudi literarna revija Gorenjska ud. Naj ne 2veni neskromno toda vpliv kulturnih delavcev, od katerih je večina S'cer zaposlena v kulturnih ustanovah, je bil dolgo časa odmevno od-s°ten, kar se je ne nazadnje tudi odražalo na kranjski kulturni politiki- • L. M. Dvajseta knjiga pesnika in dramatika Iva Svetine ima naslov Almagest. Sestavlja jo sto pesmi nastalih v enem samem mesecu, novembra 1989. Je nekakšen poetični popis sedanjega evropskega k propadu namenjenega sveta, od katerega se pesnik ozira drugam, na vzhod, ki svojo duhovnost ohranja in vzdržuje na drug bolj perspektiven način. Cirila Berglesa pesniška zbirka Ta dom je večen prihaja za tega pesnika v zrelih letih pozno na dan, toda za iskanje pesniških odgovorov o domu, dedih, o prednikih, o trdnosti korenin ni pozno. Povsem dru- gačna je tako vsebina kot tudi pesniška oblika pesniške zbirke Večn-. pomlad Jurija Kovica. Pesnik prihaja s svojo drugi knjigo med bralce v sedanjem, kot je rekel na predstavitvi ocenjevalec Vasja Predan, kakofonične muzike polnem času v presenetljivi romantični formi od sonetov do sonetnega venca z eno samo temo - eros. Prva pesniška zbirka Petra Semoliča Tamarisa je dolgo čakala na izid, tako da jo je praktično ujela že druga pripravljena zbirka tega pesnika, ki se za razliko od Kovica ukvarja z modernističnim pesniškim izrazom. • Lea Mencinger KONCERT SAKRALNE GLASBE Škofja Loka - Komorni pevski zbor Loka iz Škofje Loke pripravlja ob svoji 20-letnici jutri, v soboto, 22. junija, ob 21. uri koncert sakralne glasbe v cerkvi sv. Jakoba (župnijska cerkev) v Škofji Loki. Program, ki so ga pripravili za koncert, ostaja zvest tradiciji in specifičnemu glasbenemu izboru. Prvi del koncerta je namenjen glasbi renesančnih mojstrov (Gallus, Orazio Vecchi, Jacob Arcadelt, itd.). Za drugi del koncerta pa je dirigent Janez Jocif izbral dela Handla, Telemana, Schuber-ta, Liszta, Mokranjca in Hilberja. Koncertni program bosta povezovala Janez Dolinar in Marko Crtalič. Harmonija zvoka in barv z baročnim navdihom Jelovškovih fresk. 20 let Predprodaja vstopnic: Turistična agencija Odisej, Maistrov trg 2 in uro pred koncertom v Grobljah Informacije: Gallus Carniolus d. o. o., tel.: 061/310-734. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovem gledališču bo jutri, v soboto, ob 19.30 prireditev Plesne drobtinice, javna produkcija plesnih skupin Gorenjske. V galeriji Mestne hiše je na ogled 2. medregionalna likovna razstava. V Prešernovi hiši je na ogled razstava del likovnih umetnikov - maturantov in pedagogov kranjske gimnazije. V galeriji Bevisa je razstavlja akad. kiparj anez Boljka. ZLJESE-NICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava umetniško poslikanih tkanin avtorice Karin Popolari iz Avstrije. RADOVLJICA - V počastitev svetovnega slovenskega kongresa bodo r Studorju št. 16, danes, v petek, ob 18. uri slovesno odprli prenovljeno Oplenovo hišo. V Srednji vasi\ Bohinju, bo jutri, v soboto, ob 20. uri, pri koritu koncert Okteta LIP Bled. Sodelujeta tudi otroški folklorni skupini KUD Triglav iz Srednje vasi. To bo prva prireditev v okviru Radolškega poletja 91. V radovljiški graščini bo danes, v petek, ob 20. uri koncert baročnega tria Glasbene šole Radovljica: Nina Hribar, kljunasta flavta, Andrej Kolar, violina, Irena Kolar, klavir. BLED - V Festivalni dvorani bo danes, v petek, ob 19 30 v zaključnem večeru Kulturnega kluba Bled večer šansone: nastopata Vita Mavric in Borut Lesjak. Jutri, v soboto, ob 2 >. uri pa bodo nastopili v Festivalni dvorani plesalci Blejskega ^lesnega studia. ŠKOFJA LOKA - V kapeli puštalskega gradu bo dar »s, v petek, ob 20. uri literarni večer ob izidu druge pesniškzbirke Agate Trojar Jagode II. V Groharjevi galeriji so na ogled ilustracije Iliade in Odiseje slikarja Marija Preglja. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava del Pavleta Sedejo. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 8. do 14.30 ure. SORICA - V Groharjevi galeriji razstavlja grafike Klementina Golija. TRŽIČ - V cerkvi sv. Jožefa bo danes, v petek, ob 18. uri koncert Mešanega pevskega zbora KUD Lom. V TC Deteljica bodo danes, v petek, ob 21. uri nastopile plesne skupine Mladinskega gledališča Tržič. NAGRADE ZA KNJIGO Ljubljana - Knjiga Svetovna dediščina v Jugoslaviji založbe Mladinska knjiga je dobila mednarodno nagrado Un libro per il turismo, ki jo podeljuje Evropska federacija za turistični tisk. Knjiga je dobila še posebno priznanje Mednarodnega inštituta za turistične znanosti iz Firenc. Nagradi je založba prejela 15. junija letos v italijanskem Montecantiniju. JANEZ BOLJKA V BEVISI Kranj - V kranjski galeriji Bevisa je te dni na ogled prodajna razstava likovnih del akademskega kiparja Janeza Boljke. "Ob Boljkovi umetnosti mirne duše govorimo o večnih motivih," piše v spremni besedi k razstavi Iztok Premrov. "Vendar je treba opozoriti, da se zadnji čas pojavljajo v novih pomenskih povezavah. V nekaj zadnjih slikah je umetnik združil tri značilne like - Slikarja, Cankarja in golo žensko podobo, ki je kot Venera ali kot Muza obenem. V zanesljivi kompozicijski zasnovi, ki je nasploh značilna za njegovo kiparstvo, se znova pojavlja motiv opazovalca, voverja. To seveda moške in ženske like postavlja v erotično razmerje, erotika pa je ravno v najnovejšem Boljkovem opusu postala ena izmed pomembnih in izstopajočih prvin..." - Foto: Jure Cigler Kondor se predstavi STARA IN NOVA PROZA V zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga so te dni izšle štiri nove knjige ter tako zaokrožile dolgoletno izhajanje te zbirke, ureja jo _Aleš Berger, pri številki 260. Pri imenu Kalevala se bo marsikdo spomnil na dramo Daneta Zajca. V slovenskem prevodu pač še nimamo v celoti tega finskega narodnega epa: nekaj odlomkov skupaj z vsebino preostalih spevov, ki sestavljajo ta 20.000 verzni ep je prevedla in zbrala Jelka Ovaska Novak ter knjigi dodala tudi spremno besedo, ki pojasnjuje, zakaj je ta finski narodni ep o preteklosti, zbral gaje Elias Lonnrot, za finsko in evropsko književnost takšnega pomena. Prekoračiti obzorje je izbor sodobne avstrijske kratke proze, ki z izjemo ene zajema večinoma povojni čas. Med dvajsetimi avtorji prevladuje kratka proza, dodana pa sta tudi odlomka dveh romanov, ki bi jih po mnenju prevajalke in pisca spremne besede Silvije Borov-nik pač morali poznati. Poznati pa bi morali tudi, seveda literarno, pisatelja Ludvika Mr-zela, avtorja tako imenovane literarno zamolčane generacije. Zamudo je zdaj nadoknadil Kondor z izborom Mrzelovih spisov z naslovom Luči ob cesti in obsežno študijo avtorja, ki jo je napisal Taras Kermauner. Vsekakor novo spoznanje o slovenski prozi tridesetih let. Slovenska nova proza pa se predstavlja v knjigi Vidčevo sporočilo, v kateri je urednik knjige Aleksander Zorn izbral avtorje iz mlade pisateljske generacije, ki so od sedemdesetih let dalje pisali "novo prozo" brano v celi vrsti izrednih prvencev; vrsta avtorjev je kasneje od tega radikalnega modernizma stopila nekaj korakov naprej v današnji čas in zavzela kljub svoji mladosti pomembno mesto v slovenski prozi. • L. M. r&SSSMEEGLAS 8. STRAN GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 21. junija 1991 GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Tretji in četrti tečaj Razmere so pri nas pač takšne, da je včerajšnja novica že v smeteh in nemara bo tudi tole razmišljanje zastarelo, še preden se bo na njem posušilo tiskarsko črnilo. Poglejte, še včeraj smo na radiu in televiziji slišali, da je slovenska vlada sklenila uvesti tretji tečaj dinarja, v menjalnicah naj bi marko menjali za 18 dinarjev. Danes pa smo lahko v Delu prebrali novico in njen preklic hkrati, članki še v tiskarni niso bili, ko so bankirji že sporočili, da s pribitkom deviz v menjalnicah ne bodo odkupovali. Dejali boste, saj to je navadno nagajanje, merjenje moči političnih in bančnih centrov moči. Vendar ni tako, vse skupaj je namreč veliko bolj podobno trdem boju za preživetje kot pa nagajanju. Kako naj sicer razumemo ravnanje Ljubljanske banke, ki menda zdaj hiti na devizni trg v Beograd, kjer naj bi hitro kupila 8 milijonov mark, še pred enim, dvema tednoma pa smo poslušali izjave njenih predstavnikov, kako prav je napravila Slovenije, ker se je odrekla deviznemu trgu in se odločila za prodajo evidenčnih deviznih pravic na borzi. Sklep slovenske vlade o tretjem, menjalniškem tečaju dinarja pa ni brez osnove, saj po sedanjih predpisih menjalniške devize ostanejo v republiki. Devizna suša je vse večja. Poznate še koga, ki nese devize v banko? Kdor jih še ima, jih ima doma ali pa čez mejo, kupujemo pa jih tako vse manj, saj so naše plače vse tanjše, marke pa vse dražje. Na črnem trgu dosegajo tako vrtoglavo ceno, za marko zahtevajo celo dobrih 20 dinarjev. Mnogi pravijo, da napihnjeno, da je inflacijsko pričakovanje vendarle preveliko. Ali pa ni, nemara se bo že prihodnji mesec izkazalo, da niso bila prav nič napihnjena, saj mnogi že napovedujejo ponovno hiperinflacijo. Če je v bankah povsem usahnil pritok deviz varčevalcev, pa vse bolj sušen postaja tudi podjetniški vir, saj so izvozniki, ki so običajno tudi uvozno odvisni, zaradi nemotene oskrbe in proizvodnje že ustanovili svoja podjetja v tujini, mnogi v Celovcu, da jih imajo pri roki. Tam je, kakor je moč slišati v poslovnih krogih, v veljavi četrti tečaj, ki pa je, kakor je moč sklepati, bližje črnemu kot pa borznemu. ZAVOD ZA LETOVANJA KRANJ razpisuje na podlagi sklepa zbora delavcev prosta dela in naloge RAČUNOVODJE ZAVODA Pogoji: — srednja izobrazba ekonomske smeri — večletne delovne izkušnje na podobnih delih in nalogah — trimesečno poskusno delo Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v osmih dneh od objave razpisa na naslov: Zavod za letovanja Kranj, Stritarjeva 8. Petrol Zemeljski plin postal družba z omejeno odgovornostjo Republika Slovenija OBČINA TRŽIČ Izvršni svet razpisuje JAVNI NATEČAJ ZA ZBIRANJE PISNIH PONUDB Predmet natečaja je oddaja bivših protokolarnih objektov Koroška 82, Tržič, skupaj s pomožnimi objekti in komunalno opremljenimi zemljišči na Čegelšah. Občina Tržič se je odločila za prodajo protokolarnega objekta in poslovno-stanovanjskega objekta Vila Zora s pripadajočimi zemljišči, zato poziva zainteresirane poslovneže, gostince, turistične in kulturne delavce, ki jih zanima opravljanje turistično-gostinske ali kulturne dejavnosti, da pošljejo pisne ponudbe za odkup celotnega gradbeno-kmetijskega kompleksa. Zemljiškoknjižni podatki ponujenih nepremičnin so: — pare. št. 420/1 stavbišče in kmetijsko zemljišče 8.136 m2 — pare. št. 420/2 stavbišče v izmeri 33 m2 — pare. št. 419/1 kmetijsko zemljišče v izmeri 3.914 m2 — pare. št. 421 kmetijsko zemljišče v izmeri 2.827 m2 — pare. št. 422 kmetijsko zemljišče v izmeri 3.712 m2 — pare. št. 419/3 stavbišče v izmeri 146 m2 Objekti so prazni. Izodiščna in izklicna cena: — za gradbeno vrednost Protokolarnega objekta in pomožnih objektov ter ureditev komunalne opreme in stavbnega zemljišča je 3.322.676,30 din — za vrednost poslovno-stanovanjskega objekta "Vila Zora" in pripadajočih nepremičnin 4.107.973,10 din skupaj torej 7.430.649,40 din po cenah na dan 31. 5. 1991. Izklicna cena se valorizira v skladu z indeksi Gospodarske zbornice Slovenije - sekcije za gradbeništvo in IGM. Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe v roku 15 ndi od objave na naslov: Občina Tržič, oddelek za prostor in okolje, Trg svobode 18. Ponudniki morajo v svojih vlogah navesti predvsem: — višino ponujene cene — opis programa aktivnosti s predvidenim rokom začetka delovanja — način in rok plačila. Izvršni svet bo po preteku 15-dnevnega roka izbral najugodnejšega ponudnika, pri čemer bo kot prednostne kriterije upošteval predvsem predlagano višino kupnine, kakovost raznolikost in primernost programa dejavnosti ter rok usposobitve objektov za predlagani namen. Z izbranim kandidatom bo sklenjena pogodba v roku 15 dni po izbiri. Interesenti lahko dobijo vse informacije v zvezi z razpisom na oddelku za prostor in okolje občine Tržič ali pokličejo po telefonu 064/50-051. Predsednik IS Frančišek Meglic, 1. r. Slovenski plinovod stalno širijo V sedemnajstih letih ni bilo resnejših nesoglasij, tudi preobrazba v d. o. o. je minila tiho. Ljubljana, 19. junija - Tiho, v senci, brez fanfar je bilo v Sloveniji zgrajeno plinovodno omrežje, ki brez večjih problemov obratuje že trinajst let, stalno pa ga širijo, zdaj gradijo krak do Novega mesta in Radeč. Podlaga izgradnje slovenskega plinovoda, ki danes obsega 777 kilometrov, v gradnji pa jih je 127, je bil leta 1976 sklenjen samoupravni sporazum, konec lanskega leta je imel že 170 podpisnikov. Že doslej so dejansko delovali kot lastniki, čeprav so v dualizmu posebne vrste s Petrolovo delovno organizacijo Zemeljski plin besedno pogosto nastopali predvsem kot porabniki, vendar se jim ni bilo težko preleviti v družabnike družbe z omejeno odgovornostjo Petrol Zemeljski plin Ljubljana. Podpisniki sporazuma so se za preobrazbo v družbo z omejeno odgovornostjo odločili že 18. januarja letos, vendar je bila na sodišču registrirana šele 4. aprila. Zatikalo se je namreč pri vprašanju, bodo upravljal-ske funkcije prenesene na družbene organe ali ne, drugače rečeno, bo ustanovljeno javno podjetje ali družba z omejeno odgovornostjo, dokler se tehtnica le ni prevesila stran od družbene kontrole. Ostaja pa pri cenah, ob kar so se spod-taknili na današnji ustanovni skupščini d. o. o in zavrnili razmišljanja o davku na zemeljski plin, kar bi bil velik udarec ekologiji. Prav s spodbujanjem porabe zemeljskega plina in z njegovo ekonomično ceno namreč lahko veliko napravimo za varstvo okolja. Slovensko plinovodno omrežje meri 777 kilometrov, v gradnji pa je 127 kilometrov, podaljšek proti Novemu mestu in Radečam bo končan še ta mesec. Slovenski plinovod je vreden 210 milijonov dolarjev, zanj morajo odplačati že 80 milijonov posojil, podaljšek proti Novemu mestu je vreden 35 milijonov dolarjev. Pri naložbah je delež lastnih sredstev zelo visok, saj je 60-odstotni. Cena plina konkurečna Zemeljski plin je v trinajstih letih, odkar obratuje slovenski plinovod, ki se napaja z zemeljskim plinom iz Sovjetske zveze, postal izredno pomemben energetski vir za našo industrijo, saj je njegov delež največji, znaša že več kot 32 odstotkov, če izvzamemo elektriko pa več kot 46 odstotkov. Poraba plina v zadnjem letu ni narasla, kar odseva predvsem težave v industriji, ki je obseg proizvodnje zmanjšala za 10,6 odstotka. Plinovodno omrežje je bilo tudi lani delno razširjeno, priključenih je bilo nekaj novih porabnikov, zato je poraba upadla le za 5 odstotkov. Lani so se na Gorenjskem priključili Asfaltna baza Naklo, Mlekarna Kranj in Oljarica Kranj, letos pa Merkur Kranj. Zaradi ugodnega tečaja dinarja je bila zlasti lani cena zemeljskega plina ugodna, vendar pa tudi primerjava v zadnjih petih letih pokaže, da je cena plina konkurenčna, saj je bila v primerjavi z drugimi gorivi ugodnejša za 12 odstotkov. Zanimivo je, da lani za 19 odstotkov, leto poprej pa le za 2 odstotka, kar pokaže, kako velik vpliv je imel tečaj dinarja. Cena zemeljskega plina je bila tudi sicer ugodna, kar pove primerjava, da je bila aprila letos v primerjavi z decembrom 1989 višja za 119 odstotkov, dolar pa se je v tem času pri nas podražila za 228 odstotkov. Težave z plačevanjem sovjetskega plina Letos pa so so stvari zasukale, čemur so botrovale tudi ne- jasnosti glede plačevanja Sovjetski zvezi, s katero je bil na državni ravni opuščen klirinški način plačevanja, kar je ustavilo marsikateri posel. Zlasti v prvih letošnjih mesecih se je zatikalo tudi pri zemeljskem plinu, prve račune je Petrol Zemeljski plin plačal šele maja, seveda po majskem tečaju dinarja, medtem ko ne na začetku leta porabnikom ceno obračunaval po starem tečaju. Tako se je za prve štiri mesece nabralo kar za 200 milijonov dinarjev izgube, ki jo bodo morali pokriti do konca leta. Težave pri oskrbi so bile tudi zaradi premajhnih prenosnih zmogljivosti preko Čehoslova-ške in Avstrije, zato je bilo konec lanskega in na začetku letošnjega leta nekaj redukcij, ki pa so jih uspeli ublažiti z uskladiščenim plinom. V letošnjem prvem kvartalu je iz skladišča potegnjeni plin imel kar 20-od-stotni delež. Dogovarjajo se že o nakupu novih prenosnih zmogljivosti preko Cehoslov-ške in Avstrije, seveda pa tudi za alžirski plin preko Italije. Radovljiške obveznice 1. avgusta Bled, 19. junija - "V radovljiški občini z vrednostnimi papirji nimamo ne izkušenj in ne tradicije," je na predstavitvi načrta občinskih obveznic v sredo na Blejskem gradu dejal predsednik izvršnega sveta Jože Resman in poudaril, da bo od obveznic veliko odvisno, kako se bodo v občini "prijeli" tudi vsi drugi vrednostni papirji. Z denarjem, ki naj bi ga zbrali z obveznicami, naj bi pomagali predvsem izvozno usmerjenemu gospodarstvu in proizvodnim programom, ki jih je še mogoče prodajati. Dušan Sešok, novi republiški minister za finance, prej pa direktor podjetja Yulon, ki je kot prvo pri nas izdalo obveznice s tedaj še ideološko sporno valutno klavzulo, je na predstavitvi radovljiških občinskih obveznic dejal, da je Slovenija za letos namenila v republiškem proračunu tako malo denarja za gospodarstvo, da bi ga lahko porabila samo ena železarna ali katerokoli drugo večje podjetje. Ena od možnosti, kako najti dodatne vire razvojnega financiranja gospodarstva in preprečevanja odpuščanja delavcev, so po Šešokovem mnenju tudi obveznice. Dejal je, da jih bo radovljiška občina izdala med prvimi v Sloveniji in da so se tudi na ravni republike že dogovorili za izdajo novih republiških obveznic v skupni vrednosti 500 do 700 milijonov mark. Kar zadeva slovensko osamosvajanje, je treba zagotoviti, da bo čim-manj "žrtev", je pa nujno, če se Slovenija hoče hitreje razvijati kot ostali. Občinska finančna ministrica Helena Janša je dejala, da so se v občini odločili za izdajo občinskih obveznic predvsem zato, da bi sanirali gospodarstvo, ohranili še rentabilno proizvodnjo, ustrezno število delovnih mest in doseženo raven gospodarske infrastrukture in da bi spodbudili vsaj minimalno naložbeno dejavnost. Obveznice bo mogoče zamenjati Predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman je dejal, da obveznice tehnično že pripravljajo za izdajo. Oblikovanje so zaupali skupini strokovnjakov, glavni oblikovalec Klemen Rod-man, ki se je tudi udeležil predstavitve, pa je dejal, da radovljiške obveznice za razliko od nekaterih drugih ne bodo spominjale na kičaste gasilske diplome, in da se v Gorenjskem tisku v Kranju že pripravljajo na tiskanje. Priprave na alžirski plin Trenutno gradijo plinovodni krak do Novega mesta in Radeč, nared naj bi bil še pred koncem junija, za 140 kilometrov po povečal slovenski plinovod oziroma za 13 odstotkov povečal njegovo zmogljivost. V gradnji je 5,5 kilometra dolga povezava med našim in italijanskim plinovodom, kar bo omogočilo dobave alžirskega plina. Od italijanske meje pri Vrtojbi do Šempetra pri Gorici do plinovod začeli graditi decembra lani, zdaj grade postaji v Šempetru in v Vodicah. Pogodbe za transport alžirskega plina preko Italije so bile že sklenjene. Z Ina-Naftaplinom Zagreb pa je bila sklenjena pogodba o izgradnji vzporednega plinovoda od Ceršaka na avstrijski meji do Rogatca, idejni projekt gradnje je že izdelan. Med večje investicije pa sodi tudi računalniški sistem, ki omogoča nadzor slovenskega plinovodnega sistema. # M. Volčjak Denar bodo namenili predvsem za urejanje gospodarstva Kot so povedali na predstavi-tivi načrta občinskih obveznic predstavniki radovljiškega izvršnega sveta, bodo v občini predvidoma 1. avgusta izdali 14.500 obveznic v skupni dinarski protivrednosti deset milijonov nemških mark. Obveznice bodo zapadle v petih letih, izplačevale se bodo v dinarjih in sicer v desetih polletnih obrokih (prvi 1. februarja 1992, zadnji 1. avgusta 1996), obrestovale po 12-odstotni letni obrestni meri, za njihovo izplačilo pa bo jamčila občina s svojim premoženjem in s proračunskimi sredstvi. Republiški finančni minister Dušan Šešok na predstavitvi projekta radovljiških obveznic. Foto: J. Cigler tudi za druge vrednostne papirje (npr. za delnice) ali jih uporabljati kot plačilno sredstvo, in sicer za plačilo občinskih davkov, vnaprej določenih storitev in za nakup družbenih stanovanj (lastniki obveznic bodo imeli pri nakupu stanovanj, ki so v lasti radovljiške občine, do 10-odstotni popust, odvisno od tega, kolikšen delež bodo plačali z obveznicami). Sredstva, zbrana z obveznicami, bodo namenili predvsem za urejanje gospodarskih razmer. Možnost, da dobijo denar, bodo imeli vsi, ki bodo na podlagi meril izvršnega sveta dokazali gospodarsko učinkovitost sanacije ali naložbe; prednost pa bodo imeli programi, ki bodo zagotavljali večjo donosnost, večjo udeležbo sovlagateljev, večji izvoz, večje Število dodatnih produktivnih delovnih mest, čisto okolje ter racionalno rabo surovin in energije. • C. Zaplotnik Petek, 21. junija 1991 9. STRAN VSEBINA 26 Boris A. Novak: EPILIJ O ZAČETKU IN KONCU SVETA Tomaž Kukovica: KRITIKA JE UMETNOST Danica Dolenc: DA BI TRŽIČ ODPRL SVOJA NEDRA, DUŠO Miha Naglic: SLIKAR FRANJO KOPAČ Urednikova beseda Tokratno poletno številko Snovanj, žal nekoliko okrnjenih, uvaja pesniško razmišljanje Borisa A. Novaka o začetku in koncu sveta. Osrednja tema pa je sedanje odkrivanje likovne vrednosti pozabljenega slikarja Franja Kopača (1885-1941) iz Žirov. Razstava njegovih slik je prav zdaj na ogled v novoodprti galeriji Pegaz na Gornjem trgu v Ljubljani. Lea Mencinger Tomaž Kukovica Kritika je umetnost "Vladavina, ki temelji na mnenju in domišljiji, se drži nekaj časa - ta je blaga in prostovoljna. Vladavina sile pa nikoli ne preneha. Tako je mnenje krali sveta, sila pa njegova tiranka." PASCAL, Blaise Recimo, da je ena od bistvenih določil vednosti, vednosti, ki napreduje, ali ki ima pretenzije Po napredovanju, sposobnost vračanja in ponovnega pretre-sanja lastnih temeljev. Rušenje 'stare zgradbe" je sčasoma nujno, bodisi, ker se kronološko gledano, v nenehnem dozida-vanju vednosti z novimi opeka-mi spoznanj, zameglijo temelji, 'zvirna izhodišča, bodisi zaradi Publike, novih generacij, ki se fojevajo in ki jih je treba opomniti na racionalno jedro, 12 katerega so njihovi očetje in Pradedje sezidali stolp. Eno od perečih družbenih njiv vednosti je kritika, prekleto se-rne destrukcije; kritika ni trn v Peti samo umetnikom, katere zadeva, marveč tudi morebitnega bralstva, ki mu ob vsesplošnem "raztrgavanju" materije iz-Pod peres kritikov ostaja marsikaj nejasnega. Vzrok našemu stanju je moč iskati v kulturi Sami; dolgo obdobje enoumen Padavine partije je občinstvo Pustilo neuko, nepoučeno o kritiki. Namesto kritike se je razyil njej slab ekvivalent deskriptivnega spodbujevanja Vsakršne dejavnosti, ki jo je bi-jo nujno pohvaliti, v njej najti (kar ni bilo težko) pozitivne 3'emente in jih kovati v nebeske višave. Tak pristop je Ustvarjalcem vlil preveč samo-2avesti, bralce pa je ideološko zavajal; prvi so postali neznosno samovšečni, drugi so kleli popisno hiperpropagando, ki J|n je speljala (če so se speljati !?a'i) na ogled kakršnih koli že Urnetniških skrpucal." dolgoletna neprisotnost kritike y slovenskem prostoru in raz-b°hotenje raznih vrst kulturo spodbujevalnih in hvalilnih praks, je ob njenem ponovnem pojavu razgalil nepoznavanje osnovnih določil kritike pri publiki, deloma tudi pri ustvarjalcih samih. Nedvomno je, da se vsaka narodna prenova začne s kulturno, z duhovno prenovo; temelje je, potem ko se stavba zruši, treba izprašati z najbolj preprostimi in osnovnimi vprašanji. Kritika med kajstvom in dastvom Za racionalni potek razprave je nujno vpeti kritiko med kajstvo in dastvo, se pravi, če kajstvo govori o njeni vsebini (kaj je) in dastvo o njeni eksistenci, pojavni obliki (daje) si zastavimo prva vprašanja: Ali kritika obstaja? Mar kritika ne obstaja? Obstajanje kritike v tem kontekstu ni vprašljivo, je postavljeno, a za predpostavko si vseeno izprašajmo vest: Ali je do sedaj obstajala prava kritika? Odgovor na to preddispo-zicijo lahko dobimo le v primeru, če si zastavimo naslednje vprašanje o kritiki, o njenem kajstvu: Kaj je kritika? "... kritika je vrsta dialektike in ima v vidu, ne tistega, ki zna, temveč tistega, ki ne zna, a daje videz, da zna. (1) Kritika ni dialektika, temveč je vrsta filozofije, kar pomeni, da je za njeno vsebinsko določitev potrebno determinirati razmerje kritike do dialektike. Samo razmerje med njima pa se najpreprosteje odredi glede na predmet. Odgovor je že na dlani; predmet filozofije je vednost, medtem ko kritiki, glede na to, da proučuje umetnine in umetnost). Beseda umetnost ima svoj koren v latinski besedi ars, ta pa v grški techne. Termin ars je bil hierarhično strukturiran in je pomenil znanje, spretnost, veščino, način. Tudi beseda kritika v starogrščini nastopa kot kritike techne (krino - sodim, ločim, izbiram); pojem kritike je v antični grščini ek-splicite pomenil sposobnost ocenjevanja, presoje. Torej je bila in je razpeta med vednost (dialektika, katere vrsta je (in umetnost) kot techne (oziroma bolje rečeno; vednost je bila podstat umetnosti), predmeta ne moremo dati, lahko ji damo področje. To razkirva njeno izhodišče, ki jo določa za umetnost: Kritika je umetnost. (2) Umetnostni domet, razsežnost kritike kaže sama vsebina Aristotelovega navedka, ki pravi, da je naloga kritike jemanje v vid tistih, ki dajejo videz, da znajo, a v resnici ne znajo. Umetniški kritikov pristop k umetnini, naj bo to slika, predstava ali literarni tekst, je vpet med locus communis, obče mesto pozitivnega in negativnega; kdor zasleduje kritike bo prikimal ob dejstvu, da je v vsaki kritiki bolj izpostavljen topos, mesto negativnosti, napak, ki so bile zagrešene na sliki, predstavi... kot pozitivnosti. Slednje so zgolj omenjene zaradi orientacije, bodisi bralca, bodisi umetnika, da se ne bi po pomoti ali zaradi nesporazuma lotil spreminjanja teh insertov. Negativne točke kritizirane umetnine, ti spodrsljaji, ki zapolnijo večino kritiškega teksta, so popolnoma upravičeni z dejstvom, da kritiku predsta- vljajo hrano, tisto izhodišče, iz katerega se njegovo umetniško delo začne. Zanje je to materija, brez katere kritika ne bi ek-sistirala ali drugače: gre za točko, v kateri se je kritizirani umetnik izkazal za TISTEGA, KI NE ZNA, A DAJE VIDEZ, DA ZNA. Dalje. Negativna plat umetnine je njeno historično mesto; vsakdo si predstavo oz. umetnino nasploh, ki je bila postavljena pod lupo kritika, zapomni po napakah in ne po dobrih straneh. Negativnost, izhodišče kritiške umetnosti Omenili smo, da umetnina ob kritikovi analizi razpade na negativni in pozitivni pol. Odkritje prvega, tega zgodovinskega toposa, omogoči kritiku začetek (kritiške) dejavnosti. Ta dejavnost se od dela režiserja, slikarja ali igralca strogo razlikuje, saj so slednji zavezani empiričnemu, izkustvenemu delu, kritik pa za razliko od njih do-muje v SPEKULATIVNI, INTELEKTUALNI PRAKSI. Analitični pristop, izvedencu v ocenjevanju, do negativnih mest umetnine razkrije v njej dvojni govor ali diskurz; prvi diskurz napravi pisec, drugi režiser, ki preoblikuje pisateljev literarni zakon, zgodbo v režijski zakon, gledališko predstavo. Ob tem razbitju umetnine na elemente, pradelce, kritik dospe do nove podobe, vsebine, ki jo potem poda bralstvu. Prikazovanje umetnine v novi podobi, z dano rešitvijo, je moment umetniške razsežnosti kritika. Njegova glavna naloga je potemtakem - prikazati umetnino, kakršna ni, kot nekaj drugega, kar je. Razumljivo je negodovanje režiserjev, igralcev, slikarjev, ki ob branju kritike ne prepoznajo svojega izdelka; konkretno opredeljeno je kritika reaktua-lizacija teme in kot taka nova umetnina. Za bralca te nove umetnine, ki je hkrati nakazana rešitev problema skritega v prvotni temi, tako ne nastopa v ospredje sprejemanje kritike, (če je bralec kritiške ocene in celo gledalec, človek z lastnim mnenjem, bo slej ali prej verjel lastnim očem kot pa pripovedovanju in razlagi drugega gledalca), marveč soočenje z novo umetnino. Nova umetnina mu ob primerjavi z izborno predstavo vtisne posebni intelektualni čredo, profit, ki mu razširi obzorje gledanja iz ene strani, strani povprečnega, kurioznega ali ljubiteljskega opazovalca. Kritika je skratka kot vse zvrsti umetnosti, ki predstavljajo družbeni presežek eksistencialnega minimuma, v neki meri samozadostna, a nujna in pri kulturni publiki, občinstvu, ki želi več kot videnje, zaželena. Filozofija in filologija -pravična dlakocepca Z razprtjem kajstva kritike, nje- ne vsebine, si lahko odgovorimo tudi na njeno dastvo; kritika, prava kritika v našem pomenu besede, obstaja. Do njenega bivanjskega prostora je mogoče priti le na en način; mimo vrat filozofije, ki jih je moč odkleniti s ključem filologije. Vsak drug poskus bo bo-sojen na brezupno, neskončno nabijanje po njenih, za neprin-cipialne trubadurje večernih songov, vedno zaprtih vratih... 1. Aristoteles, Organon, Kultura. Beograd 1970, str. 606 2. Nekoč je A. Kerr, izhajajoč iz iste postavke kot mi, zapisal: Odslej se književnost ne bo več delila v tri panoge v liriko, epiko in dramatiko, temveč v štiri; liriko, epiko, dramatiko in kritiko. Boris A. Novak Epilij o začetku in koncu sveta Zbudi se, davni Spomin, in preberi mi veliko zgodbo lepih in strašnih duhov, ki so padli v boju za sonce. Kajti svetloba nekoč je sijala brez konca in kraja. Nikdar nikakršna noč ni razbrazdala svetlih obrazov z gubami temnih strahov. In povsod je le luč deževala. Čudežni, pravljični red, ves popoln in negiben kot krogla! Čisto nikamor se svet ni premaknil iz ničelne točke. Z reko trenutkov le Čas je tajinstveno tekel po strugi. Čas, ki je sredi neba izvotlil nezaslišano luknjo, skozi katero se zrak je zvrtinčil v veter. In veter je pred obličje luči brž prignal gromozanske oblake, ki so zaprli nebesno oko, kot trepalnice smrti. Zdaj so se bitja sveta razdelila na dve polovici: sence popačenih lic so napadale stolpe svetlobe, a v krvavih očeh so odsevale čudežne zvezde; njim pa nasproti so grad nedosežnega svoda branili vitezi bele luči: a tako jih je sla prepojila, da so pričeli prelivati kri in uživati grozo, s sencami sredi srca. - In propadla je doba svetlobe, zlato obdobje sveta, ki se nikdar ne vrne nazaj. In se začela je doba somraka, ta čas vojskujočih se senc, pot, ki nas pelje navzdol, da sestopamo, sprti do smrti, vse do poslednjega dne, ko ne bo več ne meča ne roke, ko ne bo več ne sveta ne svetlobe, ne sonca ne senc, ne občudujočih oči, da zajočejo hvalnico barvam, in ne ušes in ne ust, da zapojejo tožbo o koncu. GLAS ip. STRAN Danica Dolenc Ob razstavi vedut Mirka Majerja [SNOVANJA Petek, 21. junija 1991 Da bi Tržič odprl svoja nedra, dušo Kakšen teden po zaključku 19. razstave mineralov in fosilov sva se srečala. Utrujenost je bilo čutiti na njem. Prehude napore zahtevajo priprave tako obsežne razstave, razgovori na mednarodni ravni, posveti, sprejemanje tujih delegacij, skrb, da bo vse potekalo po programu. Dež jim je nagajal, kolikor je le mogel in močil zagrebške umetnike, ki so postavljali mastodonta in ostale živali pred Bračičevo šolo. Vendar pa so te pritegnile množico obiskovalcev! Več kot enajst tisoč jih je prišlo in Dolžanova soteska je bila tokrat obiskana kot še nikoli. Tržič ima bogastvo, da se ga ljudje sploh ne zavedajo. Da se je razstava mineralov in fosilov tako razrasla, po pomenu in obsegu zasedla tretje mesto v svetu, takoj za Arizono in Munchnom, postala ne le komercialna, temveč predvsem poučna, ustvarjalna, spodbudna za rast mladih geologov, gre zahvala prav njemu. Ob vsem tem hrupu in gneči okrog mineralov, poldragih kamnov in razkrivanju skrivnosti fosilov pa je v Paviljonu NOB o delu in prizadevanjih Mirka Majerja, govorila še ena razstava: Stavbna dediščina v Tržiču. Mirko Majer, ki mu je Tržič zelo pri srcu, se ga je lotil s svinčnikom in skicirko. Da bi ga otel pozabi, da bi ga Tržičanom pokazal takšnega, kot v resnici je, in takšnega, kakršnega bi si zanje želel. "Risbe so nastajale v zadnjih tridesetih letih vštric s poklicno in življenjsko potjo avtorja, kije že zelo zgodaj zaslutil, da tržiško mestno jedro skriva v sebi neko posebno dušo, dušo, kot jo imajo mesta, kijih sodobni tempo še ni povsem razčlovečil. Začetki oblikovanja mape segajo še v čas, ko je bilo spoznanje o vrednosti in nujnosti ohranjanja stavbne zapuščine malih mest še v povojih", je ob njegovi razstavi vedut zapisal kustos tržiškega muzeja Janez Šter. Ne vem, zakaj sem ga vedno imela za Prekmurca. Zaradi nekakšne mehkobe v glasu in očeh, prijetnega nastopa, topline, ki jo izžarevajo ljudje Kranjčeve pušče. Pa ni! Zago-rec je, doma je iz Križevcev pod Kalnikom. Verjetno bi na področju urbanizma in gradbeništva služboval kje v Zagrebu, če ne bi njegova življenjska usoda hotela drugače in ga 1948. leta pripeljala v stari Tržič, semle pod Kriško goro in Dobrčo. Našel ga je pristnega, neizumetničenega, s starodavnimi poslopji ob Mošeniku in Bistrici, ki so pričala o stoletjih fužinarske, kovaške, usnjarske, čevljarske in drugih obrti, ki so jih poganjala ogromna vodna kolesa. Zanje so bile tržiške vode ujete v rake. Tesno mimo teh hiš je tovorna pot vodila čez Lajb na Koroško stran. Mednarodni promet! Kdaj že je bil tržiški človek v Evropi. Zgodovinarji ugotavljajo, da je bil še pred sto leti bolj razvit kot Kranj. Zanimiv je bil za tuje tovarnarje. V predilnici se je najprej zaposlil Mirko Majer, vrsto gradbenih posegov je zahtevala kmalu po vojni, vse je kot vodja kapitalne gradnje petnajst let obvladoval s svojimi gradbeniki. Takrat, še bolj pa, potem ko je bil po 1963. letu referent za gradbeništvo in urbanizem, kasneje pa zadolžen za razvoj turizma v Tržiču, je odkrival prelepa obokana poslopja starodavnega Tržiča, tam zadaj, kjer jih ponavadi zakrivajo drvarnice in vsa mogoča in nemogoča šara. Ta čudovita arhitektura bi morala pokazati svetu tudi svojo četrto fasado. Vseskozi je nosil to v sebi in v duhu ohranjal Tržič, kakršnega je našel ob svojem prihodu pred skoraj pol stoletja, in kakršnega si je risal v zgodovinskih slutnjah. Kako rad bi Trži- GRAJZERJEVA ULICA — Ohranjeno hlevsko poslopje z značilno tesarsko obdelavo svisli v samem mestnem jedru čanom pokazal njihovo mestece v vsej njegovi lepoti, kajti sami je zaradi sivega vsakdana niti ne opazijo. Pa vendar tako lepih mestec, ki bi jih poživljali kar dve bistri reki, je na svetu zelo malo. Tako malo, da bi ta moral biti dragulj posebne vrste, s posebnim posluhom obdelan, prenovljen in potem pokazan svetu, da bi ta zadržal dih. Tako je razmišljal Mirko Majer o mestecu, kjer bo preživljal tudi starost, in nič čudnega, daje z občutkom za vse staro, lepo, vzel v roke skicirko in nastala je mapa dvajsetih risb, ki so spomnile Tržičane na njihove skrite dragocenosti, ki so zvečine še vedno tu in je še vedno dana možnost, da jih odkrijejo, se z njimi ponesejo. Včasih je kar hud na Tržičane, ker jih kar nočejo videti, se jih zavedati. S svinčnikom je upodobil četrto fasado, kakršno bi nekoč morale pokazati tržiške mogo-čnice, kot so Mallvjeva, Perne-tova, Verdirjeva hiša. On jih vidi takšne, kot bi se morale pokazati očem, v vsem svojem sijaju. "Kakšna bogata arhitektura starega mestnega jedra bi se pokazala, če bi odstranili vse dotrajane ograje, lope, vse to hortikulturno uredili, odprli arkadna dvorišča. Zaživela bi četrta fasada, ki je povsem pozabljena, zanemarjena, na vrtovih pa naj bi nastala forma vi-va iz kamna. To bi sodilo sem. Tako sodijo tudi znani slovenski kiparji in arhitekti. Te prelepe arkade naj bi dobile kulturne poslovne prostore, male galerije in druge razstavne prostore, butike, boljše male trgovinice, kjer naj bi se čutil utrip kulturne preteklosti Tržiča in odvijala sedanjost. Le na ta način bi stara mestna jedra prav oživili. Toliko let sem se ukvarjal z urbanizmom, turizmom, sodeloval s spomeniško varstveno službo, daje bilo vse skupaj zame nekakšen izziv, domačinom v risbi prikazati, kakšne vedute imamo v Tržiču nekaj metrov PARADIŽ — Nekoč idilični milje ob Moseniku od glavne ceste. To so biseri arhitekture! Zgradba -muzeja, edinstvene vodne rake, zgornje in spodnje, kolesa Germovke -kovačije za "črnavo", lopate, krampe, Dornikova kovačija, vse to bi moralo oživeti. To bi dalo nov utrip mestu, nas še bolj približalo svetu. Saj Tržič se zaveda svojih korenin, toda prav danes je čas, da vse te vrednote potegne iz pozabe, jih pokaže sebi in svetu. Z občutkom urejeno, očiščeno staro mestece, je najlepša, najbogatejša turistična ponudba. Le izkoristiti je treba znati to." Mesto ni obnovljeno, če obnoviš fasado, prekriješ streho, dvigneš iz nje frčade, da pridobiš stanovanjsko površino za podstrešne stanovalce. Saj nič ne reče, veliko je bilo narejenega, toda premalo se zavedajo lepote širokih košarastih vel-bov Zgornje kajže, arkad Ver-dirjeve, intimnosti dvorišča Pernetove in Mallvjeve hiše, zidov stare Lončarjeve elektrar- ne in prve javne razsvetljave v začetku našega stoletja, lesenih hlevov in skednjev z značilno tesarsko obdelavo svisli v samem mestnem jedru, starega Paradiža, kjer so včasih tržiške perice prale perilo na Mošeniku, stare usnjarne, kjer so se visoko nad vodo v treh etažah odtekale in sušile kože. Kakšna posebnost bi bile obnovljene dvojne rake stare Kajetanove tovarne kos in srpov. Kako čisto drugače je izgledala kapelica Sv. Nepomuka, tik ob mostu čez Bistrico pri Kurnikovi hiši, ko je segala, kot mogočen steber do same vode. "Nekaj risb prikazuje stare objekte tehničnih spomenikov, ki so popolnoma izumrli in lahko se zgodi, če ne bomo pozorni do te čudovite dediščine, da bodo zanamci vpraševali, "kaj je to sploh bilo, kaj je pomenilo?". Prelepa je okolica Tržiča. Mirko je zaljubljen vanjo kot mladenič. Vsa leta že opozarja nanjo, na izhodišča v visokogorski svet skozi urejene vasi. Sanjsko lepe načrte je imel zanje v sklopu programov Alpe Adria. Vsaka vas naj bi poleg močnih kmetij imela stare obrti, gostilne, kovačije, kolarske delavnice, gostilne, kmečki turizem. Vse drugače bi morali izkoristiti te lepe vasi v okolici Tržiča, pašnike, pastirske in planinske koče. Posebej pri srcu mu je cesta Pod gorami, v vznožju Dobrče, ki jo sam imenuje Cesto gradov. Tu so nekoč uspevali vinogradi, enkraten je razgled po kranjski deželi. "Svet bi to vse drugače cenil. Spomnite se samo razvalin gradu Altgutenberg nad Bistrico. Danes je od njega ostalo le še nekaj razvalin. Pa je moral biti podobno mogočen kot Kamen v Begunjah. Z odprtjem vile Bistrice, s prelepo cerkvico Sv. Jurija in grajskimi razvalinami bi bil to prelep turistični ambi-ent. Cerkvice so kar posejane po hribčkih, nad starimi strehami Tržiča. Z odkritjem dvojnega stropa pri Sv. Juriju, smo pridobili strop še za Sv. Jožefa. Tako se danes prvi ponaša s prelepim gotskim kasetnim stropom, drugi pa z renesančnim. Sredi šestdesetih let, ko se je Tržič bolj posvetil sakralnim objektom in jih skušal približati turizmu, so skrbeli tudi za iluminacijo vseh cerkva. Danes je osvetljena le še cerkvica Sv. Jožefa." Vseeno pa ima Tržič še ogromno možnosti, razmišlja Mirko Majer. Ce drugega ne, so tu stare kulturne znamenitosti, edinstvena lega tik pod mejo s Koroško, od koder prihaja močan vpliv drugačnega gospodarjenja in trženja, pa tudi zgled za drugačne turistične prijeme. Mirko Majer osebno ne bo več posegal v odločanja, preutrudil se je v dolgih letih. Preveliki napori so bili, zdaj bo resnično odjenjal in se posvetil konjičkom. Še ga bodo Tržiča-ni lahko videli s skicirko v roki, kje v kakšen kotu starega Tržiča. Še je starih hiš, zidov, ki so vredni vedut. Zdaj je čas, da se v delo vprežejo mlajši rodovi. Zaupa jim, ne bodo pa imeli lahkega dela. Sicer ga pa oni tudi niso imeli. In kaj bi jim zdajle ob svojem odhodu srčno naročal? "Očuvati moramo naravne lepote, skrbeti za ekologijo, da bi postali ena od najbolj čistih občin. Velikega pomena sta oba vodotoka, Bistrica in Mošenik. Za vsa alpska mesta so vode ponos mesta! Posvetiti se kul; turi stavbne dediščine, očuvati in olepšati staro mestno jedro. Moja srčna želja je, da bi bila tržiška občina spet med tistimi občinami v Jugoslaviji in v Sloveniji, kot prejšnja, vzorna leta, ko na njeni borzi dela ni bilo nobenega nezaposlenega." USNJARNA — (Po Beneschevi predlogi) — izginuli tehnični spomenik MODA ZA POLETJE NA VSAKEM KORAKU V STAREM MESTNEM DELU KRANJA GORENJSKI GLAS PETEK, 21. JUNIJA 1991 Urednica priloge: Darinka Sedej; sporedi Leja Čolnar; oblikovanje Igor Pokorn: lektorica Marjeta Vozlič Dva dni dopusta, da sem »prišla k sebi« Na tomboli na Brdu pri Kranju je dobila prvo nagrado - avtomobil hondo shuttle, vreden 50.000 nemških mark - Jana Belovič, zaposlena kot tajnica pri nas, pri Gorenjskem glasu. Jana nam je pripovedovala: »Prvič v življenju sem sploh bila na tomboli! V denarnici sem imela natančno 150 dinarjev in za 100 dinarjev sem kupila kartico. Potem sem se ves čas neznansko dolgočasila in kar hotela oditi. Ko sta mi manjkali še dve številki, so me začeli priganjati, naj vendarle grem na oder. In ko so potegnili mojo zadnjo številko 79 - nikoli je ne bom pozabila - jih je bilo pred mano še šest. Tedaj so žrebali in potegnila sem številko 1. Niti sanjalo se mi ni, kakšna je pravzaprav prva nagrada. Potem so se mi začele tresti noge. Nagrada je bila zares nepričakovana! Znancem sem plačevala pivo kar s čeki. Vzela sem tudi dva dni dopusta, da sem sploh prišla k sebi! Avto, ki je zares prima, bomo seveda obdržali...« • D. S. IZREDNA PRILOŽNOST 2 Poslovni prostor samo 700 DEM za m V Križah, tri kilometre od Tržiča, urejamo nakupovalno -poslovni center za potrebe krajanov Križ, Tržiča in okolice. Poslovni prostori so namenjeni za razne dejavnosti (samopostrežna trgovina, trgovine, butiki, obrtne delavnice, pisarne, frizerski in lepotilni salon, disco in gostinski lokali). Sedanji prostori so različnih površin in obdelav, zato jih bomo preuredili po potrebah in željah kupcev. NE ZAMUDITE TE ENKRATNE PRILOŽNOSTI IN NAS TAKOJ POKLIČITE. IMI - Intermedia inženiring, Ljubljana, Ilovški štradon 22, tel. 061/212-259. POSOJILNICA - BANKA ŽILA BELJAK / VILLACH Beljak / Villach Kaiser Josef Platz 6. Tel 9943-4242-27377 Brnca / Hart. vznožje Korenskega sedla - ob glavni cesti (odprto tudi ob sobotah11!) Ziljska Bistrica / Feistritz Gail •Cr VISOKE OBRESTI ZA VLOGE * BANČNA TAJNOST A * UGODNA MENJAVA *r SLOVENSKA POSTREŽBA ir RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN! Frekvenca oddajanja: 97,3 MHz Čas oddajanja: od ponedeljka do sobote od 12.00 do 19.00 ob nedeljah od 10.00 do ene zjutraj Reklamni bloki: 12.50, 13.50, 14.50, 16.50, 17.50, 18.20 Informacije o vremenu, prevoznosti cest: 12.20, 15.20, 18.50 Stalne oddaje: šport: vsak ponedeljek ob 14.20 kultura: vsak ponedeljek in četrtek ob 18.20 športno-planinske prireditve: vsak petek ob 14.20 verska oddaja: vsako soboto ob 18.00 otroška oddaja: vsako nedeljo ob 10.05 Nekatere stalne plačane oddaje: svetopisemska šola (vsako sredo ob 18.20, vsak petek ob 18.20 in vsako nedeljo ob 17.20), akcija »skriti reporter« (vsak ponedeljek in četrtek ob 17.20) čestitke: vsako nedeljo od 13.00 dalje Osmrtnice: (lahko) vsak dan ob 12.15 in ob nedeljah ob 12.45 Telefona redakcije: 212-825, 212-826 Telefona studia: 21-21-22, 21-21-23 Telefax: 211-965 POLETJE 91 Kranj - Minuli konec tedna je glasbena agencija in založba Pan iz Kranja pripravila prvi dve prireditvi v okviru projekta Poletje v Kranju. Prireditve so letos nekoliko spremenjene. Medtem ko se je lani vse dogajalo na kranjskem Titovem trgu, se je letos mesto dogajanja preneslo na prehod ob Delavskem domu. Tudi program so preoblikovali po merilih kvalitete in različnosti. Med tednom bo sicer na tem zdaj pokritem prireditvenem prostoru zgolj gostinska ponudba, ob koncu tedna, to je ob petkih in sobotah pa bodo v glasbenih večerih nastopali glasbeniki in glasbene sklupine s področja jazza, folk muzike, ter etno in akustične glasbe, niso pa pozabili niti na otroški program.dMi-nuli konec tedna se je v okviru teh prireditev že predstavila jazz skupina Grajski kvartet in južnoameriški duo Titicaca. Ta konec tedna pa bo prvič na Gorenjskem nastopil trio Gorše - Franulič - Ugrinovič. Zagrebška skupina, ukvarja se z "etno new age glasbo", ni neznana pri nas, saj so marca letos nastopili v ljubljanskem Cankarjevem domu, predstavili pa so se tudi že v tujini. Zasedba skupine: alt saksofon, al ud - arabska lutnja in tolkala. Na glasbenem trgu pa je že v prodaji tudi njihova LP plošča. Poleg te vodilne hrvatske skupine novega glasbenega stila bo večer popestrila tudi jazz skupina Grajski kvartet iz Ljubljane. • L. M. VREME Dež in oblačno vreme V soboto, 22. junija, nam pratika napoveduje jasno vreme, v nedeljo, 23. junija, bo oblačno, v ponedeljek, 24. junija, bo nestanovitno, v torek, 25. junija, dež, v sredo, 26. junija, nestanovitno, v četrtek,, 27. junija, bo ščip in v petek, 28. junija, oblačno. L PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo 9.25 Christabel, ponovitev angleške nadaljevanka 15.10 Video strani 15.20 TV mozaik: Tednik, ponovitev 16.20 EP, Video strani 16.25 Sova, ponovitev 17.50 EP, Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Festival otroške popevke, prenos iz hale Tivoli 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Razglednice Clivea Jamesa, angleška dokumentarna serija 21.15 V Citvju, angleška nanizanka 22.05 TV dnevnik, vreme 22.25 EP video strani 22.30 Sova Dragi John, ameriška nanizanka Umor po knjigi, ameriški film Skrivni kabaret, angleški varie-tejski program 0.55 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.55 Tacen: SP v kajaku in kanuju na divjih vodah - slalom, prenos 17.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 17.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.00 Alpski večer Bled '91, ponovitev 3. oddaje 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Slavnostni koncert ob 100-le- tnici Carnegie Halla, posnetek 22.00 Ljubljana: Grafični bienale, prenos 23.00 Yutel, eksperimentalni program 23.58 Dunaj, Krakov: Evropska noč jazza, prenos glasbene prireditve 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Family album, ameriška angleščina 10.15 Mati zemlja, otroška serija 10.45 Poletni program 14.05 Šaljivi hišni video, humoristična serija 14.35 Poročila 14.40 TV koledar 14.50 Kako je nor ta svet, humoristična serija 15.20 Splošna praksa, avstralska nanizanka 16.10 Od maja do decembra, angleška humoristična serija 16.40 Britanski udar, angleške nadaljevanke 17.35 Pokličimo 93 17.45 Mati zemlja, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Prvi vtisi, ameriška nanizanka 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Šifra Emerald, ameriški film 21.45 TV dnevnik 22.05 Slike časa 0.15 Yutel 0.55 Poročila 14.20 Tacen: SP v kajaku in kanuju - slalom, prenos 17.55 In delta rally, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Risanka 20.15 Orson VVelles - življenje na filmu, dokumentarna serija 20.50 Nostalgija 21.40 Alf 22.15 Poročila 22.50 Hobotnica, 2/13. del italijanske nadaljevanke KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Pregreti stroji, ameriški barvni film; Emilio Estevez, Pat Hin- gle, Laura Harrington, Yeardley Smith TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.30 Program v slovenskem jeziku 18.45 Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka, otroški program Velika noga, televizijska nanizanka Meč za viteza, risana serija 20.10 Zgodovina fotografije, dokumentarna oddaja 20.30 Družina Monroe, kanadska nadaljevanka TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 12.00 12.15 13.00 13.10 13.35 14.00 14.45 14.50 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.20 19.30 19.53 20.00 21.15 21.25 21.25 23.10 23.30 1.10 Jutranji program: Čas v sliki Policijska postaja, ponovitev Ruščina Šolska TV Plešem samo zate, ameriški film, 1933 Frog Show, humor Domače reportaže Čas v sliki Mi, ponovitev Zahodno od Santa Feja, serija Liebling Kreuzberg, serija Nekoč Leto in dan Otroški program Ostržek, risanka Am, dam, des Zeleni pašnik Zgodbe iz drugih dežel, Portugalska Mini kviz Mini čas v sliki VVurlitzer čas v sliki Mi Sever in jug, nadaljevanka Znanje danes Čas v sliki Vreme Šport Znane osebnosti kuhajo Pogledi s strani Izdajstvo, 2. - zadnji del avstralskega filma Šport Vojvodina in umazani lisjak, ameriški film; George Segal, Goldie Hawn, Conrad Janis Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 15.50 Leksikon umetnikov • 16.10 Podvig s starimi mojstri, ameriški film; Bob Hope, Don Amec-he, Jayne Meadovvs Allen 17.30 Obrežni volk, dokumentarni film 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.15 21.45 22.00 22.30 22.35 23.30 23.55 Policijska postaja Milijonsko kolo, nagradna igra Lokalni program čas v sliki Kultura Dan-B: 22. junij 1941, Čas Y: 3.15, Rekonstrukcija prvega dne nemškega napada na Sovjetsko zvezo pred 50 leti Znanost Čas v sliki Umbabarauma, animirani film Spitting Truth Spiting image Prenos z Dunaja in Krakovva: The European Jazznight 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program - glasba -9.05 Glasbena matineja - 11.05 Petkovo srečanje + glasba -12.00 Poročila - na današnji dan - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.05 Vodomet melodij -19.00 Radijski dnevnik - 19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.30 23 00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nokturno - Vladislav Stres: Izgon iz raja - 23.15-4.30 Nočni program -glasba RADIO ZIM: FREKVENCE: Koprivnik: 98, 2 Mhz Lubnik: 91.2 Mhz Miklavš: 96,4 Mhz 1. RADIO ŽKI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila -17.10 - Ljudski običaji - kresovanje - 19.00 - Odpoved programa - ODDAJNIKI RADIA TRIGLAV BRVOGI JESENICE BLEJSKA DOBRAVA ŠPANOV VRH VOGEL FREKVENCE: 96,8 Mhz, 89.8 Mhz 96,0 Mhz 87,7 Mhz 101,1 Mhz Gornjesavska dolina mesto Jesenice Radovljica, ostala Gorenjska Jesenice. Radovljica, Gorenjska Bohinj SLOVENIJA 1 SOVA UMOR PO KNJIGI ameriška barvna kriminalka; režija: Catherine Mary Stevvart, Fred Gwynne, Caleste Holm. Junak filma je mlad pisatelj, ki je s svojimi šestimi detektivkami zelo uspel. Njegov literarni junak je zasebni detektiv Biff Deegan, ki rešuje svoje primere tudi s pištolo. S svojo grobostjo in mac-ho držo postaja Deegan pisateljeva dnevna mora. Zato se odloči, da bo namesto grobega detektiva postavil intelektualca, ki bo svoje detektivske probleme reševal s »sivimi celicami«, skratka z možgani. Nov detektiv Amos Frisbee, je pisateljev alter ego. Tako si ga vsaj zamišlja pisatelj. Medtem ko poskuša prepričati svojega literarnega založnika, naj mu vendar pusti, da »umori« svojega slavnega literarnega junaka, opazi skozi okno nenavaden prizor. Moški grobo potisne lepotico v avto in naglo odpelje. Pisatelj, ki si želi družbo Bartha in Pynchona, ki sanjari o novem junaku svojih detektivskih primerov, se znajde sredi svojega primera. Literarni založnik mu ne verjame, kajti osumljeni moški je Victor Gravel, eden najvplivnejših prebivalcev Nevv Yorka. Vendar pisatelj, ki tako postaja alter ego novega literarnega junaka, vztraja. Njegovo življenje je iz trenutka v trenutek bolj nevarno. Njegov slavni literarni junak Deegan bi mu sicer pomagal, toda pisatelj odločno zavrača njegove grobe, nesramne prijeme. Pa vendar, ali bodo njegove »sive celice« zadoščale za rešitev lepe neznanke? Srečanje pisatelja in njegovega junaka, resničnosti in domišljije, so običajno zanimiva. To velja tudi za fiim Umor po knjigi, ki ga je leta 1986 režiral Mel Damski. Z zadržanim humorjem je prikazal tako pisatelja kot njegovega junaka. Film Umor po knjigi je kriminalka, s simpatičnimi, komičnimi trenutki in duhovitim zapletom. RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.00 - Petkov ocvirek - 15.30 -Dogodki in odmevi - prenos Radia Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice -17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa ISKRICA Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje. Zato torej nam sedanjost uhaja. Flaubert KINO 21. junija CENTER amer. erot. thrill. HOT SPOT ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ nem. trda erot KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri KOMENDA amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III ob 20. uri LAZE amer. akcij, film KRVAVI ŠPORT ob 19. uri ČEŠNJICA amer. film MORSKE SIRENE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. akc. drama ROCKY V. ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama HENRY IN JUNE ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. film ŽENA HUDIČ ob 20. uri, amer. erot. film SERVIS ZA AVTOMOBILE IN MOŠKE ob 22. uri BLED amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 20. uri IZ ŠOLSKIH KLOPI PIŠE: Helena Jelovčan FILMSKA NAGRADNA UGANKA V filmu Pleše z volkovi je zablestel Kevin Costner. Pravilnih odgovorov na nagradno vprašanje je bilo kar zajeten šop, sreča pa se je tokrat nasmehnila Alešu Vi-drihu z Bleda, Levstikova 23, in Beti Vovk, Duplje, Pod- brezje 184. Po dve vstopnici za ogled kateregakoli filma v Kino podjetju Kranj jima bomo poslali po pošti. Čestitamo! V soboto bo v kinu Center premiera ameriškega filma Izganjalec hudiča III. Kot daje slutiti že naslov, gre za mistično vsebino. Duhovnika obseda hudič Pazuzu, za nameček pa se vanj pritihotapi še duh psihopatskega morilca. Policist (George C. Scott) raziskuje množične umore duhovnikov... Nagradno vprašanje je enostavno; kako imenujemo filme, ob katerih dobimo kurjo polt? Odgovore pošljite do 3. julija na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska uganka. . ' Mina, Urška, Mojca V naši rubriki Iz šolskih klopi ste med šolskim letom lahko večkrat brali pesmi Mine Kunstelj, Urške Taler in Mojce Špan, (zdaj že bivših) osmošolk iz Gorij. Njihove pesmi so v drobni zbirki izšle ob letošnjem 8. februarju, pred dnevi, ko so gorjanski šolarji odraslim prikazali interesne dejavnosti, pa so knjižico v literarni delavnici ponatisnile. Na mlade pesnice je ponosna tudi mentorica šolskega novinarskega krožka Anica Por. Morda bomo o njih še slišali, morda še prebrali kakšno njihovo pesem tudi na straneh našega časopisa, saj načrtujemo, da bomo v prihodnje rubriko občasno odprli tudi gorenjskim srednješolcem. - Foto: A. Gorišek Veverica Veverica s košatim repom, kot akrobat po drevju skače, je orehe, lešnike in žir, pred sovo ali kuno urno se požene v dir. Veverica rjava, dolgorepa, vitka, plašna, gibčna, dolge skoke premaguje, v krošnjah dreves gnezdi in prezimuje. Erazem Šubic .4. dr. OS Cvetku Golarja Škofja Loka Zadnji boji v razredu "Tršica, a me lahko še enkrat prašate?" se deremo vsevprek. Seveda, vsak bi rad imel najboljše ocene. Obenem pa se vsi veselimo počitnic. Vztrajno odštevamo in izpuščamo sobote in nedelje, da je število dni čim manjše. Kaj pa jaz? Učenja se ne oklepam s trdimi vezmi, ljubša mi je igra in branje. To se mi pozna tudi pri ocenah. Pregovor: kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri, je pri meni zamenjan: kar lahko storiš jutri, ne naredi danes! Vsem se ocene dvigujejo, veselijo se spričeval, jaz pa prav nič. Najraje bi videla, da jih sploh ne bi dobili. Učenje - to je zadnje, kar popoldne rada delam. Vedno, ko dobim slabo oceno, si pravim, da se bom učila, vendar iz te moke ni kruha. Sedaj pa nam še socialni delavci grozijo z enakimi sprejemnimi izpiti za vse srednje šole. Da bi se najraje zakopala! V šoli nam vedno govorijo, učite se, ker tudi ocene sedmega razreda vplivajo za vpis v srednjo šolo. Pa ravno tu se mi ustavi. Zaradi tega šolo tudi sovražim, vendar sem kriva le sama. Tu ni nobene šole in učiteljev, le jaz sem tista, ki se ne potrudi za svoje bodoče življenje. Zadnji boj je najtežji, to še presneto drži. Maja Markun, 7. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Bilo me je sram Rad sodelujem pri pouku in zato večkrat dvignem roko. Sram pa me je, če me tovarišica nato vpraša in ji povem napačen odgovor. To se mi je zgodilo že večkrat. Pri matematiki sem imel roko tako dolgo dvignjeno, da sem že pozabil, kaj hočem povedati in sem se moral izgovarjati z nesmiselnimi besedami. Drugič se mi je to zgodilo pri spoznavanju družbe. Spet sem predolgo držal roko v zrak. Prešli smo že na drugo temo, ko meje tovarišica vprašala. Ker nisem vedel, kaj naj rečem, me je bilo spet tako sram, da bi se najraje vdrl v tla. Kadar pa mi uspe povedati kaj dobrega, se mi zdi, kot da sem storil nekaj velikega. Jaša Bešlagič, 5. b r. OŠ Josipa Broza Tita Predoslje STRAH Strah me je bilo, ko smo se lani peljali s pletno na otok. To je bilo takrat, ko se je poročila moja sestra Evelina. V pletni nas je bilo devetnajst in bal sem se, da se bo potopila. Toni je igral na harmoniko, vsi so bili veseli, mene pa je od strahu bolel trebuh. Še bolj kot pri vožnji s pletno pa me je bilo strah lani poleti, ko smo z mamico in očijem obiskali partizansko bolnišnico Franjo. Strah meje bilo, da se ne bi spet porušile skale s strmega pobočja soteske, v kateri je bolnišnica. Ko smo prišli iz Franje, sem se zelo tresel, zato smo šli na sok v bližnjo gostilno. Tam nam je natakar povedal, da se vsake toliko časa še vedno utrga kakšna skala. Takrat sem se odločil, da nikoli več ne grem v Franjo. Aljaž Černe, 3. c r. OŠ A. T. Linharta Radovljica Želvo je narisal Rok Škufca iz 4. a r. OŠ Ivana Groharja v Škofji Loki. Doma je treba tudi pomagati. Rada pazim bratca, vozim traktor in včasih grem tudi rada v hlev. Najbolj sitno pa je pomivati in brisati posodo. Včasih pa je vsako delo odveč in se ga je težko lotiti. Ana Habna, 4. r. OŠ Dražgoše 1. PROGRAM TV SLOVENIJA TV HRVATSKA 2 TVAVSTRTJA2 8.50 9.00 9.00 9.20 9.35 10.00 11.00 11.25 12.00 15.50 16.00 17.15 17.20 17.50 17.55 18.00 18.05 Video strani TV mozaik Radovedni Taček: Piščal Periskopov raček: Programski jezik Logo, zadnja lekcija Alf, ameriška nanizanka Klub Klobuk Sorodniki iz Lazin, otroška nanizanka TV Sarajevo Zgodbe iz školjke Naši pevski zbori: Trije glasbeniki jubilanti v letu 1991 (Ma-rolt, Gallus, Srebotnjak) Video strani Konec sveta, ameriški film EP Video strani Sova, ponovitev EP Video strani Poslovne informacije TV dnevnik Spored za otroke in mlade: Žalostni velikan, japonska pravlji- 18.25 Slovo od polne zaposlenosti, ponovitev izobraževalne odda- 18.55 19.05 19.15 19.30 19.55 19.59 2020 20.35 22.05 22.25 22.30 1.25 Že veste? Risanka TV okno TV dnevnik Vreme Utrip Žrebanje 3x3 Titanic TV dnevnik, šport, vreme EP Video strani Sova Na zdravjel, ameriška nanizanka Twin Peaks, ameriška nadaljevanka Mestece Grandvievv, ameriški film Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.35 SP v kajaku in kanuju na divjih vodah, dnevni pregled 10.55 Tacen: SP v kajaku in kanuju na divjih vodah - slalom, prenos 16.30 Barcelona: Evropski pokal v atletiki, vključitev v prenos 19.30 TV dnevnik 20.15 Filmske uspešnice: Bountv, an-gleško-ameriški film 22.30 SP v kajaku in kanuju na divjih vodah, dnevni pregled 22.50 Vutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Vesela sobota, spored za otro ke 10.45 Alf, ameriška nanizanka 11.10 Hobotnica, zadnji del italijanske nadaljevanke 12.15 Vrtoglavica, oddaja o filmu 13.15 Kuk in Perry. ameriški mladinski film 14.55 Sedmi čut, oddaja o prometu 15.05 En avtor, en film, T. Kurelec: Gibajte se povsem svobodno 15.15 Igrani film 16.55 Poročila 17.00 Narodna glasba 17.30 TV teden 17.45 Razstava donacij Iva Šebalja 18.00 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 18.50 Na začetku je bila beseda 18.55 Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana serija 19.30 TV dnevnik 20.05 Rudarjeva hči, ameriški film 22.10 TV dnevnik 22.30 Prisrčno vaši: Nada Putar Gold 23.15 Športna sobota 23.35 Fluid, zabavnoglasbena oddaja 0.20 Yutel 1.20 Poročila 8.40 Video strani 8.45 Vesela sobota 10.20 Alf 10.35 Vrtoglavica, ponovitev 11.45 Gangstrska petorka, angleški barvni film; Alec Giunness, Ce-cil Parker, Herbertlom, Katie Johnson, Peter Sellers 1320 Hobotnica, ponovitev italijanske nadaljevanke 14.25 Uspehi hrvaškega športa 1991. posnetek 16.25 Barcelona: Evropski pokal v atletiki, finale, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Skupni račun, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Dvnamo, oddaja iz kulture 21.00 Šibenik: Mednarodni festival otroka Šibenik '91, prenos otvoritve 22.05 Morje, sonce in seks, show program 23.05 Delo na črno, ameriška nanizanka 0.00 Tacen: SP v kajaku in kanuju, reportaža 0.20 Glasbeni maraton KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Pustolovci, francoski barvni film; Alain Delon, Lino Ventu- ra, Joanna Shimkus TV KOPER 16.00 športne oddaje 18.30 Dokumentarna oddaja 19.00 TV dnevnik 19.30 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.40 Čarobna svetilka, otroška oddaja Velika noga, ameriška nanizanka 20.00 Blodnje, francoski barvni film, Beatrice Dalle, Adriana Asti 21.30 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.20 TV dnevnik 22.30 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1 9.00 9.05 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 13.10 1335 15.10 15.15 15.30 16.00 17.00 17.10 17.35 18.00 18.05 18.30 19.30 20.00 20.15 21.50 22.35 0.10 0.15 2.00 Čas v sliki Policijska postaja Angleščina Francoščina Ruščina Podvig s starim mojstrom, ameriški film Hallo Austria. hallo VVienna čas v sliki Mi Njena velika preizkušnja, nemški film Magične minute Comedv Capres Otroški program V senci sove, angleška pustolovska serija Otroški VVurlitzer Mini čas v sliki Trivial Pursuit Če mene vprašaš čas v sliki Sestanek, z Moniko Lindner Sever in jug čas v sliki Šport Družinski praznik Manekenka in vohljač Davitelj z Beverlv Hillsa, ameriški film Čas v sliki Vsi gremo v raj. francoski film; Jean Rochefort, Claude Bres-seur, Victor Lanoux, Guy Be-dos Čas v sliki/Ex libris 8.30 Vremenska panorama 14.50 Leksikon umetnikov 15.00 Glasba sosedov 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 15 let nagrade Ingeborg Bach mann, reportaža 17.45 Kdo me hoče? - Živali iščejo dom 18.00 Policijska postaja 1, serija 18.30 Magazin Alpe Jadran 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Sladka Irma, ameriški film; Jack Lemmon, Shirley MacLai-ne 22.30 Čas v sliki 22.35 šport 23.05 Ali You Need Is Love, uspešnice 60-ih let 0.35 Čas v sliki 0.40 Ex libris l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani + pionirski tednik - 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Kulturna panorama - 11.05 Radijski kabaret -12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.40 Radijski Merkurček + EP - 15.30 Dogodki in odmevi -15.55 Zabavna glasba - 16.00 Od melodije do melodije + EP - 17.00 Tedenski aktualni mozaik - 18.05 Znano in priljubljeno -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Radio na dopustu -22.00 Zrcalo dneva - 22.30 Kratka radijska igra - 23.05 Literarni nokturno -Harry Kuhner: Pesmi - 23.15-5.00 Nočni program - glasba 1. RADIO žmi 14.00 -19.00 - Neposredni prenos prireditve v Žirovh "Žirovska noč" -vmes EPP in obvestila - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.10 - Duhovna obzorja -12.30 - Horoskop -13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radia Slovenj- SLOVENIJA 1 SOVA MESTECE GRANDVIEVV ameriški barvni film, 1984. režija: Randal Kleiser; glavne vloge: Ja-mie Lee Curtis, C. Thomas Ho-vvell, Patrick Swayze, Troy Dona-hue, Jason Leigh. Grandvievv je ameriški podeželski kraj in glavni junak Tim končuje srednjo šolo, želi študirati oceanografijo, toda njegov oče ga pri tem ne podpira, ker bi ga želel obdržati ob sebi, da bi se ukvarjal z nepremičninami. Ob Timovi zgodbi spremljamo še vrsto človeških usod, vezani na za-tohlost provincialnega mesteca, iz katere se ne morejo iztrgati. Tu je še sedemindvajsetletna Mic-helle, ki upravlja avtomobilski stadion za tekmovanja v razbijanju avtomobilov in nikakor ne more izplavati iz finančnih zadreg, hkrati pa v mestecu in moškem delu, ki ga opravlja, ne vidi zase prav nobene perspektive. Tu je tudi njen uslužbenec Ernie, voznik buldožerja, ki ga žena vara z vsakim, ki ji je všeč in na takšen način izživlja svoje frustracije... Usode junakov so prepletene že zaradi majhnosti kraja, v katerem živijo, vse pa teži predvidljiva in nič kaj privlačna prihodnost. ja - 13.40 - Kuharski nasvet - 14.30 -Domače novice 1 - 15.00 - Tečaj angleškega jezika - ponovitev - 15.30 -Dogodki n odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Zabavno glasbena oddaja - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP - 18.59 - Odpoved programa FILMNET 7.00 Sidecar Racers 9.00 Lifestyles of the Rich and An 11.00 Lantern Hill 13.00 Betvveen The Darkness And The Davvn 15.00 A Few at VVeasel Creek 17.00 Just Teli Me What You Want 19.00 First Deadly Sin 21.00 American Graffiti, akcijski film; Ric-hard Dreyfuss, Ron Hovvard 23.00 Members Choise 1.00 Nočni klub special - erotika 3.00 Medium Cool 5.00 The Hideous Sun Demon NOVO V KINU IZGANJALEC HUDIČA III ameriška grozljivka; režija: VVilliam Peter Blatty; igrajo: George C. Scott, Ed Flanders, Brad Douriff, Scott VVilson. Če se spominjate zaključka filma Izganjalec hudiča II, potem veste, da hudič ni bil uničen in ljudem še vedno preti nevarnost. Potem ko je duhovnik izgnal hudiča iz telesa deklice in je ta prešel vanj, se je začel med njima biti boj za življenje ali smrt enega izmed njiju. Čeprav je duhovnik na koncu umrl, pa so bile njegove zadnje besede iaž. Torej hudič še živi. Policaji in teologi se sedaj sprašujejo, koliko ljudi je obsedenih s hudičem. KINO 22. junija CENTER prem. amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 17. uri, GALA KONCERT OB 1. OBLETNICI RADIA KRANJ ob 20. uri STORŽIC amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA II ob 16. uri, nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18 in 20. uri ŽELEZAR amer. vvest. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri DUPLICA amer. erot. trhill. HOT SPOT ob 19. in 21. uri ŽELEZNIKI amer drama HENRY IN JUNE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer akc. drama ROCKY V ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. karate film LOV NA NINJE ob 18. uri, amer. zab. film ODTRGANI PSIHIATER ob 20. uri BLED amer. krim. film POLICAJ POD NADZOROM ob 18. in 20. uri. amer. erot. film SERVIS ZA AVTOMOBILE IN MOŠKE ob 22. uri BOHINJ amer. zab. film TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 20. uri 10.45 David Coperfield, shovv 11.00 Tutti frutti, glasbena oddaja HTV 11.40 Risanka 11.45 Kaj početi ob nedeljah 16.00 Ina delta rally 16.25 Barcelona: Evropski pokal v atletiki, prenos 19.15 Tacen: SP v kajaku in kanuju, posnetek 20.05 Garfield, ameriška risana serija 21.20 Vse razen ljubezni, humoristična nanizanka 19.00 Čas v sliki 19.48 Primer za tožilca 20.15 Bluegrass, 1. del ameriškega TV filma; Chervl Ladd, Mickey Rooney, Brian Kervvin, Antho-ny Andrevvs 21.55 Čas v sliki 22.00 Šport 22.05 Inšpektor Clouseau - »Najboljši« mož Interpola; Peter Se-lers, Herbert Lom, Lesley-An-ne, Dovvn 23.45 Chicago1930, Powerplay 0.30 Čas v sliki SLOVENIJA 1 17.05 PISMO ameriški barvni film; igrajo: Lee Remick, Jack Thompson, Jan McShane. Leto 1939 v daljni Mala j i. Na plantaži kavčuka se je zgodil umor. Uporabnikova žena Leslie, ki je ustrelila moževega znanca Hammonda, o dogodku popolnoma mirno pripoveduje policistu. Prav tako zadržano sprejme tudi resnico, da bo morala v zapor, čeprav trdi, sa je streljala v samoobrambi - Hammond jo je hotel posiliti. Mož, ki svojo ženo slepo ljubi, poskuša storiti vse, da bi jo rešil. Pomagata mu odvetnik in njegov pomočnik. Prav slednji pa po naključju odkrije kopijo pisma, v katerem Leslie roti Hammonda, naj jo obišče. To pismo lahko postavi na laž njeno zgodbo o posilstvu... 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 9.10 Video strani 920 Otroška matineja, Živ žav 10.15 Nevarni zaliv, ponovitev kanadske nanizanke 10.45 Boljše življenje, humoristična nadaljevanka TV Beograd 11.30 Videomeh 12.00 Obzorja duha 12.20 EP Video strani 12.30 Šentvid pri Stični: 22. tabor slovenskih pevskih zborov, prenos 14.30 Video strani 14.40 Saga o Forsvtih, angleška nadaljevanka 15.30 Sova, ponovitev 16.50 EP Video strani 16.55 Poslovne informacije 17.00 TV dnevnik 17.05 Pismo, ameriški film (čb) 18.40 Risanke 19.00 TV mernik 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Zgodilo se je na današnji dan, nadaljevanka TV Sarajevo 20.45 EPP 20.50 Zdravo 22.10 TV dnevnik, šport, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Polna hiša, ameriška nanizanka Campion, angleška nanizanka 0.00 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.25 Križkraž, ponovitev 11.55 Tacen: SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom ekipno, prenos 16.30 Barcelona: Evropski pokal v atletiki (skupina B), vključitev v prenos 19.30 TV dnevnik 20.00 Poznavalec piva, angleška dokumentarna serija 20.30 Ciklus filmov Carlosa Saure: Krvava svatba, španski film 21.40 SP v kajakih in kanujih na divjih vodah, slalom ekipno, dnevni pregled iz Tacna 22.05 Športni pregled 22.35 Yutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.15 Kronika Rusinov in Ukrajincev 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Dobro jutro, spored za otroke 10.45 Risanke 11.00 Mikser M 12.00 Sadovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Poročila 13.05 Daktari, ameriška nanizanka 13.55 Zdravila, izobraževalna oddaja 1425 Televizijski družinski magazin 17.05 Veni, vidi 17.10 Strupena lvy, ameriški film 18.45 Leteči medvedki, risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV dnevnik 20.00 Alberto Moravia: Rimljanka, italijanska nadaljevanka 21.40 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 22.40 TV dnevnik 23.00 Športni pregled, oddaja TV Beograd 23.30 Bachove suite za violončelo solo, oddaja resne glasbe 0.30 Yutel 1.30 Poročila TV HRVATSKA 2 9.35 Video strani 9.45 Dobro jutro 22.50 V poznih urah, ameriška nanizanka KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Oko za oko, ameriški barvni film; Chuk Norris, Christopher Lee, Richard Roudtree, Mart Clark, James Chan TV KOPER 16.00 Športne oddaje 18.00 Tutti frutti, ponovitev glasbene oddaje 19.00 TV dnevnik 19.30 Aktualna tema, ponovitev 20.10 Še enkrat, preden umrem, ameriški barvni film; Uršula Andress in John Derek 21.30 Globus 22.00 TV dnevnik 22.10 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 23.00 Športna rubrika TV AVSTRIJA 1_ 9.00 Čas v sliki 9.05 Comedy Capers 9.20 Naslovna stran, ameriški film; Jack Lemmon, VValter Matthau 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.35 Ločeni postelji, ameriški film; James Garner, Lee Remick 15.30 Otroški program 15.55 Jaz in ti 16.10 Kraljestvo miru 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X large 18.30 Sever in jug 19.30 Čas v sliki 19.48 šport 20.15 Top Spot, izbor in podelitev nagrad najboljšim reklamnim spotom 21.30 Za lepi svet, dokumentarna oddaja 22.15 Glas Islama 22.20 Lovski gost, drama 23.55 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kulturni tednik 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Universum: Adalil - gospodarica šotorov, ponovitev 11.00 Mozartov koledar: Pariz - razočaranje 11.05 Salzburška cerkvena glasba 12.50 Mozartov koledar 13.00 Dober dan. Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.15 Pravljični lažnivec 15.00 Pomorska svilena cesta 15.45 športno popoldne 17.15 Klub za seniorje 18.00 Policijska postaja, serija 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času L PROGRAM RADIO SLOVENIJA 5.00-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Radijska igra za otroke - 9.05 Pomnjenja - 10.05 Nedeljska matineja - 11.03 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 Lojtrca domačih - 17.30 Humoreska tega tedna - 18.00 Priljubljene operne melodije - 19.00 Radijski dnevnik -20.00 22.00 V nedeljo zvečer - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jems Tate: Pesmi - 23.15-04.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa - EPP - radijski koledar, kino - 10.00 - Športne novice - 10.20 - Alpetourovo turistično okence - 10.40 - Kino - 11.00 -Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi - 12.00 - Nedeljska duhovna misel - 12.10 - EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi -13.30 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Začetek - 8.05 - Oddaja za otroke - 9.15 - Horoskop - 9.45 - Špikov kot -10.15 - Slovenci v svetu -10.45 -Nasvet za nedeljsko kosilo - 11.00 -Radijski sejem - 12.00 - Čestitke poslušalcev -13.00 - Tema - 14.00 - Čestitke - 15.00 - Razgovor - 16.00 - Čestitke poslušalcev - 17.00 - Tema -18.00 - EPP -18.59 - Odpoved progra ma NOVO V KINU FILMNET 7.00 The Last Winter, dramatična romanca 9.00 Original One And Only Genuine, komedija 11.00 Short Circuit 13.00 A Kiss Before Dying, srhljivka 15.00 Back To Hannibal: The Retur, akcijski 17.00 Olsenbanden - Operas-jon Egon 19.00 Disorganized Crime 21.00 Rocket Gibraltar 23.00 Lon-garm, vestem 0.45 Pancho Barnes, komedija 3.15 The Rose Garden 5.15 VVifeminstress RTL PLUS 6.00 Mr. T. 620 Kapitan N 6.45 Jets-novi 7.10 Različne mladinske oddaje 9.30 Film 11.00 Ta teden 12.05 Klasika a la carte 12.35 Neverjetne zgodbe 13.00 Moj oče je zunajzemeljsko bitje. Družina Munster, Ultraman 14.00 Film 16.20 Film 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug 20.15 Film 21.55 Spieglov TV magazin 22.35 Prime Time 22.50 Model in vohljač 23.35 Pošasti 0.10 Cona somraka 0.35 Alred Hitchcock prikazuje 1.00 Model in vohljač RAN proizvodnja: Japonska/Francija 1985; režija: Akira Kurosavva; igrajo: Tatsuva Nakadai, Akira Terao, Ryu Daisku. Tudi v svojem zadnjem, osemindvajsetem filmu, ostaja Kurosavva zvest svoji priljubljeni tematiki iz japonske zgodovine. RAN upodobi konec obdobja vojnih kneževin, ko so se različni japonski klani spustili v krute boje za svojo nadvlado. Eden zaradi velikih gospodov se zaradi visoke starosti odloči, da bo oblast razdelil med svoja dva sinova, tretjega sina pa razdedinil. Čeprav si sprva dva sinova prizadevata uničiti drug drugega, sodelujeta pri razlastitvi svojega očeta, ki jima uide v puščavo. V ozadju te igre pa je v resnici gospodova nečakinja, ki se maščuje za pokol svoje družine pred davnimi časi. KINO_23. junija CENTER amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 17. in 19. uri, prem. iap franc. zgod. spekt. RAN ob 21. uri STORŽIČ amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA II. ob 16. uri, nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. west. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20. uri DUPLICA amer. akcij, film PTIČ NA ŽICI ob 10. uri, prem. amer. akcij, filma KRVAVI ŠPORT ob 17. in 19. uri, prem. ital trde erot. HUDIČ V GOSPODU HOLMSU ob 21. uri DOVJE amer. film MORSKE SIRENE ob 19.30 uri ŽELEZNIKI amer. kom. TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 19. uri ŠKOFJA LOKA amer. akc. drama ROCKY V. ob 18. in 20. uri RADOVUICA amer. zab. film ODTRGANI PSIHIATER ob 18. uri, amer. barv. film ŽENA HUDIČ ob 20. uri BLED amer. zab. film TRIJE MOŠKI IN MLADA DAMA ob 18. uri, amer. akcij, film DNEVI GRMENJA ob 20. uri BOHINJ amer. krim. film POLICAJ POD NADZOROM ob 20. uri 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV Mozaik 9.00 Igrajmo se gledališče: Kdo je najbolj pomemben? 9.25 TV mernik, ponovitev 9.40 Mladinski pevski festival Celje 89: Dekliški pevski zbor Krome-riž, ĆSFR 10.10 Obzorja duha, ponovitev 14.50 Video strani 15.00 Zdravo, ponovitev 16.20 EP Video strani 16.25 Sova. ponovitev 17.50 EP Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 TV mozaik 18.05 Utrip, ponovitev 18.20 Zrcalo tedna, ponovitev 18.35 Spored za otroke in mlade 18.35 Knjižna novost: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju 18.50 Radovedni Taček: Pajek 19.10 Risanka 19.20 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi, posnetek predstave MGL 22.15 TV dnevnik, vreme 22.35 EP Video strani 22.40 Osmi dan 23.25 Sova: Simpsonovi, ameriška animirana nanizanka Campion, angleška nanizanka 0.45 Video strani 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Family album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Zlata nit. otroška serija 10.45 Poletni program 14.45 Poročila 14.50 TV koledar 15.00 Prezrli ste, poglejte 17.40 Zlata nit, otroška serija 18.15 Hrvaška danes 18.45 Neubran prometni orkester 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Sladoled brez kometa, madžarska TV drama 21.30 Sedem dni v svetu, zunanja politika 22.00 TV Dnevnik 22.20 Kinoteka Hollvvvooda: Nevv Or- leans. ameriški film 23.50 Yutel 0.35 Poročila TV HRVATSKA 2 10.00 Video strani 10.10 Family album, ameriška angleščina 10.40 Zlata nit, otroška serija 11.10 Boj za demokracijo, dokumentarna serija 12.10 Rumena reka, dokumentarna serija 13.00 Čudežna mitnica, ameriška barvna risanka 18.25 Rim: Evropsko prvenstvo v košarki (m): Jugoslavija - Španija, prenos 20.00 Garfield 20.20 Prvaki razreda, ameriška humoristična serija 20.55 Dinastija Eastvvick, nadaljevanka 21.45 Homeland, dokumentarni film 22.20 Temna plat pravice, špansko-angleška nadaljevanka KANALA_ 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Nekdo je za vrati, francosko-italijanski barvni film; Charles Bronson, Anthony Perkins, Jill Ireland TV KOPER 1600 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.40 21.10 21.45 22.00 22.45 Športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Stanlio in Olio Glasbena oddaja Lucyjin Shovv, ameriška humoristična nanizanka Športna oddaja TV dnevnik V svetu domišljije, televizijska nanizanka Športna rubrika TV AVSTRIJA l 17.30 Satelitski programi, poskusni 999 prenosi 18.25 Rim: Evropsko prvenstvo v ko- 905 šarki (m): Jugoslavija - Špani- 930 ja, prenos 10.00 20.00 Regionalni programi TV Slove- 10.30 nija - Studio Ljubljana 11.55 21.00 Sedma steza, športna oddaja 12 00 21.20 Omizje Yutel, eksperimentalni pro gram 13.00 13.10 13.45 14.15 15.00 15.05 15.30 15.55 16.10 16.35 17.00 17.10 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00 20.15 21 08 21.15 21.25 2215 0.00 0.45 Dopoldanski program; Čas v sliki Policijska postaja Slika Avstrije Šolska TV Dekleta za zapahi, nemški film Popaj, risanka Poročilo iz parlamenta, ponovitev Čas v sliki Primer za tožilca, ponovitev Obrežni volk, ponovitev dokumentarne oddaje Angel se vrača, zamenjava vlog Otroški program Charlie Brovvn in Snoopy, risanka Am, dam, des Nasveti po telefonu, ORF, servis za otroke Gusarji z reke Spree, velika sprava Ding dong, otroci intervjujajo znane osebe Mini ČVS VVurlitzer Čas v sliki Sever in jug Znanje danes Čas v sliki Šport šport v ponedeljek Kuharski mojstri Pogledi s strani Hunter Zadnji dnevi v Keniji, britanski film; Greta Scacchi, Sarah Mi-les, Charles Dance, Joss Akland Chicago 1930, serija Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.35 Leksikon umetnikov 16.45 Skupaj smo močni 17.30 Lipova ulica, družinska serija 18.00 Polijska postaja 18.30 Gaudimax 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Kompas 22.00 Čas v sliki 23.30 Novi študij v Evropi 23.15 Nočni studio 0.45 Čas v sliki l. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba 7 00 Druga jutranja kronika - 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani - 10.00 Dopoldanski dnevnik: Informacije, gospodarstvo, glasba -11.05 Izbrali smo... 12.30 Kmetijski nasveti - 14.20 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 15.15 Radio danes, radio jutri - 15.55 Zabavna glasba - 17.00 Studio ob 17. in glasba -18.05 Pihalne godbe vam igrajo -20.00 Sotočja (prenos iz studia Radia Maribor) - 21.05 Zaplešite z nami -23.05 Literarni nokturno - Anka Petri-čevič: Ponovno te kličem - 23.15-4.30 Nočni program, glasba l. RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - reklame - obvestila - 16.50 - Športne novice obvestila - 17.00 - Obvestila 17.10 -Vroča tema: Obisk na OŠ Ivana Groharja - 17.30 - Zakajčkova mini šola -17.45 - Trič - trač - 18.00 - Mal heca more bit 19.00 - Odpoved programa RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 12.30 -Športni pregled - 13.00 - Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Glasbena rubrika: klasična glasba - 14.30 - Domače novice 1 -15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila -16.30 - Domače novice 2 - 17.00 - Tema - 18.00 - Čestitke poslušalcev in EP 18.30 do 18.40 - Neposredni pre nos večernih novic radia BBC - 18.59 - Odpoved programa - AVSTRIJA 1 22.15 ZADNJI DNEVI V KENIJI britanski film; igrajo: Greta Scacchi Sarah Miles, Charles Dance, Joss Ackland. Cinična melodrama o dekadent-nosti britanske kolonialne družbe v Keniji med drugo svetovno vojno. Diana, trideset let mlajša žena sira Delvesa Broughtona, se zaplete v strastno razmerje z razvpitim ženskarjem Jossom Er-rolom. Ko najdejo modrokrvnega zapeljivca ustreljenega, je sir Broughton obtožen umora. FILMNET 7.00 Olsenbanden - Operasjon Egon 9.00 Can't Buy Me Love 11.00 Kidnap-ped 13.00 The Rose Garden 15.00 From The Hip 17.00 A Study in Scar-let, drama 19.00 Do The Right Thing 21.00 Masquerade 23.00 Simple Ju-stice 1.00 Married to the Mob 3.00 Eyes f a Stranger 5.00 Messenger of Death RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.40 Že spet ti 10.00 Evropsko prvenstvo v plesu z Dunaja 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 13.35 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Bojna zvezda Galactica 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.20 Ekipa A 20.15 Šef 21.15 Film 22.45 10 pred 11 23.25 Možnost za ljubezen 23.35 Moški magazin 0.35 Film SCREENSPORT 8.00 Mednarodni moto šport 9.00 Profesionalni boks 11.00 Dirke drag-sterjev 12.00 Bovvling 13.30 Konjske dirke iz Francije 14.00 Evropski rally 15.00 Hokej na travi - evropsko prvenstvo 16.30 Akcija avto 17.00 Ko-njeništvo 18.00 VVrestling 19.00 GO -nizozemski moto šport 20.00 Formula ena James Hunt - film 20.30 Kolesarstvo 21.00 Boks 22.30 Pokal Porsche Carrera dirka v Osterreichingu 23.00 Golf - Kilarney 24.00 Bovvling 1.15 Nemški moto šport V soboto na Dovjem Večer na vasi Dovje - Ni treba posebej poudarjati, kako znajo za prijetno razpoloženje poskrbeti domačini sredi vasi Dovje. Člani sekcije za ohranjanje ljudskih običajev pri KUD Jaka Rabič v soboto, 22. junija, pripravljajo vsakoletni Večer na vasi. Poleg domačih pevcev bodo zapeli gostje iz pobratenega kraja Obrez, jeseniški gladališčniki pa se bodo predstavili z igro Kje je meja. Za dobro voljo obiskovalcev od blizu in daleč bosta skrbela ansambla Mari in Alpski pozdrav. J. Rabič KINO 24. junija CENTER amer srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 18. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR amer. vvest. drama PLEŠE Z VOLKOVI ob 17. in 20 uri RADOVUICA amer karate film LOV NA NINJE ob 20. uri BLED amer. barv. film ŽENA HUDIČ ob 20. uri < Z P -> U H U O. < - 1—- —> Z UJ o O Z < rr \- w ZA DOM IN DRUŽINO PIŠE: Danica Dolenc POSKUSIMO ŠE ME NOVOST ZA GOSPODINJE Skuta z dišavnicami Vrt je poln zelenja in dišavnic, uporabite jih. Lahko pripravite odličen skutin namaz, s katerim obogatite pomladno in poletno kuhinjo. Namazan na črn kruh je lahko s skodelico mleka, krožnikom solate izdaten obrok, predvsem pa zdrav. Vzemite pol kilograma skute, vanjo pa zamešajte na drobno sesekljano mlado čebulo, zajeten šop na drobno zrezanega drob-njaka, nekaj vejic peteršilja, vejico kopra in nekaj lističev pehtra-na, lahko pa po okusu dodate še malce sesekljane bazilike. V mo-žnarju zdrobite vsaj pet zrn črnega popra, če imate pri roki zelenega, dodajte še nekaj teh zrn in pol čajne žličke kumine. Da bo skuta malo bolj sočna, jo obogatite še s kakšno žlico kisle ali sladke smetane. Solite po okusu. Vse skupaj dobro premešajte in namaz je gotov. Najboljši je na črnem, ajdovem ali graham kruhu. Solate tako in drugače Berivka z orehovo omako S 150 do 200 g berivke odstranimo uvele liste, druge natrgamo, operemo in odcedimo. Orehova omaka: 1 drobno rdečo čebulo olupimo, narežemo na rezine, zmešamo s 3 žlicami bučnega olja, 2 žlicama vinskega kisa, 50 g grobo sesekljanih orehovih jedrc in začinimo s soljo in poprom. Omako zmešamo s sestavinami za solato, nato pa solato po potrebi dodatno začinimo s soljo, poprom in kisom ter takoj ponudimo. Poletna solatna skleda 1 glavi mehke solate odstranimo zunanje liste, preostale liste ločimo od kocena, velike liste natrgamo, manjše pa pustimo' cele; solato operemo in dobro odcedimo. 1 šopek redkvic očistimo, operemo in narežemo po dolgem na četrtine; 1/2 kumare dobro operemo, razpolovimo po dolžini, odstranimo semena, nato pa jo narežemo na približno 5 cm dolge palčke; 10 s papriko polnjenih oliv drobno sesekljamo, drugih 10 pa razpolovimo. Preliv za solato 50 g gorgonzole naribamo, jo zmešamo z 2 žlicama kisle smetane, 3 žlicami olivnega olja in 2 žlicama kisa ter začinimo s Izvlečne police za posodo Imate morda tudi vi že doma AMC ali kakšno drugo podobno posodo z debelim dnom in visokimi pokrovkami s termostati? Odlična posoda, ni kaj, toda vse bi bilo, če bi nam vsem tako ne manjkalo prostora v omarah. Seveda postavljamo eno nad drugo, ko pa jih vlečemo iz omare, se nam zatikajo na vse mogoče načine in če smo le malo nerodni, nam vse skupaj zgrmi po tleh. In potem se ustrašimo, ne za posodo samo, saj je iz najboljšega jekla, ampak za termostate, spet je treba meriti, katera posoda gre bolje v drugo, da bo zavzela čim manj prostora, da bo bolj pri roki... No, drage gospodinje, zdaj bo vseh teh vaših težav konec. Mirko URH z Orehka v Kranju je skonstruiral namensko omaro za posodo doživljenjske trajnosti. AMC, Milox, Diamant, Fisler, Zep-ter, WMF in drugih proizvajalcev. sveže mletim črnim poprom. Primešamo sesekljane olive in 1 žlico mešanih sesekljanih di-šavnih zelišč (peteršilj, pehtran, janež, kislica). Omako prelijemo po sestavinah za solato in solato takoj postrežemo. Zraven ponudimo bel kruh. In še nasvet: Ker nežni solatni listi med mešanjem z drugimi sestavinami hitro upadejo in ovenejo, predlagamo naslednje; pripravljene, oprane solatne liste naložite v skledo, jih pokapajte s prelivom, nanje naložite druge sestavine, jih prelijte s preostalim prelivom in takoj ponudite, (plus slika str. 21, solata iz knjige Dr. Oetker SOLATE) Sladica z domačega vrta 500 g jagod operemo, dobro odcedimo, jim odstranimo peclje in jih prerežemo. Zmešamo 3 žlice sladkorja in 1 vrečko vanilijeve-ga sladkorja, s tem potresemo jagode in porazdelimo sadje po skodelicah. V vsako stresemo po 1 žlico ovsenih kosmičev (skupno torej 4 žlice), premešamo 2 kozarčka jogurta, dobro ohlajenega, in z njim polijemo jagode in kosmiče, nekaj kosmičev pa potresemo še povrhu. Sladica bo še boljša, če bodo kosmiči mešani s posušenim sadjem, lešniki, mandlji in podobnim. "Namenska omara za posodo, ki bo vgrajena v spodnjem delu kuhinje, rešuje vse te težave," pravi Mirko Urh, "Vgrajenih ima 4 ali 5 vodoravnih polic, ki se na krogličnih vodilih lahko popolnoma izvlečejo in omogočajo priročen dostop do vsake posode posebej. Vsaka polica ima posebno oblikovane sedeže za dve posodi, ki se med seboj ne dotikata in sta varno spravljeni. Normalne pokrovke so odložene skupaj s posodo, pokrovke za hitro kuhanje pod pritiskom pa imajo posebno oblikovano polico za vsako posebej ali pa v kombinaciji z eno od manjših posod. Omara je grajena za modulno širino 40 cm, je enako globoka in visoka ter iz enakega materiala kot običajne kuhinje. Same police so izdelane iz plošč mediapana, ki je odporen proti vlagi in lakiran s trdim belim lakom. Z gotovostjo lahko rečem, da je v omari spravljena posoda odložena varno in priročno. pa tudi ekonomično, saj rabi mnogo manj prostora, kot običajno." Velika prednost Mirkovega patenta - izum je patentiran - je ta, da police z vodili lahko montira v katerokoli kuhinjsko omarico. Ravnokar pripravlja tudi rešitev za prostor pod pomivalnim koritom in odcejalni-kom. Skratka, lotil seje problema, ki žuli maisikatero gospodinjo in lahko mu bomo hvaležne, ko bomo le s potegom police iz omarice že pri želeni posodi. Brez prestavljanja, brez nepotrebne jeze. In kam se obrniti po nasvet, pojasnilo, naročilo? URH, Kranj, d.o.o. Podjetje za proizvodnjo, trgovino in inženiring, Zasavska c. 28/B, Kranj, tel.: 064/217-544. Naj omenimo še to, da firma URH izdeluje tudi načrte za štance, brizganje plastike, za avtomatizacijo strojev in drugih naprav, tehnološke postopke, kalkulacije za vse vrste izdelkov, ocene investicij ter druge tehnološke storitve. TEMA TEDNA Ali ste vedeli, da živite v mesecu VSESLOVENSTVA? Niste? Je pa res velikanska škoda, da šele zdaj, ko gre junij v drugo polovico, izveste, da je JUNIJ 1991 razglašen za MESEC VSESLOVENSTVA! Ne vem, čemu pristojni niso javno in glasno raz-bobnali, da se morajo Slovenci junija 1991 še posebno vseslovensko počutiti. Mene je jako prizadelo, da ti ZA MESEC VSESLOVENSTVA izvem šele včeraj - pa še to skozi neko finančno prošnjo nekega gledališča, ki pravi, da je dobilo »befel«, da mora podaljšati gledališko sezono za ves junij, ker je MESEC VSESLOVENSTVA. In so mu, gledališču, pošle finančne sape, saj mora pripraviti za MESEC VSESLOVENSTVA kup dodatnih predstav, ki seveda stanejo. Zdaj šele vem. zakaj so v prvi polovici junija tisti, ki niso tako zaplankani in neinformirani kot jaz, kar brsteli in kot siničke žvrgoleli okoli mene - v duši jim je ja pel mesec VSESLOVENSTVA! Mojo butasto nrav pa so mračnjaško pretresale razne politične afere in aferice, da me je kar zadušiti hotelo: bomo zveza držav ali odcepljeni podalpski domorodci? Bomo dobili živilske bone: če da, potem me je gnjavilo, ali bo to 8 ali 10 dek kruha na osebo na dan? Če pa bi mi bilo dano vedeti, da živim v mesecu VSESLOVENSTVA, bi vsa tuga odpadla! Joj, prejoj, kako krasno bi se mi začenjali dnevi: VSESLOVENSKI sonček bi prikukal skozi okno, VSESLOVENSKA taščica bi skakljala po okenski polici, ocvrlo bi se VSESLOVENSKO jajce na oko, VSESLOVENSKI pogled v denarnico bi mi sicer razkril, da je tako kot vedno prazna, ampak nič ne de: je pa VSESLOVENSKEGA proizvajalca. Na poti v službo mi bi prihajali naproti VSESLOVENSKI delavci, ki so jim zjutraj ob šestih rekli, da so »čakajoči na delo« ali trajni presežki. Zdeli bi se mi obupani, ampak kot VSESLOVENKA ja vidim v srce VSE-SLOVENCA: čeprav izve, da je trajni presežek, si bo v najbolj kritičnem trenutku ponosno zamrmral napev: Slovenija, od kod lepote tvoje... Vesoljci nas gledajo Če ti prižgeš kresove in nazdraviš s kozarcem penečega vina, ni vesoljca v orbiti, ki ne bi vedel, da gre za akt osamosvojitve. Če so bo tistega dne kaj bliskalo, ne bo šlo za nevihte in strele, ampak za sporočilo vesoljcev, da priznavajo samostojno, suvereno in neodvisno Slovenijo! Če mi je že vseslovenstvo ušlo, mi je v tolažbo le program, ki ga odbor za promocijo Slovenije pripravlja po vseh občinah za dan, ko se bomo... Kaj jaz zdaj vem: vseslovensko razdružili ali nekaj takega. Ta program, scenosled prvotno imenovan, je zdaj revidiran. Vanj pa se je med drugim zapisalo, da morajo zagoreti kresovi po hribih, da bodo tudi VESOLJCI videli, da se ustanavlja najmlajša država v Evropi. Moram takoj pristaviti, da to ni noben hec: vsi župani so res dobili resno besedilo navodil, v katerem piše, da jih bodo gledali tudi VESOUCI! Vendar enkrat ena pametna beseda, ki pa meni tudi drugače da marsikaj misliti! Včasih, zgodaj zjutraj, grem na balkon bosih nog in v pižami, v svetem prepričanju, da vse naokoli še spi in da me nihče ne vidi. Na kraj pameti mi ni nikdar padlo, da lahko za mano oprezajo VESOLJCI v orbiti in me vidijo bosih nog in v pižami! Mama mia. kako me je sram! In če vesoljci malo nižje obrnejo svoj daljnogled, lahko vidijo ves plevel na vrtu in se zgražajo: »Madonca je tale zanikrna - saj se peteršiljček in korenček niti vidita več ne, toliko je plevela!« Zdaj bodo vesoljci, ki jim je od vsega najbolj interesantna Slovenja, občudovali tudi naše kresove in prvič v živo videli naše župane - kajpak tiste, ki jih še niso evidentirali, ker ne hodijo zgodaj zjutraj na balkone. Župani bodo po scenosledu dnevu osamosvojitve namreč nazdravili s kozarcem penečega vina, zato je nemogoče, da bi jih vesoljci prezrli. Če ti prižgeš kresove in nazdraviš s kozarcem"penečega vina, ni vesoljca v orbiti, ki ne bi pri priči vedel, da gre za akt osamosvojitve. In če se bo tistega dne pod oblaki kaj bliskalo, vedite, da to niso kakšne banalne poletne strele in nevihte, ampak sporočilo vesoljcev, da priznavajo samostojno, suvereno in neodvisno Slovenijo! Odbor za promocijo Slovenije je s to vesoljsko strategijo genialen! Ko bodo vesoljci prišli na zemljo, bo prvo, kar bodo poročali, prav to, da so po Sloveniji goreli kresovi in da jim je bila dana ta izjemna čast, da so iz orbite videli prav vse slovenske župane, ki so nazdravljali s kozarcem penečega vina. Nepozabno! Če nas že nihče noče priznati, nas bodo priznali vsaj vesoljci! Ko pa bodo vseslovenstvo, kresovi in vse te zadeve mimo, predlagam, da odbor za promocijo nadaljuje s svojimi uspešnimi domislicami. V geometrijskem središču Slovenije začnimo kopati eno veliko luknjo. Kopljimo vse dotlej, dokler bo kaj skal in zemlje. Ko bo materiala zmanjkalo, bomo naenkrat pogledali ven in se znašli - kje drugje, kot v sami Ameriki... • D. Sedej DEMOKRAJCI Da ne bi ponovila napak kranjske občine pri »osvobajanju« Radia Kranj, se je tržiška vlada odločila predlagati, da bi bila kar ona sama ustanoviteljica Radia Tržič. S podjetniškega stališča odličen predlog, saj je država edino podjetje, ki nikoli ne propade. Morda nekoliko moti le zahteva, da bi morali oblikovati tudi programski svet, kar je z ekonomskega stališča čisti višek stroškov. Minister Vencelj je že večkrat poudaril, da pri izbiri šolskih ravnateljev ne bo dopustil, da bi ideološke kuhinje prevladale nad strokovnostjo. V »njegovi« kranjski občini ni nikakršnih tajnih demosarskih seznamov. Za novega osnovnošolskega ravnatelja se zahteva le, da je bil 5-10 let glavni oporečnik v šolski zbornici, priporočljivo pa je tudi, da ga večina učiteljskega kolektiva ne sprejema. Najbolj jezičen slovenski (propadli) direktor, Marjan Stare, naj bi postal novi glavni urednik televizije. Hvala bogu! Bo vsaj nastopal malo več za kamerami in ne pred njimi. V Kranju bodo še zmanjševali občinsko upravo. Prve bodo na tržišče poslane čistilke. V skupščinski razpravi zaenkrat še ni bilo pojasnjeno, kako je poskrbljeno za to, da z njihovim odhodom ne bi ponovno prišlo do večjega grabeža družbenega premoženja. Tudi čistilke niso več to, kar so bile včasih! , Poslanci v republiški skupščini iz dneva v dan napredujejo v pridobivanju političnih izkušenj zrele demokracije. Nekateri že sprašujejo, ali morda deviz v Sloveniji ni tudi zato, ker jih LB zadržuje v tujini. Toplo, toplo, bi rekel narod. Tudi sicer so državljani Slovenije resno vznemirjeni, ker vlada noče razkriti dneva, osamosvojitve naše republike. Najbolj jih skrbi, da v paket osamosvojitvenih zakonov ne sodi tudi sprejem lastnega novega koledarja. demokratizator ČLOVEK, NE JEZI SE Regres na računovodski način V tej rubriki smo se nedavno obregnili ob Inštitut za sociologijo in filozofijo iz Ljubljane, v katerem so si delavci (ki denar za dejavnost dobivajo iz republiškega proračuna) izplačali po dobrih 23.000,00 din regresa za letni dopust. Recept, kako je možno koristno uporabiti zakonske omejitve za izplačilo regresa za letni dopust, so pokazali v Zvezi društev finančnih in računovodskih delavcev Slovenije. Zaposleni v ZDFRD so si namreč že marca izplačali letošnji regres za letni dopust v povprečju 53.000,00 din na delavca. Ni kaj - kdor zna, pa zna! Kaj počno najboljši? Ameriška revija Business Week je zbrala podatke o najbolj uspešnih ameriških manjših podjetjih. Manjše podjetje je po merilih te revije tista firma, ki dosega največ 150 milijonov dolarjev letnega prometa. Na lestvici najbolj uspešnih je na prvem mestu podjetje z imenom lntegrated Waste Services. Ime vam kaj dosti ne pove -zato raje zapišimo, kaj počnejo v tej najboljši mali firmi v ZDA: odvažajo smeti in predelujejo odpadke! Če ste se že zgrozili ob najnovejši položnici vašega občinskega komunalnega podjetja za smetarino in kanalščino ter opazili, kako prijetno so zrasle tovrstne spomladanske cene, potem verjetno ni daleč čas, ko bomo po ameriškem zgledu tudi na slovenski lestvici najbolj uspešnih podjetij imeli na vrhu - komunalce. Karawankentunnel in devizni tečaj Pred otvoritvijo Karavanškega predora smo si v tej rubriki privoščili bodico na račun cene predornine, ki znaša 90.- ATS oziroma 200,00 din. Najnovejši podatek, ki je po slabih štirinajstih dneh pokazal, kje smo ob prepihu iz tunela, je zelo zgovoren: če na avstrijski strani Karavanškega predora želiš plačati predornino v dinarjih, jo računajo po 300,00 din. To pomeni, da je avstrijski šiling po 3,33 din oziroma je »šticunga« okroglih 80 odstotkov (uradno je ATS po 1,85 din). Če vam torej v teh dneh za nemško marko računajo 19,00 ali že kar 20,00 din, le brez panike: to je šele 50 odstotkov čez uradni tečaj. AKlaMatOR "Naša igra presenečenja-. Tanja Kozel) je presenetila Tanjo Pagon Tanji sta božali levčka Charlija »Tukaj Tanja Koželj z Oreh-ka,«se je oglasilo v telefonski slušalki. »Veste, zelo rada bi presenetila sošolko Tanjo Pa-gon iz Stražišča, saj je velika ljubiteljica živali. Rada bi namreč v živalskem vrtu krmila živali...« Lepo presenečenje! Dogovorili smo se s prijaznim direktorjem Živalskega vrta, da bomo kar obe Tanji v soboto dopoldne pripeljali v živalski vrt, kjer bosta z oskrbnikom Deja-nom Amonom čistili in krmili živali v kletkah. Tanji Pagon je bilo seveda treba povedati nekaj dni prej: našli smo jo v osnovni šoli Lucijan Seljak v Stražišču in bila je, seveda, izjemno presenečena, predvsem pa vesela, da bo šla v živalski vrt. Kot nam je kasneje povedala zgovorna Tanja Koželj, Tanja Pagon resnično nikoli ne pohodi niti mravljice: če jo bo na primer videla na šolski klopi, bo vzela list papirja in jo odnesla ven. Doma pa redno izrezuje vse, kar najde o živalih in lepi v poseben zvezek... Tako torej! Kot se je izkazalo kasneje, ve štirinajstletna Tanja Pagon izjemno veliko o raznih živalih, tudi tistih, ki so v ljubljanskem živalskem vrtu. Bila nam je izvrstna vodnica, ki je kar mimogrede nizala zanimive podatke o vseh vrstah živali, ki smo jih videli. Kajpak so nas po ogledu vivarija najbolj zanimale zveri, obe Tanji pa sta bili veseli, ko jima je Dejan obljubil, da bosta takoj, ko bo očistil kletke, lahko celo pobožali mladega levčka Charlija. In smo videli marsikaj, tudi to, kako Dejan zjutraj spravi zveri v kletko, da jim lahko počisti in kako vse po dvakrat in trikrat zavaruje s ključavnico. Bog ne daj, da bi se kdaj pozabil zavarovati - če pa bi se že zgodilo, tudi Dejan ve marsikaj o značaju posamezne živali, denimo volkov. Nikoli jim ne smeš obrniti hrbta, kajti vedno napadejo od zadaj! Po nekaj urah čiščenja in ogleda smo bili končno pri ljubkem Charliju. Obe Tanji sta z oskrbnikom vstopili v kletko in ga božali vse dotlej, dokler ni postal rahlo nagajiv in je že kazalo, da se mu je zahotelo Kože-Ijevi Tanji strgati hlače. Nagrajenka Tanja pa je presenečeno vzkliknila: »Vedno sem mislila, da imajo levi mehko dlako. Pa ni res! Charlijeva dlaka je kar precej trda!« Nato smo počakali še krmljenje morskih levov: obe Tanji sta smeli stopiti na podest, kjer sta z ribami krmili vodni živali, na veliko občudovanje - in tudi zavist - številnih obiskovalcev, ki so se zbrali okoli. »Bilo je krasno, bilo je imenitno, bilo je super,« se je zahvalila Tanja Pagon. Mi pa smo bili veseli klica Tanje Koželj, ki je izredno lepo znala presenetiti svojo sošolko in največjo prijateljico... • D. Sedej Sto ton sena za zimo Vojko Vesel, po poklicu veterinar, direktor Živalskega vrta, nam je pripovedoval:» Ljubljanski živalski vrt na južni strani Rožnika meri 18 hektarov. Letno ga obišče 280.000 ljudi, v njem pa je 500 živali, ki pripadajo 153 različnim vrstam. Za vrt skrbi 20 zaposlenih, ki so oskrbniki in po poklicu veterinarski tehniki. Hrano pripravljajo v svoji kuhinji. Na mesec živali pojedo okoli 300 kilogramov mesa in od 8 do 10 ton sena, tono sadja, treba pa je kupiti tudi koruzo, krmno repo... Za zimo morajo pripraviti 100 ton sena. Nekatere živali morajo dobiti prav posebno hrano, redno vitamine. 65 odstotkov vseh stroškov pokrijejo z vstopnino in prodajo živali, ostalo prispeva mesto Ljubljana. Zaposleni bi radi, da bi za vrt skrbela vsa Slovenija, saj so edina tovrstna institucija v Sloveniji. Živalski vrt je ob ponedeljkih zaprt - tudi zato, da si živali oddahnejo od obiska, ki je največji prav ob sobotah in nedeljah. Tedaj nekatere vrste tudi ne dobijo nobene hrane, kajti obiskovalci kljub prepovedi živali za rešetkami vztrajno hranijo in imajo zato nekatere kar precejšnje prebavne težave. Kar zamislimo si: če v nedeljo pride 4.000 ljudi in če samo vsak peti vrže opicam bonbon... Živali pa pri jedi nimajo nobenih omejitve; jedo, dokler je hrana. Vsako pomlad kupijo nekaj novih živali in tako so letos dobili mlade muflone, mlade košute, mlade prašiče in pse. V živalskem vrtu so se izvalili beloglavi jastrebi, ki merijo več kot dva metra čez krila in jih drugače v Sloveniji ni - je le kolonija na Cresu. Žirafe danes nimajo nobene, kajti kljub vsemu imajo premalo prostora. Žirafa, recimo, rabi vsaj dva hektara, da se samo sprehodi. In kaj je drugače še novega? Imajo šakala, pa volkulja ima mladička, ki ga volk vztrajno nosi v gobcu. K zverem se pač ne more iti, še posebej ne k volkovom; kadar oskrbnik čisti, ponavadi ne gre po vsem prostoru, kjer so volkovi, kajti ve, da tega ne marajo in na vsak način hočejo ohraniti samo zase polovico kletke. Imajo levčka Charlija, ki ga je levinja zavrgla in so ga nato hranili po dudki. Poboža ga lahko samo oskrbnik. Oskrbniki delajo vsak drugi dan po 12 ur. Delo ni tako lahko, kot si nekateri mislijo: da namreč hodiš malo po živalskem vrtu in po ves dan božaš tigre! Živali terjajo veliko skrbi in nege in se morajo dobro počutiti.« Presenetite še vi! Će poznate skrite želje vaših sorodnikov, znancev in prijateljev in bi jih radi prijetno presenetili, vam lahko željo izpolnimo mi! Pišite nam - za igro presenečenje - in če bomo le mogli, vam bomo ustregli. Lahko nam tudi telefonirate: vsako sredo od 10. do 12. ure na telefonsko številko: 211-835 ali 211-860. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Zgodbe iz školjke 9.30 Sedma steza, ponovitev 9.50 Osmi dan, ponovitev 16.10 Video strani 16.20 EP Video strani 1625 Sova, ponovitev 17.50 EP video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV dnevnik 18.05 Spored za otroke in mlade: Starši naprodaj, posnetek izvirne mladinske igre 19.10 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Ingverjevo drevo, angleška nadaljevanka 21.10 Omizje Konec slovenske politične emigracije 22.40 TV dnevnik, vreme 23.00 EP Video strani 23.05 Sova Pujsovi dosjeji, angleška nanizanka Campion, angleška nanizanka 0.20 Video strani 14.10 Pregled programa 16.20 Pregled programa 16.25 Rim: Evropsko prvenstvo v košarki (m): Jugoslavija - Poljska, prenos 18.00 Megamix 18.50 Sreča pa še večja, zabavno- glasbena oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Garfield 20.20 Vietnam, dokumentarna serija 21.15 Na zdravje!, ameriška humoristična serija 21.50 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 22.40 Poročila 23.00 Zgodovina smeha, francoska dokumentarna serija 23.50 Kronika dni satire in eurokaza KANALA 20.00 Triton z morja, japonska risana serija 20.30 Velika pustolovščina, francosko/britanski barvni film; Louis De Funes, Tarrv-Thomas, Bo-urvil TV KOPER SLOVENIJA H 21.35 POVEČAVA Ljubezen v slovenskem filmu Kako ljubijo Slovenke in Slovenci? Kakšen je njihov objekt želje? Zakaj jim ljubezen tolikokrat spodleti? Koliko Slovencu domovina usmerja njegovo ljubezen? Koliko ljubezni mu daje in koliko je jemlje? Kako se Slovenci in Slovenke poljubljajo in dotikajo? Po čem hrepenijo? Koliko so srečni v ljubezni? Kaj počne ženska s Slovencem in kaj počne Slovenec z žensko? Na ta vprašanja bo s pomočjo gostov in filmskih odlomkov skušala odgovoriti Majda Sirca. 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 15.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 16.25 Rim: Evropsko prvenstvo v košarki (m): Jugoslavija - Poljska, prenos 18.00 Satelitski programi - poskusni prenosi 18.50 Gostovanje slovenskega nacionalnega baleta v Minsku 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio 2 Koper 21.30 Žrebanje lota 21.35 Povečava, oddaja o filmu 23.00 Jara gospoda, slovenski film (čb) 0.45 Yutel, eksperimentalni program l. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 Poročila 9.35 TV koledar 9.45 Familv album, tečaj ameriške angleščine 10.15 Majhen svet. oddaja za otroke 10.45 Poletni program 14.45 Poročila 14.50 TV koledar 15.00 Prezrli ste. poglejte 17.40 Majhen svet, oddaja za otroke 18.15 Hrvaška danes 18.45 Preteklost v sedanjosti, izobraževalna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Zgodbe iz Hollvvvooda, ameriška nanizanka 21.00 Žrebanje lota 21.10 V velikem planu, kontaktna oddaja 22.10 TV dnevnik 22.30 Kinoklub Evropa 0.00 Yutel 1.00 Poročila TV HRVATSKA 2 10.00 Video strani 10.10 Family album, ameriška angleščina 10.40 Mali svet 11.10 Portret skladatelja: Zlatko Ba-lokovič - Orfej, ki ne umre 12.40 Kinoteka Hollvvvooda New Or-leans, ponovitev ameriškega filma 16.00 Športne oddaje 17.30 Regionalni programi TV Slovenija Studio Koper Odprta meja 19.00 TV dnevnik 19.30 Čarobna svetilka - otroški program 19.50 Ura groze, italijanski barvni film 21.15 V svetu domišljije, televizijska nanizanka 22.05 TV dnevnik 22.15 Športna rubrika TV AVSTRIJA l_ 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Angleščina 10.00 Šolska TV 10.30 Bluegrass, ameriški TV film 12.05 Šport v ponedeljek, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.00 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja, Umazan načrt 14.00 VValtonovi 14.45 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Otroški program 15.05 Oddaja z miško 15.30 Am, dam, des 15.55 Video uspešnice in kviz 16.10 Šest Bartonovih 16.35 Mini leksikon 17.00 Mini ČVS 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Sever in jug 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki, vreme 20.00 Šport 20.15 Universum: Sestre noči - hijene, dokumentarna oddaja 21.07 Pogledi s strani 21.15 Priča obtožbe, ameriški film 23.05 Chicago 1930 23.50 Zajjfest Raab 91 0.50 Čas v sliki TV AVSTRIJA 2 8.30 Vremenska panorama 16.50 Leksikon umetnikov 17.00 Šolska TV 17.30 Orientacija 18.00 Policijska postaja, 1. serija 18.30 Zarjovi, lev! Živalski kviz 19.00 Lokalni program 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Kultura 20.15 Made in Austria, kviz 21.07 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki 22.30 Klub 2 Poročila 1, PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani -11.00 Danes smo izbrala - 14.05 Čestitke poslušalcev - 18.05 Za ljubitelje lahke glasbe -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.39 Glasbeni in-termezzo - 22.00 Zrcalo dneva - 23.05 Literarni nokturno - Jan Kochanovv-ski: Pesmi - 23.15-4.30 Nočni program, glasba L RADIO ŽIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -obvestila - 16.50 - Športne novice -17.00 - Obvestila - 17.15 - Po poti vaših vprašanj in pobud, kajti vsak zakaj ima svoj zato - 19.00 - Odpoved programa - RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.30 - Domače novice 1 - 15.30 - Dogodki in odmevi -prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 - Domače novice 2 -17.00 - Torkov popoldan z Bracom Korenom, vmes čestitke poslušalcev in EP - 18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC -18.59 - Odpoved programa ZURICH K0SM0S ZAVAROVALNIŠKA DRUŽBA VABI K SODELOVANJU INF.: OD PONEDELJKA DO PETKA tel.: 061/272-784 FILMNET 7.00 A Disney Christmas 9.00 She 11.00 The Great Georgia bank Hoax 13.00 Steal the Skly 15.00 Evvoks: The Battle for Endor 17.00 Married to the Mob 19.00 Messenger of Death 21.00 Track 29, psihodrama 23.00 Buli Dur-ham 1.00 Glass, srhljivka 3.00 Max and Helen, akcijska drama 5.00 La Cages Aux Folles III RTL PLUS 6.00 Dobro jutro in poročila 9.35 Film 11.10 Vroča nagrada 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Hammer 1325 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Divja vrtnica 15.55 Mini plavback shovv, ponovitev 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Knight Rider 20.15 Film 22.00 Ekskluzivno 22.55 Zakon v Los Angelesu SCREENSPORT 8.00 Evropski rally 9.00 Akcija avto 9.45 Bovvling 11.00 Wrestling 12.00 Pokal Porsche Carrera - dirka v Osterreichringu 12.30 Britanski moto šport 13.00 Dirke dragsterjev 14.00 Golf - Kilarnev 15.00 Hokej na travi -evropsko prvenstvo 16.30 Boks 18.00 Odbojka na plaži 19.00 Moto dirke 19.30 Nemška formula 1 20.00 Gimnastika - ameriško prvenstvo 21.00 Atletika Belfast 22.00 Dirke NAS-CAR 23.00 Mednarodni moto šport 24.00 Biljard snooker CENTER amer. srhlj. IZGANJALEC HUDIČA III. ob 18. in 20. uri STORŽIĆ nem. trda erot. KONTESINE NESPODOBNE IGRE ob 18. in 20 uri ŽELE ZAR amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA II. ob 18. uri, prem. amer melodrame VSEAMERIŠKI HEROJ ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. trda erot GREŠNA DELA ob 20. uri RADOVUICA Ni predstave! BLED amer karate LOV NA NINJE ob 20. uri Letošnje poletje bo, tako kot že nekaj let zapored, ponovno zaznamovano z velikimi open air koncerti. Glavnina le-teh se bo dogajala na tleh Zvezne republike Nemčije. Ta je pač največji konzument glasbe v Evropi. Nekaj datumov in izvajalcev: 29/30. junij Nurburgring/Elfel: Sting, Inxo, Sisters of mer-sy, Toto, Zucchero, E. Ramazzotti 29/30. junij: The Alarm, Raush 24. avgust Munchen/Galopprennbahu Riem: AC/DC, Me-talica, Motley Crue Queensryche, Black Crovves 24. avgust Mannheim/Mainmarkt: Guns n'roses Sonce, modro nebo in veliko dobre, raznovrstne glasbe. Uživajte in naj vam bo lepo. ©v Z 3 w H U a. - C/3 —> Z UJ as O O Z < I- r/> proizvodno. trgovsko in gostinsko pod|«tje LOKA P o SkOFJA LOKA objavlja prosta dela in naloge MESARJA - SEKAČA Kandidati morajo imeti končano poklicno šolo za mesarje in eno leto prakse na podrobnih delih. Poskusno delo traja dva meseca. Mesarja želimo zaposliti v novi blagovnici v Medvodah. Podeliti želimo tudi štipendijo za izobraževanje na Srednji agroživilski šoli za poklic MESAR - SEKAČ. Prošnje za sklenitev delovnega razmerja in za podelitev štipendije sprejema kadrovska služba podjetja osem dni po objavi oglasa. Prošnji za štipendijo je potrebno priložiti tudi spričevalo o končani osnovni šoli. SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE ŠKOFJA LOKA OBJAVLJA oddajo v najem z zbiranjem pisnih ponudb za trgovski lokal na tržnici v Škofji Loki, Šolska ulica 14. Trgovski lokal obsega 69 m? prodajnega prostora in 50 m2 skladiščnega prostora s pomožnimi prostori in je namenjen za prodajo živilskih artiklov. Oprema trgovskega lokala, kakor tudi drobni inventar in zaloge blaga niso predmet tega najema. Prednost pri izbiri najemnika bodo imeli delavci, zaposleni v predmetnem trgovskem lokalu. Možnost najema: 1. 8. 1991. Pisne ponudbe s podatki o najemnini, delovnem času in drugih pogojih posredujte v zaprti kuverti z oznako ponudba za najem do 28. 6. 1991 na Zavod za družbeni razvoj občine, Titov trg 4. kjer se interesenti lahko seznanijo s podrobnejšimi pogoji. MODNA OBLAČILA Kranj, Tavčarjeva 3 tel. 211-089 1GROTTINI ekskluzivna sestavljiva oprema za vse vrste trgovin (butike, tehnične in tekstilne trgovine, drogerije, trafike, knjigarne...) UVOZ IZ ITALIJE! Projektiranje po vašem naročilu! SAMO V METALKI! Blagovnica Ljubljana, Dalmatinova 2 061/327-261, int. 513 © metnlkn •* Trgam* a ti Z tU s o o z < I- "t GLASBENA LESTVICA _ RADIA ŽIRI 1 Lestvico lahko poslušate v sredo, 26. junija, pd 17. do 18.30 ure na valovih Radia Žiri. Nataša Bešter se od vas do jeseni poslavlja! Pa poglejmo, kako ste oblikovali zadnjo letošnjo lestvico: Domača lestvica: 1. Miran Rudan - Ne reci goodbv 2. Edvin Fliser - Pogrešam te, draga 3. Nace Junkar - Španski poljub 4. Simona Weiss - Tisoč želja 5. Magneti - Poljubi me nežno 6. Novi fosili - Kad budemo ja i ti 63 7. Don Juan - Ona ljubi 8. Danijel - Ma daj obuci levisice 9. Consortes - Golobu 10. Jasna Zlokič - Idi sad Tuja lestvica: 1. Scorpions - Wind of change 2. Roxette - Jovride 3. Bette Midler - From a distance 4. Zucchero - Senza una donna 5. Gloria Estefan - Comming out of the dark 6. Carola - Faugat av en stromvind 7. Vanilia Ice -Ice, Ice Baby 8. The Rightens Brothers - Unchainched melodv 9. Chriss Issak - Wicked game 10. Samantha - Message to your heart V zadnjem žrebanju smo nagrade razdelili takole: - PASIR, ki ga poklanja Peter Grašič iz Škofje Loke, dobi Bojana Bojanič, Ul. 1. avgusta 5 iz Kranja - FRIZERSKI SALON »META« bo brezplačno obiskal Bojan Volk, Prebačevo 65 iz Kranja POLLETNO NAROČNINO NA GORENJSKI GLAS dobi Mar jeta Logar, Olševek 3 iz Preddvora - VEČERJO ZA 2 OSEBI in liter vina v PENZIONU »REZKA« v Hlavčih Njivah dobita Vesna in Stane Mavec, Šorlijeva 3 iz Kranja - TORTO, ki jo poklanja AMBASADA iz Živov dobi Branko Mi-helčič iz Kranja, Ul. 1. avgusta 3. Vsem čestitam in se zahvaljujem za sodelovanje. V svojo družbo vas vabim spet jeseni. Sončkov kot Sladkor, kladivo... Tokrat ste bili pri pošiljanju dopisnic nekoliko bolj zadržani, seveda junija se končuje najtežji mesec v letu (šola), a kaj zato, rešitev je bilo več kot 30, vse seveda pravilne, v skupini Moulin Rouge sta namreč dva in nič več. Žrebanje je bilo tokrat na licu mesta, v prodajalni Sonček, srečo pa je imela Mateja Zveršen, Srednja vas 59/a, 64208 Šenčur. Torej, ko poštar prinese naš dopis, hitro v prodajalno Sonček, seveda z željo po kaseti ali plošči. TOP 3 1. Jovride - Roxette (kaseta) 2. Crazy World - Scorpions (kaseta, LP) 3. Namesto koga roža cveti - Vlado Kreslin (kaseta, CD) NOVOSTI V Sončku se je tokrat pojavil dolgo pričakovani Zucchero, ves vražji in brez ženske (Senza Una Donna, Diavolo In Me), na novo se je s kaseto in LP prikazal tudi MC Hammer (Lefs Get It Started), tu je novi Hendrbc Lenny Kravitz z Mama Said (LP, kaseta), za sentiše pa je poskrbel Michael Bolton. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 4: Iz katere severnoevropske dežele prihajata Marie Fre-driksson in Per Gessle oziroma popularna Roxette? Rešitve na dopisnicah pošljite do srede, 26. junija, na naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj, s pripisom "Sončkov kot". Želje, predlogi veljajo, drugače pa živjo. Branka Potokar, novinarka Radia Jesenice: »Radijci, pridite Novinarka Branka Potokar je že peto leto urednica in voditeljica oddaj na Radiu Triglav Jesenice, v zadnjem času pa se pojavlja tudi kot uspešna voditeljica programov na raznih prireditvah. Nastopila je tudi na Novinarskem večeru v Ljubnem, večeru, ki ga je pripravil Gorenjski glas v sodelovanju z Radijem Triglav Jesenice. »Moram reči, da mi je delo, ki ga opravljam na Radiu Triglav, kar všeč, čeprav je v zadnjem času, ko imamo veliko več programa in sva voditelja le dva, kar precej naporno,« pravi simpatična Branka. »Radio oddaja vsak dan, precej imamo kontaktnih oddaj, seveda pa je treba prišteti tudi pripravo. Tako, da si resnično zaposlen po ves dan. Razen tega so me res že večkrat povabili na prireditve in sem tako med drugim že vodila prireditve Melodije srca, pa prireditev Prvi glas Gorenjske, pa podelitev zlate smučke in tako naprej. To je seveda drugačno delo, kajti na takih prireditvah imaš stik s poslušalci, medtem ko imaš na radiu občutek, da govoriš nekam v prazno... Vse dotlej, dokler se ne oglasijo poslušalci in ko se zaveš, da te pravzaprav nekdo posluša. Težave? Ja, pri branju tekstov, ki so jih napisali drugi in ki prispejo na radio tik pred začetkom, ko resnično nimaš dovolj časa, da bi jih temeljito prebral. Pa se kdaj res zatakne in kepa je takoj v želodcu. Zelo rada pripravljam nedeljske oddaje, ki so ponavadi bolj sproščene, bolj zabavne in bolj domače in za katere veš, da so poslušalcem res všeč. Ob nedeljah je precej stika s poslušalci, obilo je nagradnih iger, doživiš pa resnično marsikaj. Všeč mi je bil tudi nočni maraton, ki smo ga imeli, saj je bil nekaj posebnega, drugačnega. Navadno so vsi, ki se nam oglasijo v živo, v oddajo, obzirni, kulturni, najde pa se tudi kdo, ki nagaja ali provocira. Takoj pa seveda veš, kako in kaj, zato moraš tudi ustrezno reagirati. Nikakor se ne smeš spustiti na njegovo raven, ampak ga čimprej vljudno prekiniti in izključiti iz oddaje. Take izkušnje si pač nabereš z leti, ki jih preživiš za radijskim mikrofonom. Prav žal mi je, da radijci ne hranimo vseh spodrsljajev, ki so se bodisi zgodili nam ali pa so nam jih posredovali poslušalci. V takšno zanimivo kroniko bi zagotovo sodil tisti poslušalec, ki nas je poklical in deset minut milo prosil, naj vendarle in za vse na svetu pridemo nekaj POSLIKAT'! Bolj smo mu dopovedovali, da je poklical novinarje NA RADIU in ne pri časopisu, bolj je vztrajal, da moramo tisto svinjarijo na vsak način POSLIKAT!« • D. S. Koncert ob obletnici Radia Kranj Ob prvi obletnici Radia Kranj bo v Kino center v Kranju v soboto, 22. junija, ob 20. uri gala koncert, na katerem bodo nastopili: Celjski revijski orkester in Jurij Reja, na sporedu pa bodo slovenske umetne pesmi, španske zimzelene melodije in italijanske kancone. Sodelovali bodo tudi učenci glasbene šole Kranj. • D. S. Rush Rush. Le komu se tako mudi? Kratkih nog, gibkega telesa in črnih vihrajočih las v vetru. Paula Abdul. Z novim albumom se je kot strela z jasnega zasidrala na vrhovih svetovnih lestvic popularne glasbe. Niso ji dovolj vrhovi. Pomembno je to, da ji ves svet leži pod nogami. Vendar draga Paula tudi za to še pride čas. Bee Gees ponovno osvajajo mlada in stara ženska srca. Odpravili so se na evropsko turnejo, ki nosi naslov - High Civilization Tour 91. Trije bratje veselo in profesionalno igrajo svoje največje uspešnice. Spremljevalna skupina je sestavljena iz osmih zelo dobrih glasbenikov, ki daje svoj delež k celoti. 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 TV mozaik 9.00 Benji, ameriška nanizanka 9.30 Alpe Jadran, ponovitev 10.00 Svetovni slovenski kongres, prenos otvoritve TV mozaik: V Citvju, angleška nanizanka 16.40 Video strani 16.50 EP Video strani 16.55 Sova, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Poslovne informacije 18.00 TV Dnevnik 18.05 TV Mozaik: Boj za obstanek. Nočni lovci, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.35 Spored za otroke in mlade: Alf, ameriška nanizanka 19.00 Risanka 19.15 TV okno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Christabel, angleška nadaljevanka 21.10 Tednik 22.10 TV dnevnik, vreme 22.30 EP Video strani 22.35 Sova Vi ste pa najbrž njen mož, angleška nanizanka Campion, angleška nanizanka 0.00 Video strani 10.30 Lažeš, Melita, otroška nanizanka 11.00 Lepa naša, dokumentarna serija 11.30 Klop na Jurjevski,. zadnji del domače nadaljevanke 12.25 Zvezdni prah, angleški barvni film 19.20 Video strani 19.30 Dnevnik 20.05 Garfield 20.15 Kako je nor ta svet, humoristična nanizanka 20.50 Glasbene minute 21.15 Dinastija Eastvvick, avstralska nadaljevanka 22.40 Poročila 23.00 Splošna praksa KANALA_ 20.00 Triton z morja, japonska risana nanizanka 20.30 Super heroj, hongkonški barvni film; Bruce Lee 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Trailer 21.30 Pozor, kultura 22.00 Čas v sliki 22.30 Nagrada Ingeborg Bachmann 1991 23.45 Čas v sliki 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 18.30 Satelitski programi, poskusni prenosi 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Kronika svetovnega slovenskega kongresa 21.00 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Ljubljana 22.00 Prostozidarji od blizu, angleška dokumentarna serija 22.30 Mali koncert: Volodja Baižalor-sky, violina Christoph Theiler, klavir 22.50 Večerni gost: Dušan Jovanović 23.40 Retrospektiva dram Jožeta Babica: Rudolf Golouh: Kriza, filmska priredba gledališke uprizoritve drame SNG Maribor 0.50 Vutel, eksperimentalni program 1. PROGRAM TV HRVATSKA 9.30 9.35 9.45 10.15 10.45 14.45 14.50 15.00 17.40 18.15 18.45 19.15 19.30 20.00 21.10 21.50 22.10 22.40 23.40 0.40 Poročila TV koledar Family album, tečaj ameriške angleščine Lažeš, Melita, otroška serija Poletni program Poročila TV koledar Prezrli ste, poglejte Lažeš, Melita, otroška serija Hrvaška danes Javna kuhinja, dokumentarna oddaja Risanka TV Dnevnik Spekter, politični magazin Izgubljeni svetovi, izginula življenja, angleška poljudnoznanstvena serija TV dnevnik Morje, morje, dokumentarna oddaja Glasbena scena Yutel Poročila TV HRVATSKA 2 TV KOPER 16.00 18.30 18.45 19.00 19.30 19.50 20.30 21.45 22.00 TV AVSTRIJA l TV AVSTRIJA 2 10.00 Family album, ameriška angleščina 8.30 Vremenska panorama 16.05 Leksikon umetnikov 16.15 Šport 17.15 Čudoviti svet pašnika 18.00 Policijska postaja, serija 18.30 Povej resnico 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 1. PROGRAM RADIO SLOVENIJA 4.30-8.00 Jutranji program, glasba -8.05 Znanja široka cesta - 9.05 Z glasbo v dober dan - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Domača glasba - 14.05 Oddaja o jeziku - 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 15.55 Zabavna glasba -18.05 Minute z Big bandom RTV Ljubljana - 18.30 Zborovska glasba -19.45 Z zabavnimi ansambli - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov - 21.05 Literarni večer - J. W. Goethe: Faust - 22.20 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Tio-dor Rosic: Ikona svetega Konstantina - 23.15-4.30 Nočni program, glasba športne oddaje Program v slovenskem jeziku Odprta meja TV dnevnik Čarobna svetilka - otroški program Velika noga, ameriška nadaljevanka Aktualna tema »Tutti frutti«, glasbena oddaja TV dnevnik Tutti frutti Juke Box, glasbena oddaja v živo 9.00 Čas v sliki 9.05 Policijska postaja 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Šolska TV 10.30 Bluegrass, ponovitev 2. - zadnjega dela 12.05 Frog Show, humoristična oddaja 12.15 Klub za seniorje 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Zahodno od Santa Feja, serija 14.00 Kung Fu 14.50 Živalski svet na Kitajskem 15.00 Otroški program 15.05 Charlie Brovvn in Snoopy, zadnji del risane serije 15.30 Am, dam, des 15.55 Mini scena 16.10 Šest Bartonov 16.35 Napotki in uspešnice 17.10 vVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sever in jug, ameriška nadalje vanka 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Show Mix 21.20 Pogledi s strani 21.30 Sfingino poletje, ameriški film; Charlton Heston, Susannah York, Jill Tovvnsend 23.10 Dimitrijeva maska, ameriški film 0.40 Čas v sliki SLOVENIJA 1 20.05 CHRISTABEL Vojaški poraz in okupacija Anglije Christabel zelo potreta. Jasno je, da se bodo ljudje borili in da ne bo šlo brez žrtev. Tudi življenje v Berlinu postaja vse težje. Zalogi1 kopnijo - navaditi se bo treba na stvari, ki se zmanjšujejo in potem izginejo. Vse več ljudi je mnenja, da bi bilo Hitlerja treba odstraniti. Vprašanje ni več, zakaj, ampak, kako.. Christabel je vsa iz sebe. Albrechta so sestrelili. Hišo, v kateri živita Freda in Jakob, nadzorujejo, zato si podnevi ne upata iz hiše. Snela sta židovski zvezdi in zdaj ne dobita živilskih kart. Uradno nimata identitete. Christabel zaprosita za skrivališče. 1, RADIO ZIRI 16.00 - Napoved programa - EPP -17.00 - Športne novice - 17.15 - Na policah zgodovinskega arhiva - 18.00 - Novice in dogodki - obvestila - mali oglasi -18.40 - Gospodinjski nasveti -19.00 - Odpoved programa - Ijivka 10.45 Those Calloways, Disnev-ev film 13.00 American Graffiti 15.00 The List of Adrian Messenger 17.00 Disorganized Crime 19.00 Rocked Gibraltar, akcijska drama 21.00 Destiny to Order, grozljivka 23.00 The Rose garden 1.00 Instant Justice 3.00 Ca-rolann 5.00 SSSSSSSSS, srhljivka RTL PLUS RADIO TRIGLAV JESENICE 11.45 - Začetek - 12.00 - Opoldanski telegraf - 12.15 - Horoskop - 13.00 -Opoldanski poročevalec - prenos Radio Slovenija - 14.00 - Zimzelene melodije - 14.30 - Domače novice 1 -15.00 - Teaj angleškega jezika - 15.30 - Dogodki in odmevi - prenos Radio Slovenija - 16.00 - Obvestila - 16.30 -Domače novice 2 - 17.00 - Tema -18.00 - Čestitke poslušalcev in EP -18.30 do 18.40 - Neposredni prenos večernih novic radia BBC - 18.59 -Odpoved programa 6.00 Dobro jutro in poročila 9.10 Film 11.10 Tvegano 12.00 Vroča nagrada 12.35 Policijsko poročilo 13.10 Ham-mer 13.25 Kalifornijski klan 14.25 Springfieldska zgodba 15.10 Klic srca 15.55 Chips 16.45 Tvegano 17.10 Vroča nagrada 18.00 Ženska za 7 milijonov dolarjev 18.45 Poročila 19.15 Tridimenzionalni show 20.15 Film 22.10 Film 24.05 Film 1.25 Hammer SCREENSPORT FILMNET 7.00 Partir Revenir, romantična komedija 9.00 A Kiss Before Dying, srh- 8.00 Dirke dragsterjev 9.00 Moto dirke 9.30 Profesionalni boks 11.00 Sur-fanje 11.30 Smučanje 12.00 Biljard snooker 14.00 Atletika - Belfast 15.00 Baseball - Detroit : California 17.00 Jadranje 18.00 VVrestling 19.00 Ko-njeništvo 20.00 lndy dirke 21.00 Argentinski nogomet 22.00 Speedway 23.00 24 ur Le Mansa 24.00 Golf Da je trenutno glavna glasbena atrakcija. Glavni prodajni in medijski BUM vam ni potrebno razlagati. Govorim o Lennvju Kravitzu. Mož si je že s prvo ploščo »Let love Ru-le« pridobil simpatije, tako kritikov kot tudi množice. Z drugim izdelkom »Mama said« se je potrdil. Ni razočaral, temveč je še močneje dodal ogenj na svoje ime. Elvis Costello Ta neutrudni new-wawe heroj nas ponovno seznanja, da pač še ni odšel rakom žvižgat. Po izletu v Countrv vode, zelo mračen in turoben izlet je bil to, si je Elvis opomogel. Med nas je poslal sporočilo, kaj se skriva na drugi strani poletja, ali kot pravi on, »The other side of sumer«. Dobrodošel med nami Elvis. KINO 21. junija CENTER amer. film MORSKE SIRENE ob 18. in 20. uri STORŽIČ amer trda erot. PREGREŠNA ZADOVOLJSTVA ob 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, filma NA BOJNI STEZI ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. vohun, film ŽIVI PAKET ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. avant. drama BELI LOVEC - ČRNO SRCE ob 20. uri RADOVUICA amer. krim. film BREZ IZHODA ob 20. uri BLED amer. zab. film ODTRGANI PSIHIATER ob 20. uri BOHINJ amer. barv. film ŽENA HUDIČ ob 20. uri ON ON Z i-3 ti H ti 0- 00 < ti C/3 ti O O < cc r— oo co poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj objavlja 1. Za nedoločen čas oddamo v najem dva prostora površine 2 x 35 m2. Prednost imajo ponudniki, katerih dejavnost se dopolnjuje s sejemsko dejavnostjo. 2. Informativno iščemo sodelavca za eventualno opravljanje trgovske dejavnosti. Prosilci morajo, poleg splošnih, zakonsko določenih zahtev, imeti opravljeno V. stopnjo strokovne izobrazbe ustrezne smeri. Interesenti naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 15. 7. 1991 pošljejo na naslov: PPC GORENJSKI SEJEM KRANJ, Kranj, Stara cesta 25. F ■ ■ I B POLETNA JEZIKOVNA ŠOLA ANGLEŠČINA FRANCOŠČINA ITALIJANŠČINA NEMŠČINA ŠPANŠČINA informacije po tel.: 064/213-042 od 9. -11. in od 16. -19. ure Akcijska prodaja orodja ® UNI«* tovarniške cene - IZJEMNO UGODNA prodaja na obroke - odlična ponudba! do konca junija! Metalkine blagovnice, prodajni centri, prodajalne! © metnlkn » 7roown* Ima l postavni menli TRGOVSKO POD.IKI.II BIH) Ljubljansku 4. Bled razpisuje prosto delovno mesto: PRODAJALCA TEHNIČNEGA BLAGA Pogoji: trgovska šola tehnične smeri Delovno razmerje se sklene za določen čas, ostale informacije dobite po telefonu 064/78-804, pismene prošnje pošljite na naslov: CIP - Trgovsko podjetje Bled, Ljubljanska 4. POSEBNA PONUDBA polpenzion v sobi 1/2 za bivanje najmanj 7 dni Ob lepi peščeni obali leži hotel MEDITERAN - B kategorije, ki vam bo s svojimi storitvami ostal v spominu. Ima restavracijo, aperitiv bar, dvorano za gledanje televizije, frizerski salon, veliko teraso... V bližini so teniška igrišča in igrišča za mini golf, bazen z morsko vodo. Če ne želite bivati v hotelu, lahko izbirate tudi zasebne apartmaje z vsem udobjem in prav tako nedaleč od obale. Hoteli: LANTERNA junij julij/avgust 230 din 340 din NARCIS junij 220 din julij/avgust 320 din MEDITERAN junij 260 din julij/avgust 370 din Vašim otrokom, starim do 12 let POKLANJAMO v vseh terminih in hotelih popust do 50% na ceno penziona ali polpenziona. Posebni tedenski aranžmaji tudi za upokojence: polni penzion za eno osebo na dan: junij 1/1 310 din 1/2 260 din julij/avgust 1/1 456 din 1/2 386 din Prosim poSljite mi brezplačno prospekt in cenik turističnih storitev hotelih, apartmajih, zasebnih sobah in avtokampih. V hotelskih apartmajih PLUTON A. PLUTON B. apartmajih LANTERNA, CASTOR IN POLLUX, avtokampih OLIVA, MARINA in TUNARICA ter v zasebnih sobah in apartmajih nudimo na že znižane cene (določene pred devalvacijo) 10% popusta za bivanje najmanj 7 dni. Izbira je velika, zato dobrodošli v našem in vašem RABCU! Moj naslov: Ime in priimek Kupon izrežite in ga pošljite v kuverti na naslov: -RABAC' poduzeće za ugostiteljstvo i turizam p. o. 52221 RABAC SRabaC Informacije in rezervacije telefon: 052/872-226, 872-206 telex: 25347 yu rabac telefax: 052/872-561 je prav blizu - v školjki Kvamerskega zaliva. NAGRADNA KRIŽANKA TAl TAl OB 1. OBLETNICI V TOREK, 25. 6. 91, OB VSAKEM NAKUPU 5-% POPUST! 1 2 3 — 4 5 6 ! 7 8 9 »10 1 11 12 13 14 15 16 17 Če s pomočjo številk prenesete črke iz križanke v gornji lik, boste dobil geslo pokrovitelja Nagrade: 1. nagrada: kitajska vaza 2. nagrada: svileni kimono ' 3. nagrada: usnjena šatulja za nakit 4., 5. in 6. nagrada: praktično darilo Gorenjskega glasa Zgoraj objavljen lik z rešitvijo - geslom pokrovitelja nam na dopisnici pošljite v uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, Kranj ali oddajte v malooglasni službi na Cesti JLA 16 najkasneje do 27. junija 1991 do 8. ure! Pravilno geslo prejšnje križanke je: MESARIJA KALAN STRA-ŽIŠČE - KRANJ V uredništvo je prispelo 1853 pravilnih odgovorov. Komisija v sestavi Franc Mihelčič, Franc Magdič, Ivan Cernilc, Aleš Slado-jevič (bralci) in Marko Valjavec in Tomaž Gruden (Gorenjski glas) je izžrebala naslednje srečneže: 1. Milan Potočnik, Zali Log 32, Železniki - svinjska polovica 2. Uroš llič, Šenčurska pot 2, Voglje, Šenčur - 10 kg mesa brez kosti 3. Branko Košir, Cesta revolucije 1/a, Jesenice - 5 kg suhomesnatih izdelkov Nagrade lahko dvignete v sredo, 26. junija, popoldne v mesariji Kalan v Stražišču pri Kranju 4. Ivan Eržen, Podlubnik 220, Škofja Loka 5. Ciril Rozman, Pod rebrom 5, Bohinjska Bistrica 6. Anica Natek, Lipce 42, Blejska Dobrava Nagrade vas čakajo v uredništvu Gorenjskega glasa, na cesti JLA 16 v Kranju. Vsem nagrajencem iskreno čestitamo! Petek, 21. junija 1991 Miha Naglic Pozabljeni slovenski slikar in gorenjski rojak SNOVANJA 19. STRAN (mimmmMGLAS Slikar Franjo Kopač (1885-1941) Ob 50-letnici smrti se spominjamo po krivem pozabljenega slikarja, kije bil v letih 1921-26 profesor na kranjski gimnaziji. "Vsi, ki smo tiste čase živeli v gorenjski metropoli in njeni soseščini, se spominjamo Franja Kopača, njegove pristno žirovske, zdrave, širokopleče pojave, njegovih veselih, zmerom živahnih oči in njegovega vedrega značaja, ki je vsakomur izmed nas kdaj pregnal gube s čela in mračne misli iz glave..." S temi iskrenimi in občutenimi besedami je človeški lik slikarja, kije bil mojster portreta, ubesedil njegov prijatelj, pisatelj Vladimir Levstik. (Jutro, 14. 9. 1941) Poreklo Franjo Kopač se je rodil 1. februarja 1885 v Žireh, pri Ma-tevžku v Novi vasi pod Žirov-skim vrhom. Svoje otroštvo je preživljal v zgornjem koncu doline ob Sori Poljanščici, v svetu, ki bi ga Prešernov pisar nemara poimenoval za "rovtar-ske Atene" - ker je lep in samo- ten obenem. Lepota in samota pa zavajata v umetnost. Tako ni čudno, da so iz teh krajev ob vrsti anonimnih podobarjev in rezbarjev izšli tudi celi rodovi, ki so dali slovenski umetnosti nekaj odličnih ustvarjalcev. Omenimo le poljanske Subice, sovodenjske Zajce, žirovske Sedeje, Ažbeta... da ne naštevamo tistih, ki tu še živijo in Avtoportret, 55 x 38cm, črna in bela kreda, 1921. - "Krepka modelarja obraza z osredotočenim pogledom in drzna skrajšava roke, ki drži slikarsko (ali risarsko) desko, nam dokazujejo, daje zmogel v okvirih obvladanega realističnega, akademskega programa podati tudi Prepričljivo psihološko študijo fiziognomije v trenutku velike napetosti. " (J. Mesesnel) - Za ta "biser med portreti" je dobil priznanje na Prvi jugoslovanski razstavi v Beogradu 1921. - "Slikar seje upodobil frontalno, viden čez prsa, ob mizi, v desnici drži risalno desko, strmo Postavljeno v prostor proti modelu, ki neviden sedi pred njim. Umetnikov obraz, njegov pogled, pa tudi energično iztegnjena roka z napetimi Žilami izražajo odločnost, voljo do dela in pripravljenost na spopad z vsakdanjim življenjem. Podoba je - lahko rečemo - klasično realistična, slikar obvlada anatomijo, perspektivo in vprašanje razsvetljave skoraj do popolnosti " (dr. S. Mikuž) "Posebej majhni narodi pogosto izgubljajo svoje moči v tujim. Preozko okolje, premajhne možnosti ustrezne eksistence, hrepenenje po velikem svetu ter njegovih materialnih in duhovnih razsežnostih, ki včasih omogočajo razvoj - pri nas pa še posebna zgodovinska usoda, ki nam je določila nekajstoletno podrejeno sožitje v veliki državi tujcev; zato smo tudi Slovenci, kljub razmeroma poznemu prebujanju že bogatili tujino s svojimi umetniki- Spomin nam prikliče v zavest Janšo, Kavčiča, brata Subica, "izgubljene" prleške slikarje, Gostinčiča, Špacapana, Pilona, Mušiča... in morda še koga. Do neke mere velja to tudi za, lahko bi rekli pred kratkim ponovno odkritega rojaka iz Zirov, slikarja in profesorja Franja Kopača... Da se je izogibal ekstravagancam in eksperimentom sočasnih avantgardnih, predvsem ekspresionističnih gibanj, je morda pre-več enostransko pojasniti samo z njegovim občudovanjem lepote v okvirih utrjenih že klasičnih kanonov. Nedvomno gre tudi za Shbok občutek nazorske pripadnosti, kije umetnik, potem ko je Svoje slikarstvo utemeljil in dognal na podlagi dolgoletnega studija in trdega dela, ni bil pripravljen spremeniti za takrat še negotove res eksperimentalne premene in rezultate novih, bolj ali ^anj revolucionarnih gibanj. Zrasel je pač še iz tradicionalne šole in družbenih okvirov, v katerih so cenili trdo in težko pridobljene estetske vrednote. Franjo Kopač se ni drznil prestopiti še vedno širokih, individualno obetavnih okvirov te šole in takega naziranja - dodal pa je svoj sveži, temperamentni in komunikati-v«' prispevek ki po petdesetih letih še ni izgubil nobene svojih kvalitet." - Janez Mesesnel; iz kataloga ob pravkar odprti razstavi v galeriji Pegaz v Ljubljani. ustvarjajo; ob vodečih likovnikih so tod doma tudi literati -Ivan Tavčar ni edini, življenjska pot pa je v "prelepo dolino na koncu sveta" zanesla glasbenika Antona Jobsta... "Med temi gostosevci pa smo po muhavosti usode in zaradi naglice življenja po krivici pozabili na samoniklo osebnost Zirovca sli-karja-krojača Franja Kopača! Pričujoča razstava bo vsaj v glavnih obrisih odgrnila zaveso o drami njegovega življenja in umetnostnega ustvarjanja." Navedene besede je zapisal dr. Stane Mikuž kot uvod v katalog razstave, ki je bila postavljena v galerijah DPD Svoboda Žiri in Loškega muzeja v Škofji Loki leta 1979. Dvanajst let pozneje, ob 50-letnici avtorjeve smrti, se je ponudila priložnost, da naredimo še en korak za predstavitev njegovih del slovenski javnosti. Najprej so se ga spomnili na razstavi ob 90-letnici Gimnazije v Kranju, prav te dni pa si lahko ogledate pregledno razstavo Kopačevih slik v novi galeriji PEGAZ v Ljubljani. Ob njej je.v izšel lep katalog, v katerem o" slikarjevem življenju in delu pišeta Janez Mesesnel in Miha Naglic, oblikoval pa ga je njegov sin, arhitekt Vlasto Kopač. In ne nazadnje: k obujanju spomina na našega rojaka naj prispeva tudi ta zapis v Snovanjih Gorenjskega glasa! Življenjska pot Življenjska pot Franja Kopača je bila taka, da bi ji lahko rekli kar potovanje. Začela se je v Žireh in ga vodila v Ljubljano in Trst, na Dunaj, v Prago, Galicijo in Ukrajino, pa v Kruše-vac in Kranj, v umetniške prestolnice Italije in naposled v Split, kjer se je končala. In kaj je počel na tej poti? Bil je skoraj vse po vrsti: mladostni nepridiprav, korenjak in veseljak. "O počitnicah sem hodil navadno peš iz Škofje Loke po Poljanski dolini domov v Žiri. Lačen in utrujen sem se ponavadi ustavljal pod sv. Volbenkom v gostilni pri Cvelfarju. Cvelfarjeva mati me je vedno gostoljubno postregla, ne meneč se za račun. Ko sem ji lani omenil njeno dobrotljivost, je solznih oči rekla, da sem se ji zelo smilil, ker je vedela, da sem lačen in brez denarja. Istotako mi je vedno postregel Anžonovc v Srednji vasi. Le doma so me ljudje gledali zaničljivo in popraševali, čeli bom kmalu gospod in ali že znam slikati sobe... Po dovršeni umetnoobrtni šoli v Ljubljani sem vstopil na dunajsko slikarsko akademijo. Dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar sta me nekoliko denarno podpirala, moral sem pa tudi stradati. Sedanji vodja umetne šole v Ljubljani, prof. Sterle je bil že v Ljubljani moj sosšolec; tedaj sva skupaj delila usodo slovenskih slikarjev na Dunaju. V najhujših časih sva hodila jeseni skupaj v vinograde grozdje zobat, da sva se nasitila. Enkrat pa ravno tri dni nisem ničesar jedel in opotekaje se sem poiskal prijatelja, da me je rešil lakote. Takrat še na uro nisem več videl od same slabosti. Ko mije postalo že neznosno, sem se spomnil dobro situiranega strica, trgovca v Eisenerzu na Gor. Štajerskem. Obiščem ga z upom, da mi pomaga, da bi mogel nadaljevati študije. Ko sem odhajal od njega, mije stisnil v roke manjši bankovec, češ: To imaš za potne stroške domov, kamor se vrni in poprimi zopet poštene krojaške obrti! Doma sem se potem pripravljal na nadaljnje študije v Prago. Risal sem in slikal ter iskal sredstev. Končno sem dobil od Ivana Vavpotiča, takratnega profesorja v Idriji, priporočilno pismo na prof Vlaha Bukovca na praški slikarski akademiji, od ljubljanskega magistrata pa denarno podporo za potne stroške. Ko pridem v Prago, se zglasim pri prof. Bukovcu na akademiji... Moral bi bil plačati šolnino, nabaviti si slikarske potrebščine, a nisem imel denarja. V tej stiski, ko sem bil zopet lačen, brez stanovanja in v nevarnosti, da bodem moral prekiniti študije, sem spoznal plemenito češko dušo... Ta skrbi sedaj že 13 let neumorno zame kot - moja žena!" - Iz slikarjevih spominov, objavljenih v dnevniku Jutro, 20. 3. 1924. je prej opisana življenjska pot odpeljala iz Slovenije, še preden mu je tu uspela večja in samostojna razstava. Udeležil se je sicer prve vsejugoslovanske slikarske razstave v Beogradu (1921) , na kateri je prejel priznanje za avtoportret. Nekaj slik, nastalih na potovanju po Italiji, je razstavil v izložbi Narodne knjigarne v Ljubljani (1922) . Prave samostojne razstave pa mu vse do konca slovenskega oziroma kranjskega obdobja (do 1926), ki je bilo nadvse plodovito, ni uspelo postaviti. Prvo, pravo in veliko samostojno razstavo so mu priredili šele marca 1927 v Splitu, kjer je v treh dvoranah Galiče-vega paviljona razstavil kar 120 del naenkrat! Ta razstava je bila zelo odmevna, o njej so pisali časopisi, ugodno jo je ocenil tudi argentinski konzul v Splitu, slikar in pesnik Rossani. Eden od kritikov (Dir.) ga je v časniku Novo doba še posebej dobro označil: "On ne pozna niti ekspresionizma niti impresionizma, ne išče novih poti, da bi izrazil moč svoje slikarske nadarjenosti, ampak se vrača s silno tehnično veščino k že preizkušeni, minuli in davno pohvaljeni romantični slikarski šoli... Prof. Franjo Kopač torej ne išče novih poti, pač pa se z izvrstno tehniko izpopolnjuje v stari šoli svojega učitelja Vlaha Bukovca... Dela profesorja Kopača so mila, ker ne stopa po poti ek-stravagance, ampak povzdiguje lepoto nadvse." Isti člankar pozdravlja slikarja, ki na pobudo svojega praškega učitelja, velikega dalmatinskega slikarja V. Bukovca prihaja v sončno Dalmacijo z Gorenjskega. Našo pokrajino oriše s samimi superlativi in doda, da so tod rojeni največji slovenski umetniki. Pravi, da je Kopač tako zelo "pod dojmom" tega krasnega krojaški vajenec in pomočnik, vojak, dijak, študent, popotnik, gimnazijski profesor... in slovenski slikar! "Nekaj romantičnega občutimo danes ob njegovi življenjski poti, ki je bila v resnici kaj trda. Kot krojač je našel pot - ob pomembni, dasi skromni podpori Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja - na ljubljansko umetnoobrt-no šolo, pozneje na dunajsko akademijo, na kateri pa je spričo pomanjkanja, ki se je pogosto srečevalo s pravo lakoto, kmalu obnemogel. Uresničitev njegovih sanj in želja pomeni šele njegov študij na praški akademiji, kjer sta ga poučevala znana umetnika in pedagoga Voj-tech Hynais in Vlaho Bukovac. Ta najboljša umetnostna visoka šola slovanskega sveta mu je dala solidno znanje in mu hkrati do neke mere oblikovala nazor, k69.zv/ezek Božena, slikarjeva žena, 36,5 x 24cm, oglje in bela kreda, 1917. Primer oblikovanja naslovnice knjige o vojaški enoti, v koterije avtor služil tudi sam. ki mu je, ob poznejših srečanjih in pridobitvah ostal zvest do konca." (J. Mesesnel) Umetniški opus V katalogu ob sedanji ljubljanski razstavi je navedenih skoraj 150 del, med katerimi je največ risb, pastelov, nekaj je tudi olj in drugih tehnik. Večina teh del se hrani v zasebnih zbirkah po Sloveniji, domnevamo pa, daje veliko še neevidentiranih, posebej tistih, ki so nastala v splitskem obdobju (1926-41). Opus je torej obsežen in številen, avtor pa, vsaj doslej, tako rekoč pozabljen. Zakaj? Eden od razlogov je gotovo ta, da ga ambienta, da "ne more biti nti ekspresionist niti impresionist. Vzljubil je neoklasicizem in idealistično smer slikarstva." Franjo Kopač je bil kot akademski realist in novoklasik v svojem času, ki je bil v znamenju modernizmov, nekako pred- in nemoderen; danes, v Času postmodernizma, pa je prav zato spet moderen! P. S. Izbor slik, ki jih objavljamo, ni najbolj reprezentativen; izbrali smo le risbe, ker so te najbolj pripravne za natis. Celovitejši prikaz Kopačevega opusa pa si lahko ogledate v galeriji Pegaz, na Gornjem trgu 14 v Ljubljani. GLAS 20. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 21. junija 1991 ENODNEVNI DRUŽINSKI IZLET Z muzejskim vlakom na Kočevsko do Kostela nad Kolpo y V soboto, 29. junija, zjutraj iz Kranja železniško gospodarstvo ljut»taria Doživetje Kočevske, njenih lepot in zanimivosti; dobro kosilo, živahna glasba in pestro razvedrilo. Program za najmlajše: "Otroci, odpočijte se od svojih staršev!" Na vožnji žrebanje vozovnic - bogate nagrade! cena: 560,00 din otroci do 6 let zastonj, od 6. do 14. leta polovična cena Informacije in prijave: SLOVENIJATURIST KRANJ, Koroška 29, tel. 211-946, Bohinjska Bistrica, Triglavska _J 37, tel. 721-032. LU 0« 0*0 s: SAMSUNG Electronics VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, LCD zaslon samo 12.490,00 Barvni televizorji, videorekorderji, videoplaverji, hifi stolpi, radiokasetofoni. CD gramofon, 2 x 30 W, dvojni kasetofon digitalni radio, ura, daljinsko upravljanje samo 12.490,00 MOŽNOST NAKUPA NA 3 • 12-MESEČNO POSOJILO! del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, odjl5 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 AVTO SOLA REIMT-A-CAR NON STOP tel: 213-619 328-602 G0PA6K PAKIRNI STROJI TEL. 065 31 766 BRAMAC VSE ZA STREHO Program originalnih dodatnih delov Za izvedbo arhitektonsko lepih in trajno varnih streh je velikega pomena rešitev vseh možnih detajlov. Tu vam Bramac iz lastne proizvodnje ponuja za vse modele streh kompleten in dimenzijsko točen sistem. Vsi deli se prilegajo funkcionalno pravilno in hkrati nevsiljivo v harmonijo strešne površine. 30 let garancije = vaša varnost BRAMACOVA strešna kritina je izdelana iz naravnih surovin, peska, vode, cementa in barvnih pigmentov na železooksidni osnovi. Z namenom slediti najnovejšim smernicam harmoničnega vključevanja strehe v naravo, nudi BRAMAC najnovejšo rešitev kritine. Dva modela strešne kritine (klasični In donavski strešniki) v opečni rdeči, rdeče rjavi, temno rjavi in črni ban/i. Ta paleta tradicionalnih strešnih barv in oblik BRAMAC v zadnjem času na našem tržišču prispeva predvsem k preoblikovanju streh, BRAMA-COVI izdelki so polni sprememb, so lepi in individualno prilagojeni željam potrošnika - gradbinca. Lepi in obstojni strehi pa pripada še več, namreč najboljše rešitve za vse strehe. Zato ponuja BRAMAC tudi dodatni program specialnih izdelkov za vse detalje, od kapi do slemena, v obliki in barvi prilagojene na izbrani model strešne kritine. Vsi posamezni deli se harmonično vklapljajo v površino strehe. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. Za svetovanje in odgovore na vprašanja o detajlih vam je na razpolago naša strokovna služba. Izkoristite to našo brezplačno ponudbo - radi vam bomo svetovali! BRAMAC' Bramac d.o.o. škocjan - vse za streho Sedež in tovarna I: 68275 Škocjan, Dobruška vas 45, Tel. 068-22-016, Telex: 35827. Fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh - Dravograd, Tel. 0602-85074, Fax 0602-85318 PREDSTAVITEV STREŠNE KRITINE BRAMAC BO V TOREK, 25. 6. 1991, OB 11. URI V MERKURJEVEM POSLOVNEM CENTRU V NAKLEM. IMPEKS d. 0. 0. TRŽIČ - MINI MARKET - DETELJICA tel. 064-50-439 BTV SAMSUNG 51 cm, teletekst za samo 12.590,00 din BTV GOLDSTAR 51 cm za samo 11.390,00 din (možnost nakupa na 12 - 24 mesečni potrošniški kredit!) AUDIO - VIDEO - TV PROGRAM L0EWE (možnost nakupa na 3 ali 5 obrokov) DEL ČAS: od 8. -11. ure in od 14. • 19. ure, sobota od 8. -11. ure 'K V soboto, 22. junija 1991, ob 12. uri odpiramo novo Elanovo prodajalno na Bledu, Cesta svobode 19 (nasproti Grand hotela Toplice) Ob otvoritvi bo krajši kulturni program. V prodajalni bodo na voljo izdelki iz Elanove ponudbe in dopolnilnega programa. Predstavili bomo tudi novo Elanovo teniško kolekcijo. Veselilo nas bo, da boste naš kupec. KRANJ, CANKARJEVA 4 □kožarje gorenjska obrtna zadruga va 1 a, Kranj Računalniško vodimo poslovne knjige za podjetja in obrtnike. Gorenjska obrtna zadruga Kranj, telefon 218-680. Izth škofja loka Idth je tudi letos sodeloval na zagrebškem specializiranem sejmu »Interklima 91«. Kljub velikemu številu domačih in tujih razstavljalcev so veliko pozornost vzbudili nekateri novi kakor tudi tehnološko izpopolnjeni izdelki. Največ zanimanja je bilo za novo serijo hladilnih enot (maxi mon, maxi mop, mini mop, mini mon, multiplex centralna hI. enota), za hladilec tekočin HT-160, zračni kondenzator ZHK - 760 (narejen za Mlekarno Zadar). Toplotne črpalke (TČ-2, TČ-12) klima omare (KO-750), klima naprave tip VESNA (spec. 4 notranje enote 1 zunanja GRS-15), izparilce, agregate itd. Kljub velikosti razstavnega prostora, je to samo delček iz bogatega izbora specialne opreme LTH. Njihovo geslo je projektiramo - izdelamo -montiramo, saj je hlajenje kvaliteta življenja. Petek, 21. junija 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 21. STRAN GLAS Spodbujanje (kmetijskega) razvoja demografsko ogroženih območij Dolgoročna posojila in nepovratna sredstva Zahtevke je treba vložiti do 7. julija. Republiška skupščina je ob koncu minulega leta sprejela zakon o spodbujanju demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, fepubliški izvršni svet letos na podlagi tega zakona odlok o območjih, ki v obdobju 1991 - 1993 štejejo za demografske ogrožena, republiški sekretariat za družbeno planiranje pa javni natečaj za zahtevke. Na natečaju lahko sodelujejo kmetije, ki vlagajo denar v gradnjo ali obnovo hlevov in drugih gospodarskih objektov, v ureditev trajnih nasadov, nakup specialne mehanizacije za hribovita območja in v razvoj dopolnilnih dejavnosti. Katera gorenjska območja in vasi so demografsko ogrožena Po prvem kriteriju so demografsko ogrožena območja širša strnjena območja ne glede na meje občin, v katerih krajevne skupnosti izpolnjujejo dva pogoja: prvi je ta, da rast stalnega prebivalstva ne presega 25 odstotkov povprečne rasti prebivalstva v Sloveniji od 1981. leta dalje, drugi pa, da je indeks staranja stalnega prebivalstva za najmanj 25 odstotkov manj ugoden od slovenskega povprečja. Zakon ne glede na navedena pogoja uvršča med demografsko ogrožene tudi krajevne skupnosti, v katerih je Prebivalstvo od 1981. leta dalje nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je v enakem obdobju v Sloveniji povečalo, pa ob določenih pogojih tudi krajevne skupnosti v desetkilometrskem Pasu ob mejah Slovenije. Poglejmo, kateri kraji na Gorenjskem sodijo med demografsko ogrožene po prvem kriteriju! Jesenice: m v desetkilometrskem mejnem pasu krajevna skupnost Rateče Planica in območje naselja Podkoren, Kranj: • v desetkilometrskem mejnem pasu krajevna skupnost Jezersko, Radovljica: • krajevna skupnost Stara Fužina, Škojja Loka: • krajevna skupnost Davča, Tržič: • v desetkilometrskem mejnem pasu krajevne skupnosti Pristava in Jelendol ter območja naselij Loka, Gozd, Grahovše, Čadovlje pri Tržiču in Slap. Po drugem kriteriju so do ukrepov iz zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij upravičena tudi območja naselij, ki jih je republiški izvršni svet opredelil kot gorsko višinsko območje z omejenimi možnosti za kmetijstvo. Izvršni svet je pri tem upošteval dostopnost v poletnem in zimskem času, oddaljenost od rednih prometnih zvez in središč, nadmorsko višino naselij in pridelovalne možnosti. Po tem, drugem kriteriju sodijo na Gorenjskem med demografsko ogrožena tudi naslednja območja: Jesenice: • Belca in Srednji vrh: Kranj: • Ambrož pod Krvavcem, Planica in Podblica; Radovljica: • Goreljek, Gorjuše, Koprivnik v Bohinju, Kupljenik, Nemški rovt, Radovna, Ravne v Bohinju in Slamniki; Škojja Loka: • Bačne, Brebovnica, Breznica pod Lubnikom, Breznica pri Žireh, Debeni, Florjan nad Zmin-cem, Goli vrh, Golica, Gorenja ravan, Gorenja Žetina, Gorenje brdo, Hobovše pri Stari Oselici, Jarčje brdo. Jazbine, Jelovica, Kališe, Kladje, Koprivnik, Kov-ski vrh, Kremenik, Krivo brdo. Krnice pri Novakih, Lajše, Laze, Lenart nad Lušo, Leskovica, Lu-čine, Malenski vrh, Mlaka nad Lušo, Nova Oselica, Opale, Osoj-nik, Ožbolt nad Zmincem, Podvrh, Potok, Pozirno, Ravne, Ravne pri Žireh, Selške Lajše, Smoldno, Stara Oselica, Studor, Tomaž nad Praprotnim, Topolje, Torka, Valterski vrh, Volaka, Za-brdo, Zabrekve, Zadobje, Zako-biljek, Zala, Zgornje Danje, Ži-rovski vrh, Žirovski vrh nad Go-renjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo. Kakšni so pogoji za pridobitev sredstev Po zakonu o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij so do sredstev za gospodarske naložbe upravičene kmetije, ki vlagajo denar za: • novogradnje in prenove hlevov ter drugih gospodarskih objektov, za potrebno opremo ter za nakup plemenske živine; • ureditev trajnih nasadov ob pogoju, da pri tem uporabljajo priznani sadilni material, • nakup kmetijske in gospodarske mehanizacije za uporabo v hribovitih predelih in za • spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (npr. za kmečki turizem, domačo obrt, predelavo). Zahtevek za pridobitev sredstev mora vsebovati; • podjetje in sedež podjetja oz. ime in priimek investitorja z matično številko, • lokacijo naložbe z navedbo šifre in imena občine, krajevne skupnosti in naselja ter šifro dejavnosti, • investicijski program, pripravljen po merilih iz navodila za uveljavljanje finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter pridelave hrane, • mnenje pristojnega območnega kmetijskega svetovalca, • finančni načrt z navedenimi viri financiranja, • lokacijsko dovoljenje in predvideni rok za pridobitev gradbenega dovoljenja. V natečaju, ki ga je objavil republiški sekretariat za družbeno planiranje, tudi piše, da lahko kmetje in drugi vlagatelji zahtevka dobijo iz republiškega proračuna največ do 30 odstotkov predračunske vrednosti naložbe oz. do 50 odstotkov, če je lokacija Odlok o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva Denar tudi za gradnjo in obnovo hlevov Za novogradnjo hleva za krave molznice 7.500 dinarjev nepovratnih sredstev na stojišče, za obnovo pa 2.250 dinarjev. Zakon o finančnih intervencijah v kmetijstvo, proizvodnjo in ponudbo hrane ureja načine in obliko finančnega posredovanja Republike Slovenije v kmetijstvo, proizvodnjo in tržno ponudbo osnovnih živil, podrobnejši pregled upravičencev, namenov in pogojev, za katere se dajejo premije, regresi, podpore in nadomestila ter način priprave in uveljavljanja zahtevkov pa določata odlok republiškega izvršnega sveta o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva in proizvodnje hrane in odlok o uvedbi finančnih intervencij za celostno urejanje podeželja in za obnovo vasi. Za Gorenjsko so najbolj zanimive intervencije, ki jih odlok Predvideva na področju govedoreje: Regres za obnovo črede plemenskih krav naj bi spodbudil zamenjavo plemenskih krav s kakovostnimi prvesnicami kombinira-nin pasem. Pogoj za pridobitev sredstev so urejena hlevska knjiga (dokumentacija o kontroli Proizvodnje, o oštevilčenju in °semenjevanju) in pa to, da je Plemenska krava - prvesnica v A Kontroli, po telitvi najmanj sto đni v kontroli mlečnosti, znane-8a porekla (potomke krav iz A Kontrole in z znanim očetom) in °a je po oceni selekcijske službe Pr'merna za rejo. Višina regresa Je 4.950 dinarjev na žival, regres jj Je predviden za 10.000 živali, ^adomestilo za pokrivanje razlike ceni mleka naj bi prispevalo k Phranitvi dosežene prireje in k °'ažitvi neugodnih tržnih vpli- 0v' Do nadomestila so upraviče- litrov mleka, kilogram ovčjega sira pa 6 litrov mieka). Regres za zavarovanje plemenskih živali naj bi zagotovil ekonomsko varnost rejcev v primeru pogina ali prisilnega zakola živali, zmanjšal tveganje rejcev visoko vrednih živali in prispeval k izboljšanju zdravstvenega stanja najkakovostnejšega dela plemenske črede. Zavarovanje vključuje plemenske krave in breje telice v A kontroli ter plemenske bike v osemenjevalnih centrih. Regres v višini 300 dinarjev za plemensko kravo ali brejo telico in 720 dinarjev za plemenskega bika je mogoče uveljavljati le, če so krave in breje telice zavarovane najmanj za 12.000 dinarjev, biki pa za najmanj 34.000 dinarjev. Pogoj za pridobitev regresa je tudi to, da rejec plača 50 odstotkov stroškov vsakokratne zdravstvene storitve. Pomemben ukrep, s katerim želi država ohraniti in pospeševa- Z denarjem, ki ga država namerava vložiti v koncentracijo prireje mesa in mleka, naj bi spodbudili sodobno tehnologijo reje, povečanje produktivnosti in ekonomičnosti ter izboljšanje kakovosti izdelkov. Gre za nepovratna sredstva, ki naj bi jih namenili za novogradnjo ali obnovo hlevov za krave molznice, za pitance ali za hleve s kombinirano rejo, za novogradnjo drugih gospodarskih objektov (za silose, senike, jame za gnojevko, molzišča, mle-karnice, prostore za pastirja) ter za nakup in montažo naprav in opreme. Do sredstev za novogradnjo in rekonstrukcijo hlevov so upravičeni tisti, ki na ravninskem območju nanovo gradijo ali preurejajo hlev z najmanj 25 (na ostalih območjih z najmanj 10) in z največ 50 stojišči za krave molznice, hlev z najmanj 50 (20) in z največ 100 stojišči za pitance ali kombinirani hlev z najmanj 20 (10) in največ 70 stojišči za veliko živino. Pri vlaganjih v povečanje obstoječih zmogljivosti mora biti povečanje prireje najmanj 25-odstotno, pri vlaganjih v posodobitev (izboljšanje tehnologije) pa (merjeno v litrih mleka oz. v kilogramih žive teže živine) najmanj 10-odstotno. Pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev je tudi to, da ima kmetija dovolj kmetijske zemlje za pridelavo osnovne krme in za neškodljivo uporabo gnojevke oz. gnoja. In kolikšni naj bi bili zneski republiške pomoči? hlevi novogradnja obnova za krave molznice 7.500 din/stojišče 2.250 din/stojišče za pitance 1.500 din/stojišče 500 din/stojišče Zneski, ki smo jih navedli, veljajo za nižinsko območje, v drugih območjih pa so za 20 odstotkov višji. Za druge gospodarske objekte (silose, senike, molzišča itd.) naj bi dajali največ 20 odstotkov od predračunske vrednosti in sicer pri silosih za največ 15 kubičnih metrov na kravo in 7 do 8 kubičnih metrov na pitanca, pri jamah za gnojevko za največ 12 kubičnih metrov na kravo in devet na pitanca itd. °hmočje mleko govedo konji drobnica Jobovsko Jruga območja =°J^višinsko 0.40 0,25 0.25 0.65 4,50 5,00 2,00 ti kmetijsko pridelavo na območjih z omejenimi možnosti za kmetovanje in ohraniti poseljenost tega območja, je podpora za izravnavo stroškov pridelave. Gre za posebne regrese, ki jih je mo- ' t'sti, ki sodelujejo pri uresniče-nJU republiškega selekcijskega r °grama, imajo krave v A ali Z riTv!r°'' m Vdajaj0 P° vsen me" H ,n kakovostno mleko. Višino aaomestila bodo določali sproti, ndar najkasneje do petega v esecu za pretekli mesec, izpla-1 Vali pa naj bi ga hkrati s plači-"m za odkupljeno mleko. Nado-mfstl'o je namenjeno tudi za sk v, • ki ga v gorskih in hribov-n '.n sirarnicah predelajo v sir, in prJ bi ga izračunavali iz količine jee anega sira (en ki'°gram koz" 8a ali kravjega sira pomeni 12 Posebna navodila, ki jih je izdal republiški sekretariat za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, natančno določajo, kako m do kdaj je treba za vsako vrsto regresa, premije, nadomestila in podpore uveljaviti zahtevek. Podrobno si oglejmo le navodila, ki veljajo za pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo in obnovo hlevov ter za novogradnjo drugih gospodarskih objektov. Zahtevke je mogoče vlagati stalno, v republiki jih bodo obravnavali vsake tri mesece, nakazila pa bodo odvisna od razpoložljivih sredstev. Zahtevek mora vsebovati obrazec z naslovom "podatkovna baza kmetij , ve ijavno gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del, ce gradbeno dovoljenje ni potrebno, načrt investicijskega objekta, posestni list, predračun za nakup opreme ali naprav in za nekatere primere še posebno dokumentacijo. Vsak zahtevek mora preverili in potrditi javna kmetijska svetovalna služba. goče uveljaviti za prirejo mleka, za rejo mladega pitanega goveda, konj in drobnice. Pri prireji mleka so pogoji za pridobitev regresa enaki, kot veljajo pri nadomestilu za pokrivanje razlike v ceni, pri reji mladega pitanega goveda je pogoj teža ob prodaji - pri juncih najmanj 300 kilogramov in pri junicah najmanj 270, pri konjih je pogoj, da gre za živali slovenske hladnokrvne in haflinške pasme, ki jih pitajo za meso, niso starejše od enega leta in tehtajo ob prodaji - haflingerji najmanj 200, hladnokrvni pa najmanj 320 kilogramov. Pri drobnici je podporo iz republiškega proračuna mogoče uveljaviti le za živali, ki so določene z rejskim programom, niso starejše od enega leta in tehtajo ob prodaji najmanj 15 kilogramov. • C. Zaplotnik naložbe v desetkilometrskem mejnem pasu. Upravičenci bodo dobili denar kot nepovratna sredstva v obliki premije, v obliki dolgoročnega posojila ali pa kombinirano (del v posojilu in del v nepovratnih sredstvih). Za dolgoročna posojila so naslednji pogoji: ob dveletnem moratoriju in dveodstotni obrestni meri je doba vračanja deset let, vrednost plavnice pa se spreminja hkrati s spremembami tečaja nemške marke oz. dinarja. • C. Zaplotnik Mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe: Po informacije h kmetijskim svetovalcem Kmetije, ki izpolnjujejo pogoje, lahko letos kandidirajo za premije, regrese, nadomestila, nepovratna sredstva, posojila in za druge oblike pomoči iz treh virov: iz sredstev, ki jih Republika Slovenija namenja za (kmetijski) razvoj demografsko ogroženih območij, iz sredstev, ki jih republika daje za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter za pridelavo hrane, ter iz skromnih sredstev, kijih za pospeševanje kmetijstva namenjajo še posamezne občine. Mag. Jurij Kumer, vodja gorenjske kmetijske svetovalne službe, poudarja, da bo uveljavljanje premij in regresov potekalo po ustaljenem redu prek organizacij (kmetijskih zadrug, hranilno-kre-ditnih služb, selekcijskih služb itd.), pri uveljavljanju zahtevkov za naložbe na kmetijah (novogradnja in obnova hlevov in drugih gospodarskih objektov ter nakup potrebnih naprav in opreme) pa bo sodelovala tudi kmetijsko svetovalna služba, ki bo za vsak zahtevek posebej ugotavljala, ali je usklajen z republiškim programom o finančnih intenencijah v kmetijstvo. "Kmetje se bodo morali za uveljavljanje nepovratnih sredstev za naložbe zglasiti pri lokalnih svetovalcih, kjer bodo dobili večino potrebnih informacij; pripraviti pa bodo morali tudi ustrezno dokumentacijo, ki je za različne naložbe in namene različna. V večini primerov je potrebno gradbeno dovoljenje oz. odločba o priglasitvi del, sicer pa tudi posestni list in drugi dokumenti, med njimi tudi obrazec "podatkovna baza kmetij", ki pa ga izpolni kmetijska svetovalna služba," je dejal mag. Jurij Kumer in poudaril, da bo svetovalna služba tudi kontrolirala uresničevanje naložbenih programov. Po 21. oz. 25. mesecih bo pregledala skladnost načrtovanega in uresničenega. Če bo ugotovila nenamensko porabo denarja ali odstopanje od načrtov, bo treba denar vrniti in plačati obresti po polni obrestni meri. Kmetijski svetovalci poznajo kmetije, ne pa tudi vseh njihovih načrtov, zato je pobuda (vsaj kar zadeva uveljavljanje zahtevkov za nepovratna sredstva) pri kmetih. Kmetje se bodo morali sami odločiti in dati pobudo, svetovalci jim bodo le pomagali. Kot je dejal mag. Kumer, glede na finančne zagate na vseh ravneh tudi ni pričakovati, da bi denar dobili že nekaj dni po vložitvi zahtevka, ampak bo verjetno treba nanj tudi malo počakati. Pa še tole: kmetije z demografsko ogroženih območij lahko kandidirajo za sredstva iz obeh virov - za sredstva, ki kih slovenska država namenja za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih, in za finančne intervencije za ohranjanje in razvoj kmetijstva. Trgovina BRAZDA iz Poljšice pri Podnartu ima odprto NOVO TRGOVINO V RADOVLJICI Kranjska cesta 23 V njej dobite skoraj vse za vrtičkarje in dom. Za kmetovalce pa dele za BCS in SIP ter informacije o novih in starih strojih, ki jih prodajamo na Poljšici pri Podnartu-tel. 70-225. Po zelo ugodnih cenah vam nudimo traktorje SAME, IMT 539, ZET0R; kiper prikolice, nakladače, škropilnice, motokultivatorje Labin, BCS kosilnice, obračalnike, vitle itd. SE PRIPOROČAMO! SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE KRANJ TRG REVOLUCIJE 1, 64000 KRANJ razpisuje JAVNI RAZPIS ODPRODAJE KOMUNALNO OPREMLJENEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V NOVEM NASELJU ŠENČUR, NAMENJENEGA BODOČI IZGRADNJI OBJEKTA OSNOVNE PRESKRBE Komunalno opremljeno zemljišče meri okoli 2330 m2. Bodoči objekt osnovne preskrbe bo moral imeti 550 - 600 m2 neto uporabnih površin v pritličju. Na bodoči objekt gravitira 93 novih stanovanjskih objektov, 4 novi stanovanjski bloki, severozahodni del obstoječega naselja Šenčur in bližnja naselja. Interesenti naj razpisovalcu pošljejo svoje pisne ponudbe v roku 15 dni po objavi. Interesent mora navesti ceno za m2 in rok plačila za komunalno opremljeno zemljišče. Cena m2 komunalno opremljenega zemljišča ne more biti manjša od 1500 din/m2 na dan ponudbe. Interesent mora tudi pisno navesti začetek izgradnje objekta osnovne preskrbe ter njegov začetek obratovanja. MMIEHGLAS 22. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 21. junija 1991 DO DOBREGA NAKUPA VAS LOČI LE ŠE KORAK! TRGOVINA REŠ, Ljubljanska 13 a - Bled, tel.: 064/77-427 in B®ffisiž,ffi>ai -veletrgovina, Ljubljana, Parmova 53 vam bosta odslej v novi trgovini na Bledu popestrila ponudbo sredstev za zaščito lesa, kovin in blaga široke potrošnje • BARVE, LAKI IN LEPILA • SREDSTVA ZA ZAŠČITO • BRUSNI IN REZALNI MATERIALI • OKOVJE IN VIJAKI t ROČNI STROJI IN ORODJE • ČISTILA IN ŠE KAJ OTVORITEV BO V SOBOTO, 22. junija, ob 8. uri. ZA OBISK SE PRIPOROČAMO vsak delavnik od 8. do 19. ure POKUŠINA IN PRODAJA DELIKATESNIH SOLAT Poskusili boste lahko: Kitajsko solato Švicarsko solato Švedsko solato Šobsko solato Grajsko solato Skutino solato Posebno salamo v solati Mortadelino solato Makaronovo solato Gobice v solati Cvetačna solata Tuna v solati Kalamari v solati Totan v solati Solata Delfin VELIK IZBOR SOLAT POSKUSITE IN LAŽJE SE BOSTE ODLOČILI ZA NAKUP Z VINI SODELUJE KZ KRAS SEŽANA Priporočamo Biftek tatar DRULOVKA Ne pozabite! Akcija nakup nad 1.500,00 din še traja. NAGRADNO ŽREBANJE BO 28. JUNIJA OB 17. URI! EMES NAKUPOVALNI CENTER DRULOVKA 3> m jj ° o 2 Ji* CL • C O g> J 9*9 SE — < * Ž £ 2 » Ji 5 S » k, o % lili S3: o. a o o « z; p 11 Sile lipica kopa izola piran DOBRIH RAZLOGOV ZA POČITNICE NA SLOVENSKI RIVIERI. m alples i V • I ^ inženiring Blizina, Brezskrbne počitnice. Šport, zabava, izleti. Stoletna tradicija. Ugodne cene. KAKO opremiti stanovanje, lokal, poslovni prostor, vikend...? KAKO prilagoditi serijsko opremo prav vašemu prostoru? KJE dobiti elemente opuščenega programa Triglav? KJE najti kvalitetnega izvajalca opreme po naročilu? Za vsa vprašanja en sam odgovor: ALPLES INŽENIRING tel: 064/67-121 Petek, 21. junija 1991 PISMA, PODLISTEK 23. STRAN @®milKIcJJ©]EI(GLAS ODMEVI Zaradi čedalje večjega zanimanja bralcev za sodelovanje v rubriki Odmevi in Prejeli smo, priporočamo, da prispevki niso daljši od dveh tipkanih strani (60 vrstic). Le tako lahko zagotovimo pravočasno objavo čimveč pisem. Uredništvo si pridržuje pravico, da predolge prispevke ustrezno skrajša tako, da ni bistveno okrnjena vsebina sporočila oziroma, da zavrne objavo. Vsi prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom. Uredništvo Praznik občine Radovljica Občinski praznik Radovljičani praznujejo 5. avgusta, dan, ko se je na Jelovici ustanovil Cankarjev bataljon. Dogodek je vsekakor pomemben, saj v okupirani Evropi ni bilo veliko narodov, ki so se postavili v bran agresorju. Sicer ne moremo trditi, da zaradi sporazuma Hitler-Stalin, kije trajal vse do 22. junija 1941. Praznik kot praznik občine Radovljica nikoli ni bil v resnici last vseh nas. V zadnjih 20. letih ne Pomnim, da bi se ga zavedali in z žarom v srcu praznovali. Verjetno se ga drži pridih prisile, saj podobne praznike v spomin na slavne revolucionarne dni praznujejo po vsej Gorenjski v prvem avgustovskem tednu, ter seveda po vsej Sloveniji. V znanem žargonu bi lahko rekli, da je Slovenija prestreljena s prazniki, ki imajo za podlago obeležja revolucije. Toda ti in nešteti drugi pomniki revolucije so zajemali le del prebivalstva, večinski del pa je mislil drugače. V naši občini imamo kar nekaj slavnih in imenitnih mož, Linhart, Langus, Joman, Plemelj, po katerih bi lahko določili občinski praznik. Koalicija 4 strank združene v Demos Radovljica predlaga za nov občinski praznik, ki bi bil sprejemljiv za vse prebivalce 11. december, rojstni dan slavnega radovljiškega rojaka A. T. Lin-narta, velikega humanista in prvega slovenskega dramatika. Njegova dela so večno zapisana v zgodovino in so in bodo trajno °enjena in priznana. A. T. Linhart je vpisan med nesmrtne in velikane Slovenstva, saj je postavil slovensko pisano besedo, slovensko dramatiko v evropski P/ostor ob bok drugim narodom ze pred dvema stoletjema. Velikanski pomen dela A. T Linharta za identiteto in ohranitev slovenstva je vsakemu Slovencu znan. Radovljičani smo lahko resnično ponosni na svojega rojaka. Naslednji razlog vidimo tudi v tem, da je izvirna drama- tika A. T Linharta tesno povezana s samim mestom Radovljica. Ob predvideni reorganizaciji občin je povsem jasno, da bo občina Radovljica obstajala v obsegu samega mesta ali širše z okolico, zato bo praznik uporaben vnaprej. Za premislek; sedaj, ko se plebiscitarno vračamo v Evropo, v prostor, kamor spadamo že od časov pred Linhartom, bi bilo dobro, da ideološke simbole polpretekle dobe počasi opustimo in obudimo tiste, na katere bomo mi sami ponosni, v Evropi pa nimajo upravičenih pomislekov ali jih celo odklanjajo. Predsednik koord. odbora Demosa Radovljica Zvone Prezelj Obup ali prošnja V prejšnji številki Gorenjskega glasa ste pisali: delavci BPT imajo urejeno dokumentacijo. Vse je točno in prav. Toda pozabili ste napisati, kaj je obup in lakota, ki nas že pesti. Lahko napišem svoj primer. V BPT sem bil zaposlen 33 let in 8 mesecev. Nič kriv sem dobil maja knjižico. Po dveh dobrih mesecih sem dobil pol plače, kot pravijo, to je 1.200,00 din in potem s tem živi. Dela ni, če prideš na socialno, se ti smeji gospa, ki je tam zaposlena. Če greš po Tržiču, vidiš polno žalostnih in lačnih ljudi. Kje je prejšnja vlada, da bi nam pomagala, kajti prej ni bil nihče lačen. Če pa pomislim, kako je samo dobila gospa Lončar (prejšnja direktorica) nagrade v markah, mi pride, da bi se zjokal. T. Vukas Tržič i EKONOMSKA I IPROPAGANDA« obiskali vas bomo ^ pokličite 218-463^ /O ljubljanska banka ti PRAVILNIK 0 STANOVANJSKEM KREDITIRANJU ti PRAVILNIK 0 KREDITIH OBČANOM ZA DOLOČENE NAMENE ti PRAVILNIK 0 KREDITIRANJU NA PODLAGI PRODAJE KONVERTIBILNIH DEVIZ NAŠTEVANJE PRAVILNIKOV VAM NE POVE VELIKO V LB - GORENJSKI BANKI d. d., KRANJ LAHKO DOBITE KREDIT ZA NAJRAZLIČNEJŠE NAMENE: - za nakup trajnih potrošnih proizvodov in drugih industrijskih izdelkov za osebno rabo - za plačilo storitev in obveznosti - za plačilo carin oz. drugih dajatev za uvoz -za nakup, gradnjo in popravilo stanovanjskih enot, počitniških hiš, garaž,... - za plačilo stroškov komunalnega opremljanja zemljišča -za plačilo lastne udeležbe za pridobitev pravice na družbenem stanovanju - in še kaj Vabimo vas v osrednje enote LB - Gorenjske banke d. d., Kranj, po Gorenjski. Dobili voste podrobne informacije in točne izračune, konkretno za vaš primer (kakšna bo višina kredita, kakšne so obrestne mere, vse o odplačilni dobi, zavarovanju, kakšne dokumente potrebujete...) gotovinski kredit tudi na meseci 18 Gorenjska banka d. d., Kranj KOVINARSKA VRHNIKA Ugoden nakup kotlov KTK V zalogi imamo priznane in kakovostne toplovodne kotle KTK. Za vse kupce, ki že uporabljajo naše peči, nudimo možnost cenejšega nakupa. Za vse podrobnejše informacije se lahko oglasite osebno ali po telefonu (061) 752-423,752-411. Peter Čolnar DREVESA V GOZDU "SRBSKA VOJSKA" , Ko so prišli v gimnazijo, so videli fante, kako ležijo po so-bah. Stari so bili nekako od 18 do 22 let. Nikjer nobenega orožja, v sobi pa zakajeno od cigaretnega dima. Nihče ni ničesar vedel. Spoznali so le to, da si tu ne bodo ^°gli pomagati. Odpravili so se iz Novega mesta. . Pred mostom jih je odločno ustavil neki vojak. Lojze se je l;0rr>aj zadržal smeha, ko je spoznal, da je to dober znanec kam-n°sek Jeglič iz Kranja. "Nikamor! Most moram minirati!" "Kako bomo pa potem šli čez?" Jeglič je nekaj trenutkov premišljeval in odločil. "Pojdimo vsi skupaj lepo na frakeljc. Vas bom še spustil čez, Potem pa bom miniral..." Na "frakeljcu" so se zadržali približno do 17. ure. Tu se je Premislil sopotnik Nadižar in se vrnil v Kranj. v Okoli 19. ure sta se pripeljala z Benom na železniško postajo Metliki. Hkrati je pripeljal na postajo vlak z 20 vagoni naših Nekako med osmo in deveto uro zvečer sta se pripeljala v Vinico. Poti nista poznala, pravzaprav sploh nista vedela, kaj hočeta. Ko sta se ustavila v gostilni, sta po radiu slišala, da so bili Nemci ob 15. uri v Zagrebu. "Ostaniva tu. Zjutraj bova videla, kaj naj narediva." Lojzetu je bila previdnost nekako prirojena. Obveljala je njegova in tako sta ostala še naslednjo noč v Vinici. Denarja sta imela dovolj, saj so jima ga v Kranju prinašali skoraj vsi, ki so ju poznali. Nikomur ga ni bilo žal, ker so bili prepričani, da bodo Nemci tako ali tako prav vse pobrali. Za vsak primer sta si denar razdelila na dva enaka dela. Tako sta prespala v Vinici tudi s petka na soboto. Okoli 2. ure ponoči ju je zbudil hrup na cesti. Zaslišala sta vzklike: "Srbska vojska se umika! Tu bodo bitke..." Motilo ju je tisto o "srbski" in ne jugoslovanski vojski, vendar ni bilo časa premišljevati. Po cestah je zavladala panika. Slišala sta otroški jok. Ljudje so se umikali v zidanice. Kaj naj naredita? Ker se pač nista mogla enostavno umakniti v zidanico, sta bila prisiljena nadaljevati z vožnjo. Na mostu v Vinici je le uspel prepričati Bena, da sta zmetala bombe v Kolpo. Tisto v žepu pa je moral, kljub vsemu zadržati. Ni in ni ga mogel prepričati, da je to nesmiselno. xxx »NEZAVISNA DRŽAVA« V Bosancih so že praznovali NDH. Po cesti se je razlegal glas harmonike, razvite so bile hrvaške zastave. Povsod je patru-^?^n^^^^^S^Sb!^k vagonih," je bfl narisan ljirala Radičeva »narodna zaštita« feler na vislicah popisani pa so bili z napisi "Živel kralj Peter", Imela sta dober zemljevid in sta se z njegovo pomočjo izo- gnila Zagreba. V bližini Karlovca sta srečala vojake v civilnih suknjičih. Vsi so hiteli domov. Prisedel je neki Dalmatinec. Ugotovil je, da imajo vsaj nekaj časa skupno pot. Pripovedoval je, da hodi že tri dni iz Maribora. Malo peš, malo pa se je peljal. ~lvela Rusija" in podobno. Kaže, da ni nihče vedel, da so Nemci popoldne ob 15. un ze r*Sedli Zagreb Kasneje je Lojze izvedel, kako so Nemci in ustaši 0?r«jeli te prostovoljce v Zagrebu, ker jih je okoli 300 rešil pod Kr'ljem Rdečega križa iz ustaških zaporov... NOVA STORITEV NA POŠTAH FOTOKOPIRANJE KRANJ/1 Dražgoška 8 KRANJ/6 Poštna 4 in na poštah CERKLJE NA GORENJSKEM, JESENICE/2, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ in ŠKOFJA LOKA (Ml® GD¥ p. .. KRANJ AVTOSERVIS KRANJ - LABORE • prodaja vozil renault in škoda, • servisiranje vozil in prodaja rezervnih delov renault, škoda in zastava, • prodaja rabljenih vozil, • prodaja in vgradnja strešnih oken vvebasto, • prodaja in vgradnja avtoradijev gelhard, • pranje vozil v novi avtopralnici, • tehnični pregledi. Telefoni: n. c. 221-031 vodja 221-201 avtosalon 223-276 Trgovsko podjetje, p. o. Kranj, Poštna ulica 1 Po sklepu delavskega sveta objavljamo JAVNO DRAŽBO za prodajo garaže v Kranju, Valjavčeva ulica 4, v izmeri 16 45 m2. Izklicna cena je 100.000,00 din. Interesenti so dolžni vložiti kavcijo v višini 10 % vrednosti pred dražbo na žiro račun KOKRE št.: 51500-601-12830 pri SDK Kranj. Javna dražba bo dne 3. 7. 1991 ob 9. uri v Kranju, Valjavčeva ulica 4. Stroške prepisa in prometni davek plača kupec. Interesenti lahko dobijo dodatne informacije po telefonu 064/213-070, int. 394. Knjiga A. Žiberta »Pod Marijinim varstvom« izide julija! V Gorenjskem glasu smo pred dvema tednoma zaključili objavljanje podlistka avtorja ing. Alojzija Žiberta »Pod Marijinim varstvom« in ze pred tem obvestili bralce, da bo Gorenjski glas na željo velikega števila bralcev podlistka izdal omenjeno knjigo. Vsem, ki ste knjigo »Pod Marijinim varstvom« naročili v prednaročilu po ceni 300,00 din (plačilo po povzetju oziroma v gotovini v maloogla-sni službi CP Gorenjski glas Kranj), sporočamo: knjiga izide sredi julija do zamika je prišlo zaradi povečanja obsega na 270 strani, pri tem pa cena ostane nespremenjena. Vsem naročnikom, ki ste knjigo pričakovali že ta mesec, se vljudno opravičujemo - Vaše naročilo bomo realizirali takoj ko bo tiskanje končano. O potrditvi Vašega naročila ter o načinu plačila vas bomo še posebej obvestili. Vsem, ki bi knjigo spominov prisilno mobiliziranega Gorenjca v redno nemško vojsko 1941-1945 »Pod Marijinim varstvom« še želeli naročiti sporočamo, da je prva naklada razprodana. Zato bomo takoj realizirah tudi pni ponatis knjige in Vam predlagamo, da izpolnite naročilnico ter si zagotovite knjižno novost na slovenskem trgu, ki si zaradi vsebine, pristne klene slovenske besede in avtentičnosti zasluži posebno pozornost, obenem pa je po mnenju proj. Jožeta Dežmana iz Gorenjskega muzeja v Kranju knjiga tudi dragoceno zgodovinsko sporočilo sodobnim generacijam. NAROČILNICA Nepreklicno naročam. izvodov knjige Alojzija Žiberta »Pod Marijinim varstvom« po prednaročniški ceni 450,00 din: Priimek in ime_ Naslov_ Pošta_ Številka osebne izkaznice. Datum. Podpis Knjigo plačam po povzetju ter poravnam stroške poštnine Izpolnjeno naročilnico pošljite na: Gorenjski glas, 64000 Kranj (kjer lahko v malooglasni službi ČP na Cesti JLA 16 tudi vplačate prednaročniško ceno in se izognete dodatnim stroškom). ŠPORT IN REKREACIJA ^SOTEEGLAS 24. STRAN UREJA: VILMA STANOVNIK Petek, 21. junija 1991 ŠPORTNI KOMENTAR VILMA STANOVNIK Za slovenske zmage Tako kol večina drugih stvari - tudi šport ni brez denarja. Najsi gre za rekreacijo ali vrhunski šport. Zalo je bila toliko bolj slovesna nedavna tiskovna konferenca, ko so organizatorji akcije Podarim - dobim predstavili dokončni znesek denarja, ki smo ga mnogi ljubitelji športa podarili našim smučarjem in drugim vrhunskim športnikom. Samo letos je bil iztržek akcije več kot 21 milijonov in 600 tisočakov, v osmih letih, kolikor akcija traja, pa smo pokupili 13 milijonov darilnih razglednic. To pa je v primerjavi s podobnimi akcijami v svetu, naprimer avstrijsko "Sporihilfe", po kateri so se organizatorji na začetku zgledovali, precej več, po besedah predsednika akcije Anteja Mahkote, svojevrsten dosežek, primeren za Guines-sovo knjigo rekordov. Če ne bi poznali hudih finančnih zadreg, s katerimi se otepa večino naših športnikov, najsi bo posameznikov ali moštev, bi lahko ta trenutek ponosno vzdigovali glave in se trkali po prsih, češ smo pa res nekaj izjemnega, kakšna dobrota je v nas! Pa ni vse tako. Naj odmislimo, da nas je večina ob nakupu kartice upala tudi na srečo pri žrebanju in pogledamo drugo plat solidarnosti. Slovenci imamo radi šport, radi imamo zmage in zato imamo radi dobre športnike. Ker pa vemo, da je pri nas zelo malo takšnih podjetij in posameznikov, ki lahko športnikom (tudi vrhunskim in svetovno znanim) podarijo kaj več kot praktično pomoč (naprimer kolesarjem gume, tenisačem loparje, atletom telovadne copate...) smo za njihove uspehe pripravljeni dodati delček svojega zaslužka - saj nas vendar zastopajo, so naši vzorniki in vzorniki naših otrok. Naj imajo, saj vemo, da bi brez pomoči slehernega ostali tudi brez najpotrebnejših priprav in nastopov. Nekaj primerov je žal tudi takšnih. Trenutne razmere pri nas so takšne, da večina podjetij (in tudi mlada država J rabijo promocijo. Znano je sicer pravilo, da slabše, ko ti gre, več je treba vlagati v reklamo. Pri nas to pravilo pač ne drži, kajti če nimaš nič, tudi ni kje vzeti. Do tistega, čemur v svetu pravijo športni marketing, bo zato še dolga pot. In eden pnih takih poskusov je akcija Podarim - dobim, saj je v njej tudi interes tistih, ki reklamirajo svoje izdelke prek dobitkov v akciji. Tako smo spet pri akciji Podarim - dobim, akciji Za slovenske zmage. "Brez nje, brez denarja mnogih ljubiteljev športa, si ne znamo več zamisliti, kako bi naši tekmovalci lahko še hodili na treninge in tekmovanja," znova poudarjajo organizatorji. In prav gotovo jim bomo naslednje leto spet prisluhnili. Ne nazadnje zato, ker so si naši športniki samo v minulem letu na evropskih in svetovnih prvenstvih priborili kar 35 medalj. SCONTO d o o Podjetniki in obrtniki! • nudimo vam svetovanja o vsem, kar želite vedeti o podjetju in o obrti, • vodimo računovodstva za podjetja, • vodimo poslovne knjige obrtnikom, • nudimo davčna in finančna svetovanja. Smo kvalitetni in konkurenčni! Vse informacije dobite po tel. 41-240 ali 323-733. Se priporočamo! Vrsto poletnih skakalnih prireditev ZA NASE ZVESTE KUPCE! v E-moda, Prešernova 14 v Kranju IZREDNA PONUDBA HLAČ vseh vrst! 570,00 din I. memorial Marjana Kroparja Ljubljana, 18. junija - Naslednje dneve se smučarjem skakalcem obeta vrsta tekmovanj na naših plastičnih skakalnicah. Tako bosta že ta konec tedna dve veliki skakalni prireditvi z mednarodno udeležbo skakalcev, Revija skokov Mostec 91 s I. memorialom Blaža Horvata in I. memorial Marjana Kroparja, ki bo v okviru Tedna skokov na Gorenji Savi. V soboto in nedeljo, 6. in 7. julija, pa bo v Velenju prvi Ski Jum-ping Challenger, skakalna tekma po zgledu teniških turnirjev, ki bo svojevrsten izziv za tekmovalce, pa bo tudi atrakcija za gledalce. Konec prejšnjega tedna so na Gorenji Savi tekmovali pionirji in mladinci, teden skokov pa bodo to nedeljo končali s tekmovanjem v absolutni kategoriji za I. memorial Marjana Kroparja. Foto: G. Sinik Na novinarski konferenci, ki sojo v torek pripravili v Ljubljani, so na pragu poletja predstavili kar tri zanimive skakalne prireditve, saj je zanimanje za smučarske skoke vse večje tudi v poletnem času, tekme na plastičnih skakalnicah pa so privlačne tudi za gledalce. Tako so organizatorji tekme na Gorenji Savi, Smučarski klub Triglav, povedali, da so rekon- struirali skakalnico, jo obložili s keramično smučino in popravili iztek skakalnice. Vse je pripravljeno za veliko tekmovanje, ki so ga v spomin na svojega v nesreči preminulega skakalca, poimenovali I. memorial Marjana Kroparja. Tekma bo to nedeljo, 23. junija, z začetkom ob 16. uri. Uradni trening bo od 9. do 11. ure, žrebanje pa bo ob 11. uri. Na tekmi bodo tekmovalci iz Nemčije, Avstrije, Italije, Čehoslovaške in vsi naši najboljši s Francijem Petkom na čelu. Organizatorji so se potrudili, da bo dovolj hrane in pijače za prijetno vzdušje, poleg tega pa pripravljajo tudi bogat srečelov. Organizator tekmovanja I. memorial Blaža Horvata - Mostec 91 pa je SSK Elektrotehna - Ilirija. Tekmovanje se bo začelo že v petek ob 17. uri z uradnim treningom ob 15.30 uri. Smučarski skoki v Mostecu se bodo nadaljevali v soboto in nedeljo dopoldne. Nekaj posebnega pa bo mednarodna smučarska skakalna prireditev v Velenju, ki bo v soboto in nedeljo, 6. in 7. junija. V soboto bo nočna tekma na plastiki za "Rudarsko svetilko", v nedeljo pa bo ob 17. uri Ski jumping challenger, tekma, ki bo prvič v Evropi in tako tudi v svetu izvedena v organizaciji Smučarsko skakalnega kluba v Velenju. • V. Stanovnik Tekači se pripravljajo na novo sezono Kranj, 17. junija - Konec tedna so se s priprav v Zrečah vrnili naši smučarji tekači. Sponzor, Unior Zreče, jim je namreč omogočil teden dni priprav v njihovih termah. Udeležili so se jih: Joško Kava-lar, Robi Kerštajn, Andrej Nunar, Matej Kordež, Robi Vereš, Marko Dolenc, Tomaž Globočnik, Mladen Trstenjak, Dejan Mezek in dekleta Andreja Grašič, Nataša Lačen in Vesna Dolenc. Z njimi sta bila trenerja Jure 2erjav in trener za mladince Marko Gacar. Nekaj smučarjev tekačev je bilo odsotnih zaradi šolskih obveznosti, nakaj pa zaradi poškodb. Se pred treningom v Zrečah pa so reprezentantje opravili testiranja na Fakulteti za šport v Ljubljani. Na naslednje priprave odhajajo začetek julija na Roglo. • V. S. Uspeh pionirjev Triglava Pionirji NK Triglava so dosegli velik uspeh, saj so se uvrstili v finale prvenstva Slovenije. Na ta način so dokazali, da se v nekaterih kategorijah, navkljub razprtijam v klubu, dela dobro. Ekipo je zbral in jo vodi dolgoletni igralec NK Triglava Vitomir Radosavljevič, ki ima tudi največ zaslug za ta uspeh. Potem ko so Triglavani osvojili naslov prvaka Gorenjske, so nadaljevali svoj zmagoslavni pohod še naprej. Največji uspeh pa so dosegli na polfinalni tekmi, ki so jo odigrali proti trboveljskemu Rudarju, ki je prvak ljubljanske regije, in ki so ga premagali na gostujočem igrišču v Trbovljah. Finalno tekmo bodo pionirji Triglava odigrali v soboto, 22. junija, ob 18. uri v Celju, na igrišču NK Ingrad - Kladivarja. Navijači so še posebej vabljeni! Goran Novković Veliko zanimanje za konjeniški šport Vabila, obvestila Podvin, 15. junija - Prav ta mesec mineva tri leta, odkar je v Podvinu zrasel Jahalni center. Ivan in Grega Mihelič sta v tem času dobila veliko izkušenj, mnoge lepe, pa tudi kakšno grenko vmes. V gradnjo jahalnice sta vložila precej denarja, pri tem pa jima je največ pomagal sosednji hotel "Grad Podvin", ki s kvalitetno dodatno ponudbo (v bližini hotela je tudi bazen, igrišče za mini golf, teniška igrišča...) in znano restavracijo, slovi tudi v tujini. Žal pa je manj zanimanja med drugimi hotelirji, ki dodatne ponudbe konjeniškega športa še niso uvrstili v svojo izvenpenzionsko ponudbo. Ko je Grega Mihelič začel z učenjem jahanja in dresure konj v Podvinu je imel veliko načrtov. Zlasti pokrita jahalnica naj bi omogočila, da bi se dalo učiti jahanja ob vsakem času in vremenu. Žal pa pokrita jahalnica še ni dokončna, saj je zmanjkalo denarja, kajti prav tista ponudba, ki bi prinašala dobiček, ponudba jahanja za turiste, ni zacvetela tako, kot bi morala. Sprva ni bilo dovolj reklame za nov jahalni center, sedaj pa ni turistov... Več zanimanja pa je med Gorenjci in Ljubljančani, ki prihajajo v Podvin. Tako seje že mnogo mladih in tudi starejših ljubiteljev konjeniškega športa naučilo osnovnih veščin prav v jahalnem centru Podvin, Grega Mihelič pa pravi, da za začetek uči jahanja na lonži, saj tak način ob resnem delu in vztrajanju zagotavlja uspeh. Veliko se jih zanima za konjeniški šport, mnogi v Podvinu tudi najamejo bokse za konje, kar tudi to sodi v ponudbo Jahalnega centra. • V. Stanovnik V Jahalnem centru Podvin se ljubitelji konjeništva lahko naučijo jahanja in dresure, poudarek pa je na preskakovanju ovir. Foto: A. Gorišek alpski letalski center lesce-bled vabi na DAN Z LETALCI ALC, ki bo dne 22.6.1991 na letališču Lesce z začetkom ob 11. uri. Pokrovitelj - SAVA KRANJ - TRADE in GORENJSKI GLAS. PROGRAM: - od 11. do 20. ure - panoramski leti • Bled, Bohinj, Triglav, po želji in zračni krsti; - od 13. do 18. ure - komentirano letenje športnih pilotov, skakanje s padali, kjer bodo skakali trije svetovni prvaki, državna reprezentanca in drugi padalci, letenje ultralahkih letal in zmajev, akrobatsko letenje ter letenje raznih modelov; - ob 15. uri - prikaz možnosti gašenja z letalom; - od 13. do 18. ure - BOGAT LETALSKI SREČELOV; - ob 20. uri gost večera NACE JUNKAR; • od 20. ure dalje bo za ples skrbel TRIGLAVSKI KVINTET s pevko. Vmes bodo igre presenečenja. Za pijačo in jedačo dobro poskrbljeno. Pridite, ne bo vam žal. »Ta stari« se ne dajo Tenetiše - Na igrišču Športnega društva Podgorje v Tenetišah, je bila v nedeljo, 16. junija, nogometna tekma med prvo ekipo nogometnega kluba Podgorje in nekdanjo »zlato« ekipo tega kluba, ki je orala ledino nogometnega preporoda v podgorskih krajevnih skupnostih Trstenik in Tenetiše. Ekipa Podgorja »odpisanih«, kakor so se sami poimenovali, so sestavljali skoraj vsi, ki so bili v klubu registrirani kot igralci ob ustanovitvi društvene povezave: Športno društvo Podgorje in Nogometni klub Podgorje. Kljub mišljenju nekaterih, da so za v »staro šaro«, so si izborili rezultat 1:1. V petek, 21. junija, se bo na istem igrišču začel tradicionalni tridnevni turnir v malem nogometu, naslednji zadnji junijski vikend, pa bo turnir v počastitev krajevnega praznika. D. P. Zbirni turnir za evropsko prvenstvo v biljardu pri Johanci - Biljard klub Johanca organizira to soboto, 22. junija, z začetkom ob 11. uri izbirni turnir za pionirsko in mladinsko evropsko prvenstvo, ki bo prihodnji mesec v Moskvi. Na izbirnem turnirju bo igral vsak z vsakim, za Biljard klub Johanca pa bodo nastopili mladinca Brudar in Kenda ter pionir Simič. Poleg njih bodo nastopili še tekmovalci ostalih slovenskih registriranih klubov. Organizatorji na zanimivo tekmovanje vabijo tudi gledalce, dodatne informacije pa lahko dobite po telefonu 064 - 326-581 ali v Britofu 24. • V. S. Planinski tabor v Krnici - Mladinski odsek PD Kranj namerava letošnje poletje organizirati planinski tabor v Krnici pod Vršičem. To je hkrati tudi priložnost, da v krajšem času planinci obiščejo več okoliških vrhov in preživijo lep teden v naravi. Tabor bo od 5. do 12. dčJ-gusta, informativni sestanek za udeležence pa bo 26. junija ob 19. uri v sejni sobi PD Kranj. Do takrat se lahko prijavite na MO PD Kranj, Koroška 27. Informacije po telefonu 212-823. • V. S. Mošnjanski tek - Športno društvo Mošnje pripravja to soboto, 22. junija, mošnjanski tek. Tek se bo začel ob 17. uri pred Kulturnim domom, kjer eno uro pred tekmovanjem sprejemajo prijave. Tekmovalci bodo nastopili v osmih disciplinah. Pionirke in pionirji bodo tekmovali na 1000-metrski progi, člani in članice pa na 7000-metrski. Štartnina je 60 din, pionirji štartnine ne plačajo. Prvouvrščeni prejmejo priznanja, med tekmovalci pa bo tudi žrebanje nagrad. • V. S. Velike kasaške dirke v Komendi - Konjeniški klub Komenda prireja to nedeljo, 23. junija, z začetkom ob 15. uri velike kasaške dirke. Na tekmovanju bodo nastopali konji iz Slovenije in Hrvaške, skupno pa je prijavljenih že več kot 80 tekmovalcev, kar je rekordno za to prireditev. Kot običajno se bodo ob tej priložnosti pomerili kmečki delovni konji - nastopilo pa bo največ tekmovalcev z Gorenjskega. • V. S. Okrogla miza o tekmovalnem in vrhunskem športu - Klub "Ni nam vseeno", ki deluje pri LDS Radovljica, pripravlja to soboto, 22. junija, ob 11. uri okroglo mizo o tekmovalnem in vrhunskem športu v novih razmerah. Okrogla miza bo v prostorih knjižnice v Radovljici, po zaključku pa bo organiziran spust z gumenjaki (rafting) po Savi do kampa Šobec. • V. S. Planinska tura od Slovenj Gradca do Solčave - Planinsko društvo Kranj organizira od 28. do 30. junija turo po slovenski planinski poti in sicer od Slovenj Gradca do Solčave. Odhod bo v petek, 28. junija, ob 7.10 z ljubljanske avtobusne postaje z rednim avtobusom v Slovenj Gradec. Vsak udeleženec naj si zato predhodno priskrbi avtobusno vozovnico. Iz Solčave bo ponovno peljal avtobus do Ljubljane in Kranja. Organizacijo in vodstvo izleta sta prevzela Lojze Zelnik in Marjan Šafran, obvezne prijave pa sprejema pisarna PD Kranj do vključno 26. junija ali po telefonu 212-823. • V. S. Prijateljsko srečanje nogometašev NK LTH Škofja Loka in DSG Selle ■ Kluba NK LTH Škofja Loka in DSG Selle že 18 let gojita prisrčne športne in prijateljske odnose. Tako bo to soboto, 22. junija, spet srečanje, na katerem bodo ob 17. uri odigrali medsebojno tekmo, po tekmi pa bo prijateljsko srečanje, na katerega sta vabljena tudi župana obeh mest. • V. S. Predavanje dr. Iztoka Tomazina - Planinsko društvo Tržič pripravlja danes, v petek, 21. junija, ob 20. uri v dvorani Paviljona NOB v Tržiču, zanimivo predavanje dr. Iztoka Tomazina, našega znanega alpinista zmajarja in padalca, z naslovom "V kanadskih gorah". Predavanje, ki bo spremljano z barvnimi diapozitivi, bo govorilo o kanadskem skalem gorovju - Rocky Mountains z vso njegovo neokrnjeno divjino. • Janez Kikel Hitropotezni šahovski turnir za Pokal Dobrče - Športno društvo Pod-brezje pri Tržiču pripravlja v nedeljo, 23. junija, ob 10. uri tradicionalni hitropotezni šahovski turnir. Tekmovanje bo v Kostanjčevi koči na Dobrči. Prijave zbirajo do začetka turnirja na Dobrči. • Janez Kikel Najboljši avstrijski tekmovalci Lesce, 16. junija - Konec tedna se je na letališču Alpskega letalskega centra zbralo 27 tekmovalcev iz petih držav, ki so tekmovali z radijsko vodenimi jadralnimi modeli F 3 B kategorije za 3. pokal Bleda. Lepo vreme in dobra organizacija sta pripomogla k doseganju odličnih rezultatov. Zmagal je Avstrijec Eicholzer z 8846 točkam1 (9000 je bilo možnih) pred Madžarskim tekmovalcem Horvatom Ja" nosem z 8837 točkami in Avstrijcem Petrom Hofmanom z 8737 točkami. Od domačih tekmovalcev je bil najboljši Kranjčan Sašo Kola«-na desetem mestu z 7934 točkami. Ekipno so zmagali tekmovalci iz Avstrije. Tekmovanje sije ogledal tudi delegat mednarodne organizacije FAI Ralf Gursberger iz Švice, njegove besede o organizaciji, P so nova spodbuda za Leske modelarje. • Pavel Burja Petek, 21. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 25. STRAN fflGLAS MflLIOCLflSI ^217-960 Cesta JU 16 APARATI STROJI Prodam VILIČAR Indos, nosilnosti 2.5 tone, g 632-054_8901 TRAKTOR Same Bufalo, letnik 1983, 130 KS, gozdni, s hiab dvigalom in prikolico. ® 042/685-562, od 19. do 21. ure__8949 POMIVALNI STROJ Gorenje, nov, vgradni, ugodno prodam. 3" 691-620 ali v soboto in nedeljo, ® 323-435_8984 Ugodno prodam rabljen HLADILNIK z zamrzovalnikom. 'Sf 621-371 ___8997 Ugodno prodam nov TRAKTOR Zetor 5211, s kabino. « 218-633 ___9013 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 Plin, 2 elektrika) in HLADILNIK. Cena za oboje 10.000,00 din. Ska-za, Šorlijeva 4, Kranj_9035 Prodam dobro ohranjeno 220-litr-sko hladilno OMARO, stara 6 let. g 51-217_9045 SYNTHESIZER Yamaha PSR 90 (ritmi, bas, spremljava, solo, se-gueneer), prodam, *g 212 610 Prodam VIDEOREKORDER Toshiba, star 1 leto. •* 326-759 9186 ROBINSON Club TRŽIČ | DETELJICA tel.:52-266 DANES, 21.6.1991, ob 21. uri na prostem pred klubom VELIKA PLESNA PRIREDITEV IN MODNA REVIJA Sodelujejo: plesno manekenska skupina FORMA EXTRA pod koreografskim vodstvom Alenke Dolenc - Križaj, plesne skupine iz Kranja, trgovina JAŠA s prestavitvijo italijanske počitniške mode DANES ZVEČER ob 22. uri POSEBNI GOST V KLUBU TOMAŽ DOMICEU Prodam hidravlični SEKALNI STROJ 15 T, uvožen iz Avstrije, primeren za sekanje usnja in gume. flBWi JAbRNtC IN MOTORNIH JAHf - zni|^,do 50;% , ; ^, — DVOJ AMBOR NIČE - KRIŽARJENJE: vsako soboto. 7 dni KAPETAN LUKA, REKA - KORNATI IN DALMATIA, PORTOROŽ / MALI LOS1NJ PRODAJA FANATIC/ALPHA ARTOPREME| Modeli 91 - ugodne cene, v ■■SBBSpjJv-**-- |ni©yrha^e/vpl82'llfa:*Ol^A$ HOLIOAYS. Titova 12, Ljubffaha, tel.: 061/221 -765,.222-3J(^^^^^^^^ ŠOLA LETENJA z ultralahkimi letali - tečaj in pridobitev dovoljenja 6. 14 ali 20-dnevni najem plovil Pasara + Tomos 4.5. Eian 495 + Mercury 50 po zelo ugodnih cenah OTROŠKI ŠPORTNI PROGRAM, 5 dni (ponedeljek - petek), z odhodi vsak dan v Gozd Martuljek (tenis, gorska kolesa, kopanje, nogomet, košarka, odbojka, izleti) Informacije: ZIMA SPORT. 061/331-358, 331-941 POČITNICE 91 - TUJINA ŠPANIJA - Palma de MattbVca. Ibiza KOMPASOV AS : :, ; Sjrfjv GRČIJA - Krt, Kreta, Rodos, Santorin za otroke do 70 % ceneje TUNIS - Hamrnamet, Nabei. Djerba .KOMPASOV SUPER AS - PALMA DE MA CIPER * Larnaca, Umaasol odhod 4. 7, hotel B Vat., 7 po\f%§<$§^ FRANCIJA - Azprna obala ALŽIRIJA - Tipaza odhod 4..7... hotelska veriga Sol,7 polp.; 8.800 din število MEST OMEJENO! \ odhodi z letališča Brnik ■ _ . JP0 PLAČILO NA OBRCMŠMi • PROGRAMI ZA OTROKE. UČENCE IN ŠTUDENTE OGRADA ZA LEPO SPRIČEVALO -2 LETALOM V PULO, 20., 27. 6. PRINCE OF VENICE Enodnevni izleti Umag - Benetke, 15. 22. 6. • TEČAJI TUJIH JEZIKOV f i. (anglija, zda. zft nemčija, francija, italija, avstrija. španija. japonska) zahtevajte > ' ®$š. katalog v vseh kompasovih poslovalnicah.^ Pooblaščenih agencijah Ul Iskra UGODNO - 20 % popusta pri nakupu električnega orodja za gotovino in na kredit do 29. 6. 1991 v prodajalni Iskra Commerce, Stara cesta 25 - Gorenjski sejem, Kranj. Tel. 064/222-640. KUPIM Prodam ohranjen barvni TV Iskra Azur. Cena po dogovoru. 3» 326-162_9098 STRUŽNI AVTOMAT premera 12 z delom, prodam, fl? 312-314 ali ~T44-581 9218 STROJ za izdelavo betonskih strešnikov, prodam. ® 312-314 ali g? 061/575-743 Prodam tovarniško nov BT 50 Ce-na 1.500 DEM, g 324-318 9197 Prodam CTX 80. g 632-770 9245 DIRKALNO KOLO, SPECIALKO, OKVIR "VALY" 60, OPREMA CAMPAGNOLO - SUPER, prodam. Ponudbe po -g 061/575-743. TAHEEBO ČAJ Kakovosten in zdravstveno neoporečen. Naročila sprejemamo po tel.: 061-261-128 OBVESTILA POPRAVILO TV, radioaparatov, vi-deorekorderjev; MONTAŽA satelitskih anten. RTV SERVIS "ORBI-TER". Kert, Oprešnikova 82, Kranj g 216-945_6394 ZASTEKLITEV vseh balkonov in teras ter vsa ostala STEKLARSKA DELA, g 061/613/067_7549 SERVIS vseh" vrst ŠIVALNIH STROJEV! Nudimo tudi poučevanje za ravnanje s šivalnim strojem. Informacije na g 42-805 7550 BARVAM z apnom in ostalimi materiali. Poceni, brez čakanja, g 329-376_7552 ROLETE: žaluzije, lamelne zavese, harmonika vrata, zasteklitev balkonov, naročite na g 75-610 7563 J & J TV, VIDEO, HI-FI servis! Po-pravljamo vse vrste TV, video in hi fi naprav, g 329-886 7671 SATELITSKE ANTENE, vrhunski model, PACE SS 6060, stereo, 60 kanalov. Cena z montažo in dostavo je 15.800,00 din SAT "Sistemi" Bernard, Moste 26/a, Žirovnica, g 801-203_8653 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE - izdelujemo, montiramo in kompletno obnavljamo. g 061/713-310_8837 VODOINSTALACIJE (hiše, popravila) vam naredimo kvalitetno in hitro! Delamo s stroji! * 218-427 Obrtnik vam po ugodni ceni POLOŽI keramične ploščice. g 65-705_9000 V juliju ORGANIZIRAM in VODIM 10-uren TENIŠKE TEČAJE v Podvinu. V dopoldanskem času bodo tečaji, od 8. do 10. ure, v popoldanskem, od 17. do 19. ure. Informacije na ® 75-789, proti večeru ali 216-692, dopoldan 9047 PAPRINICA IN FOTOKOPIRANJE llonka Rihar, Škofja Loka Podlubnik 235, tel. 622-318 NOVA PAPIRNICA, poleg že splošno znane FOTOKOPIRNICE. Solidna postrežba in zmerne cene, so naše geslo. Se priporočamo. V vseh barvah hitro in poceni IZDELUJEM vseh vrst OKVIRJEV za slike, ogledala itd. Izdelujem tudi BALKONSKE OGRAJE. Miro Pe-ternel, Mlakarjeva 57, Šenčur, ^ 41-723 9070 Opravljam ZIDARSKA DELA. Sta-ne Seljak, g 70-083 9133 Izdelujem in prodajam SMETNJAKE iz pocinkane pločevine. g 324-457 _9135 MONTAŽA TV anten - kvalitetno. g 328-721_9142 POPRAVILO in OBNOVA vseh pralnih strojev. g 329-102 ali 222-360 9154 Pisarniški prostor od 20 do 30 m2 s telefonom na območju Kranja iščem. Tel.: 328-602, zvečer. OSTALO Prodam ženski usnjeni motoristični KOMBINEZON št. 40, črno-rdeče barve. ^ 631 -784 Prodam italijnski športni VOZIČEK, AVTOSEDEŽ, POSELJICO z jogijem in STAJICO. Bajde, Va- Ijavčeva 13, Kranj_9018 ČOLN Beograd Sport 380, prodam za 500 DEM, g 46-727 9023 Ugodno prodam lončen KAMIN. g 41-924_ 9044 Prodam dobro ohranjen ŠOTOR "Krk", za 4 osebe, g 329-956 9057 Prodam otroško POSTELJICO, z jogijem. Daljevič, Dežmanova 1/11, Lesce_ 9069 Prodam JADRALNO PADALO "EQ". Cena 2.200 DEM. Brane Šo-lar, g 40-597, po 15. uri 9073 ČOLN Maestral 6, rabljen 4 sezo-ne, dobro ohranjen, ugodno pro-dam. -g 325-880, zvečer 9086 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 ose-be, rabljen 3 sezone, uvožen, g 216-408_9126 1.000 litrov KURILNEGA OLJA, prodam. Češnjica 20, Podnart 9157 Nerabljeno otroško POSTELJICO z jogijem, prodam, g 75-954 9161 P™ AVTO ŠOLA" ing. HUMAR D0 VOZNIŠKEGA IZPITA MED POČITNICAMI! TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji ZAČETEK TEČAJA BO V PONEDELJEK, 24. 6. ob 18. uri VOZILI BOSTE NA NAJSODOBNEJŠIH VOZILIH R 5 CAMPUS IN NA MOTORNEM KOLESU JAMAHA ® 311-035 GLAS 26. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Petek, 21. junija 1991 AVTO SEJEM V KRANJU na Gorenjskem sejmu vsako nedeljo vabi "Praktikum" Prodam PRIKOLICO Adria, rabljena 14 dni ali zamenjam za gradbeni material. Ostalo po dogovoru. g 50-739_9173 Prodam BRAKO PRIKOLICO. g 70-359, popoldan 9178 Nudimo KREDITE do 5.000 DEM. g» 218-424 _9195 Letno RIBIŠKO KARTO - Brdo, ugodno prodam, g 217-960 9207 POSESTI Na Golniku je naprodaj večje GOSPODARSKO POSLOPJE, g 215-842, od 14.30 do 16. ure 8957 V Kranju prodam visokopritlično HIŠO, 200 kvad. m., z 800 kvad. m. zemlje, s centralnim ogrevanje ali zamenjam za stanovanje, z doplačilom. g» 326-374_8990 Prodam 3 ha obdelovalne ZEMLJE, v enem kosu. Jezerska c. 48/a, Kranj_9002 Mirna upokojenka vzame v najem staro HIŠO, po dogovoru ali STANOVANJE, kjerkoli. Šifra: GO-RENJKA_9026 Na izredno razgledni točki, v okolici Podnarta, ugodno prodam adaptirano enonadstropno HIŠO s telefonom. Cena in možnost plačila, po dogovoru, g 215-853, po 20. uri _9089 Prodam zazidljivo PARCELO, na lepi lokaciji, v Cerkljah, "g 218-639 __9145 Zamenjam GARAŽO na Ul. Veljka Vlahoviča, za GARAŽO na Ul. Nikole Tesla - ob balinišču oziroma jo najamem do 15. 11. 1991. "g 324-932, Kranj - Planina 9148 Za 1.000.000,00 din naprodaj stara HIŠA, s 1.000 kvad. m. zemljišča, blizu Kranja, g 324-484 9149 Prodam prenosno leseno vikend UTO, vel. 8 kvad. m. « 213-291, po 17. uri_9168 KMETIJO z manjšim posestvom, v okolici Škofje Loke ali Poljanski dolini, kupim, g 622-135 9187 Prodam lepe PARCELE, 860 in 780 kvad. m., na Trsteniku. Ogled v petek in od 24. 6. 1991 dalje. Jože Je-lovčan, Trg Rivoli 6, Kranj 9221 PRIREDITVE Gasilsko društvo Preddvor PRIREJA v soboto, 22. 6. 1991, ob 19. uri, ZABAVNI VEČER za ansamblom "AGROPOP". Vstopnine nil Na prijetno zabavo vas vabijo preddvor-ski gasilcil 9072 Duo IGRA na ohcetih in zabavah, domačo in zabavno glasbo, g 46-137 9205 Gasilsko društvo Sp. Brnik vas vabi v soboto, 22. 6. 1991, ob 20. uri na KRESNO NOČ in v nedeljo, 23. 6. 1991, ob 15. uri na GASILSKO PARADO ob 40-letnici gasilskega društva, ob 16. uri na VRTNO VESELICO, z bogatim srečelovom in kegljanjem za teleta. Za ples in zabavo bo skrbel ansambel "Lipa". Vabijo gasilci! 9212 RAZNO PRODAM Kovinska VRATA, dim. 3.5 x 4 m in PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Žeje 5, Duplje, g 70-315 8936 Prodam ŠIVALNI STROJ Singer in VVARTBURG turist 353, starejši letnik, g 327-893, po 18. uri 9036 Ugodno prodam ČOLN 4.2 M, PRI-KOLICO ter KOMBI BMW 2200 diesel, neregistriran, motor generalno obnovljen, g 51-030 9125 Prodam trajnožarečo PEČ Stadler, 33 kW, po tovarniški ceni in BIKCA simentalca, star 4 tedne. Zg. Duplje 48, g 48-533 9201 Prodam VIDEOREKORDER Sam-sung, še v garanciji in ustrojeno govejo KOŽO, velikosti 5 kvad. m. g 633-771 9214 Ugodno prodam TRAKTOR Pas-quali TV, 18 KS, s kosilnico in kulti -vatorjem ter VW 1200, letnik 1976. g 48-184 9220 Kevboards, svnthesizer - Yamaha, Casio, Technics, Roland ojačevalci -zvočniki mikrotoni-kitare-koncertne in električne Yamaha, Aria, Shiro, Blokflaute Moeck, flavte Yamaha Velika izbira-nizke cene Celovec. Burggasse 23, tel.: 9943/463-57991 Prodam MERCEDES 609 furgon, star 30 mesecev. Britof 220/d. Kranj 9166 STAN- OPREMA Ugodno prodam popolnoma novo LEŽIŠČE, medikal sistem ALG. g 620-550_ 9014 Ugodno prodam POHIŠTVO za dnevno sobo - "Dragica" in kuhinjsko POMIVALNO KORITO. Ga-šper, g 633-457_9140 Ugodno prodam lepo ohranjeno SPALNICO, g 326-028 9159 Poceni prodam rabljeno POHIŠTVO, termoakumulacijsko PEČ ter kopalno KAD. g 215-201 9191 ALG - terapevtsko POSTELJO, nova, prodam za 34.000,00 din. Marija Lenarčič, Brniška 63, Vodice _9233 STANOVANJA V Kranju prodam 1-sobno STANOVANJE, 41 kvad. m. g- 41-240 ali 323-733_8932 V Bistrici pri Tržiču - Deteljica 9, prodam 3-sobno opremljeno STANOVANJE, z dvigalom, 80 kvad. m., in dve GARAŽI. Ogled v soboto, 22. 6. 1991, ves dan. g1 50-456 Zamenjam družbeno 2-sobno STANOVANJE, z etažnim centralnim ogrevanjem, za večje. Bajde, Valjavčeva 13, Kranj_9017 GARSONJERE ali 1-sobna STA-NOVANJA iščemo za najem, za naše strokovne sodelavce, g 331-331, int. 31-11_9027 V najem oddam opremljeno 1-sobno STANOVANJE. Šifra: ŠOLA_9088 Zamenjam družbeno 1-sobno STANOVANJE na Planini, za več-je. Nagrada! g 325-193 9200 Oddam SOBO pošteni ženski, g 215-928_9206 Prodam 1-sobno STANOVANJE na Planini I. v Kranju ali zamenjam za večje, z doplačilom, g1 328-588 Za določen čas najamemo 1-sobno ali 2-sobno STANOVANJE, s predplačilom.® 213-210 9240 VARSTVO SUPER BABI! Ste službeno zadržani, bi radi šli na večerjo, v kino ali mogoče v gledališče, pa ne morete nikomur zaupati varstva svojih otrok. Pokličite SUPER BABI. g 323-666_3897 VARSTVO za 1- in 3-letnega otroka, nujno iščem v Radovljici ali Lescah. g> 78-223, po 19. uri 9071 VOZILA Prodam R 4 GTL, letnik 1990. g 633-772__8963 Proam CITROEN GS palače, letnik 1979. Cena 3.500 DEM. g 631-231 _8976 Prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, bele barve, prevoženih 34.000 km, registriran do junij 1992. Cena 5.700 DEM. Ogled po 16. uri. Čr-melj, Volaka 30, Gorenja vas 8979 Prodam GOLF, letnik 1982, regi-striran do maja 1992. Struževo 87, Kranj 8981 Prodam 126 P, letnik 1986, registriran do aprila 1992, za 2.800 DEM in Tomos AVTOMATIK 3 M. g 41-888_8982 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 1981, registriran do konca avgusta 1991. Cena po dogovoru. Informa-cije na g 51-579_8983 Prodam GOLF diesel, letnik 1987 ali zamenjam za dvakrat cenejši avto. Ogled v soboto, dopoldan. Jurčič, Zg. Bitnje 101/a, Žabnica Prodam Z 750 SC, letnik 1979. Ogled popoldan. Janko Mravlja, Sv. Duh 88, škofja Loka 8989 Prodam Z 750, letnik 1982, odlično ohranjena, g 70-630_8993 Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1985, MOTOR Puch 250 in PLETILNI STROJ Singer. g 77-964_8994 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. g 632-987, od 8. do 20. ure 8996 Ugodno prodam JUGO 45 E, letnik 1987, prevoženih 49.000 km, modre barve. Cena 4.000 DEM. Retnje 13, Križe, g 58-055 9001 Ugodno prodam JUGO 45, 1985.« 215-991 letnik 9106 Prodam dobro ohranjen R 5 CAM-PUS, letnik 88, registriran do maja 92. -g 89-073_ Prodam Z 101 GTL, letnik 85. Koželj, Šuceva 1 Prodam R 4 TL, letnik 1978, manja-na karoserija, g 327-108 9007 Prodam Z 750, starejši letnik. Sleme, C. II. grupe odredov 12, Cerklje_9016 Z 101, letnik 1984, prodam. Ogled od 8. do 13. ure. Burgar, Podreča 72, Mavčiče 9019 Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989. Franc Keršmanc, Stružniko-va 26, Šenčur_9020 Prodam Z 750, letnik 1984. Podlju-belj 42, Tržič_9022 NISSAN Micra, letnik 1986, registriran do 26. 6. 1992, odlično ohranjen, prodam. Bojan Rozman, Črnivec 25/a, Brezje 9024 Poceni prodam Z 750. g 45-446 Prodam Z 101 GTL 55, registrirana do junija 1992. g 620-464 9028 Z 750, letnik 1979, registrirana do konca decembra 1991, ugodno prodam. Silvo Miklavčič, Sp. Bes-nica 183_9030 Prodam R 5 Campus, letnik 1989, registriran do 1. 4. 1992. g 802-629_9032 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik maj 1989. Cena 7.800 DEM. g 49-007_9033 Prodam LADO 1300, letnik januar 1989. g- 77-786, v soboto 9043 Prodam JUGO 55 Koral, letnik december 1988. g 43-326 9046 SUZUKI GSX 1100, prva registraci-ja aprila 1981, registriran do aprila 1992, prodam, g 218-647 9051 Ugodno prodam ŠKODO 120 L, starejši letnik, g 801-543 9052 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984. An-ton Kapetanovič, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 9053 Prodam GOLF J, letnik 1979, regi-striran do februarja 1992. g 329-794_9059 Prodam JUGO 55 Skala, odlično ohranjen, 21.000 km, star 2.5 leti. g- 43-447_9062 Prodam Z 101, letnik 1988. Ogled popoldan. Nada Čulibrk, Lojzeta Hrovata 7, Kranj 9064 Ugodno prodam Z 101 JUGO 1.1 GX, letnik 1987. g 47-075 9066 Prodam NISSAN Micra, letnik 1986, karamboliran. Jani Pogačar, Selo, Žirovnica, g 801-661 9067 Prodam FORD ESCORT, 1.100 cem, letnik 1976. Josipović, Partizanska c. 46, Škofja Loka, g 622-081_9078 Prodam Z 101 GTL Konfort, letnik 1984, bele barve, prevoženih približno 60.000 km. Čena po dogovoru. g 78-356_9079 Prodam OPEL KADETT 1.6 D, letnik 1983, garažiran, dodatno opremljen. Cena 11.000 DEM. g 45-376_9084 Prodam dobro ohranjen FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do marca 1992 in Tomos AVTOMATIK. g> 311-390_9094 Prodam VW hrošč, letnik 1967, neregistriran, vozen, prodam za 500 DEM, g 57-459_9095 Z 101, starejši letnik, registrirana, vozna, prodam za 1.000 DEM. g 802-086_9097 Z 128 CL, 1.100 cem, letnik 1987, registrirana do junija 1992, prodam. Janez Guzelj, Gorenjska ul. 46, Ribno - Bled_9101 Prodam KOMBI IMV, povišan, z diesel Mercedesovim motorjem, registriran celo leto. Partizanska c. 48, Kranj, g» 211-668_9102 Ugodno prodam Z 101 GT 55, letnik 1983, 88.000 km. g 801-235 Ugodno prodam JUGO 55 Koral, letnik 1988, registriran do junija 1992. Ogled v soboto. Jure Hafner, Forme 35, Žabnica 9152 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik maj 1978. Fortuna, Ovsiše 9, Podnart 9153 Ugodno prodam LADO 1200, starejši letnik. Slavko Luznar, C. Ste Marie aux Mineš 12, Tržič 9160 Prodam JUGO 55, letnik 1986. g 81-228 9162 126 P, obnovljen, na novo registrirana, letnik 1977, prodam, g 632-437_9107 Prodam R 11 diesel, letnik 1988, registriran do junija 1992. g 631-080 9108 Prodam Z 101, letnik 1984, registri-rana do 1. 1. 1992, za 3.100 DEM ter DELE za Diano ter Z 750, letnik 1977, registrirana celo leto. flf 50-826_9109 Prodam z 101 Mediteran, letnik 1979, zelo dobro ohranjena in R 4, letnik 1978. Uroš Rovtar, Britof 15/a, Kranj_9111 Nujno prodam JUGO 45, letnik 1985, beige barve, dobro ohranjen. Cena 4.000 DEM. Franc Korošec, Kamnje 27, Boh. Bistrica 9112 DIANO, 74-501 GUME-REIFEN PETER CELOVEC, ROSENTALERSTRASSE 189, Tel. 9943-463-282128 (200 m ZA 1. SEMAFORJEM V CELOVCU - NA DESNI STRANI) neto neto neto neto letnik 1979, prodam, g 9113 POSEBNE POLETNE PONUDBE GUM: 145 SR 13........................................cd ATS 399. 155 SR 13........................................o 1 ATS 439. 155/70 SR 13 .................................. od ATS 429. 1 75/70 SR 13..................................od ATS 530. ti ŠIROKE GUME ti ALUMINIJASTA PLATIŠ-ČA ti PONUDBA KOMPLETNIH KOLES ti RAČUNALNIŠKO CENTRIRANJE ti MICHE-LIN ti PIRELLI ti DUNLOP ti SEMPERIT ti FULDA... ti ODPRTO TUDI OB SOBOTAH ti GOVORIMO SLOVENSKO ti Ugodno prodam JUGO 45 Koral, letnik 1988, registriran do 15. 5. 1992 in GOLF JGL, letnik 1982. Ogled dopoldan. Maric, Planina 70, Kranj_9_M4 JUGO Florida, letnik 1989, ugodno prodam. Ocepek, Vrečkova 11, Kranj, g« 327-720 9116 Prodam LADO Samaro, troje vrat, letnik 1989, registrirana do maja 1992. 326-762 9120 LADO Samaro 1300, letnik ugodno prodam. ® 77-478 1987, 9121 Prodam Z 101, letnik oktober 1986. Cena 5.500 DEM, g 622-629 9123 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, registrirana do maja 1992. Avdič, Novi svet 13, Škofja Loka 9124 Prodam po levi strani karamboliran JUGO Florida, letnik 1990, prevoženih 13.000 km. Kokra 23/a, Zg. Jezersko 9128 Prodam Z 101 GTL 55, stara 6 let. Lamovšek, Drulovka 48, Kranj 9131 Ugodno prodam Z 101 Skala, letnik avgust 1988. Belovič, Župančičeva 9, Kranj 9132 Prodam SIMCO Chrvsler L Baron GTC Turbo, letnik november 1990, spredaj karambolirana. ® 83-933 _9141^ Prodam OPEL KADETT 1.3 GLS, letnik november 1986 ali zamenjam za cenejši avto. Tičar, Breg 25, Žirovnica 9143 Prodam R 4, letnik 1983, ran. g 218-639 registri-9144 Prodam Z 101 GTL, letnik 1984 in 126 PGL, letnik 1981. g 326-075 9151 Prodam BMvV 524 Turbo diesel, star 7 let, z veliko dodatne opre-me. Britof 220/d, Kranj_9167 Prodam R 4, letnik 1979, odlično ohranjen in delno obnovljen. Por, Krnica 59, Zg. Gorje, flf 77-003, po 16. uri_9jm Prodam VW 1200, letnik 1976. Cena po dogovoru. Slak, Žeje 10, Du-plje, g 70-709_9172 Prodam Z 750, letnik 1978. Sleme, C. II. grupe odr. 12, Cerklje 9174 Prodam Z 850, 1980. Blejska c. g 77-634 letnik november 15, Zasip - Bled, 9175 Prodam Z 128, bele barve, letnik junij 1987, prevoženih 33.000 km, registrirana do junija 1992. Cena po dogovoru, g 83-428 9179 Prodam JUGO 45 A, 40.000 km. g 47-520 letnik 1987, 9180 Prodam R 4 GTL, letnik 1983. g 620-175_9182 Prodam JUGO 45, letnik 1989, do-datno opremljen, g 328-057 9185 JUGO 55 Skala, letnik 1989, 17.000 km, registriran do junija 1992, prodam za 7.900 DEM. g 324-184 _9188 HONDO Civic 1.4 HB, letnik 1988, prodam, g 66-767_9189 CITROEN AX 11 TRS, nov, prodam ali zamenjam za cenejši avto. g 066/56-456 9192 Prodam JUGO 45 AX, g 43-456 letnik 1987. 9193 CELOVEC, ROSENTALERSTR. 205 Tel. 9943-463-281913 NADOMESTNI DELI • SERVIS DODATNA OPREMA • VELIKA IZBIRA VOZIL SUPER NETO CENE ZA AX bencinar in diesel, BX DIESEL!!! WIESNER Prodam Z 750, letnik 1977, vozna, neregistrirana. ^ 75-909, v petek, od 15. do 19. ure ali v soboto, od 10. do 16. ure_9208 LADO Niva, letnik 1986, 52.000 km, rdeče barve, zelo lepo ohranjena, prodam, g 213-735, po 14. uri BMW 518 I, nov, neregistriran, črne kovinske barve, dodatna oprema, prodam za 48.000 DEM. g 325-305_9216 Prodam Z 101, letnik 1986, dobro ohranjena, registrirana celo leto. Jelovčan, Trg Rivoli 6, Kranj 9222 Prodam Z 750 in moped AVTOMATIK. g 42-319_9223 Prodam R 4 GTL, letnik december 1986. flr 621-191_9224 Prodam Z 101 Konfort, letnik 1979. Jože Urh, Virmaše 6, Škofja Loka _9225 GOLF JX diesel, letnik julij 1988, prodam, g 324-304_9226 JUGO 55 Koral, letnik 1990, pro-dam. Veternik, Križnarjeva pot 1/a, Kranj - Stražišče 9227 Prodam JUGO 45, letnik 1982, re-gistriran do maja 1992, garažiran. g 59-090_9232 Prodam GOLF JX, 1.2 litra, letnik 1986, 56.000 km. g 622-220 ali 621-158_9234 KOMBI IMV 1600, bencinar, karamboliran, motor 50.000 km, pro-dam. g 311-841_9237 Ugodno prodam Z 750. Tatinec 12, Preddvor_9238 Prodam JUGO 55 A, letnik 1986, 45.000 km. Informacije na ^ 328-930, samo danes, od 16. do 19. ure 9239 Prodam SIMCO, letnik 1981, regi-strirana do oktobra 1991. g 323-934_9241^ Prodam JUGO 55 Koral, letnik 1989, dobro ohranjen, prva lastni-ca. g 328-549_9242 Prodam Z 128, letnik 1985, oranžne barve, garažirana, registrirana do maja 1992. Cena 4.500 DEM. g 81-318_9243 Ugodno prodam JUGO 45 AX, star 2 leti. Sp. Gorje 65_9244 Ugodno prodam OPEL ASCONO 1300, letnik 1983; v račun vzamem tudi cenejši avto. Voklo 106, Šenčur, g 49-442 9246 ZAPOSLITVE ZAPOSLITEV v trgovini z tehničnim blagom, dobi mlajši moški. Pogoj: vozniško dovoljenje B kategorije, odslužen vojaški rok, najmanj poklicna šola. Šifra: PRODAJALEC__8549 Iščem ZASTOPNIKE za prodajo zanimivega tehničnega artikla. Dobro plačana provizija, lasten prevoz! Če bi se nam radi pridružili, pokličite na g 79-646_8946 Iščem sposobno osebo za VODENJE poslovnih knjig obrtniku, na relaciji Prdddvor - Milje. Šifra: PRAVILNO 8991 Zasebno podjetje zaposli mlajšega ELEKTROTEHNIKA - ELEKTRONIKA, smer telekomunikacije, z nekaj letnimi delovnimi izkušnjami. Zaželeno znanje vsaj enega tujega jezika. Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in življenjepisom pošljite na naslov: LE - TEH-NIKA, Hrastje 75, Kranj 9006 Zaposlim ČEVLJARSKEGA ali TORBARSKEGA (sedlarskega) MODELARJA, za modeliranje in izdelavo zanimivih usnjenih izdelkov. Potrebno znanje šivanja, g 43-234_90_n KV KUHARICO, zaposlimo. Gostilna "Bizjak", Zg. Bela pri Preddvoru, Uf 45-017 9075 Gostilna "Mangrt" Bled sprejme žensko za POMOČ v kuhinji, v času letne sezone. OD po dogovorul g» 77-132_9081 Honorarno zaposlim DELAVCA v vulkanizaciji ali AVTOMEHANIKA; zaželjena praksa. Možnost redne zaposlitve. Šifra: VULKANIZER-STVO_9087 MKK vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE za prodajo komercialnega knjižnega artikla, g 57-459 9096 Boutiqe v Škofji Loki išče PRODA-JALKO. Šifra: IZNAJDLJIVA 9147 DODATNA OPREMA za vse modele SUBARU • VELIKA IZBIRA VOZIL • NADOMESTNI DELI • SERVIS IN POPRAVILA • GARANCIJA DELA • LAKIRANJE DODATNA OPREMA: SONČNE STREHE, RADIJI, ZVOČNIKI, OKRASNE ČRTE, ALUMINIJASTA PLATIŠČA, SPOJLERJI... KJE? AUTOHAUS TREFF CELOVEC ROSENTALERSTR. 48 Tel.: 9943-463-511745 št. 1 NA KOROŠKEM Iščem 4-urno ZAPOSLITEV nomski tehnik, g 51-291 eko-8999 SUBARU T5 Petek, 21. junija 1991 MALI OGLASI, OGLASI 27. STRAN »JiMTOEnGLAS Vodje - organizatorje prodaje ter sposobne sodelavce -zastopnike (akviziterje) za zastopanje pri prodaji pomožnega zdravilnega sredstva vabimo k dolgoročnemu sodelovanju. Najboljšim možnost redne zaposlitve! Tel.: 064/57-805 ali 52-390. Delo dobi dekle za STREŽBO v gostilni blizu Kranja. Nudim tudi stanovanje, g 41-125_ 9176 NATAKARICO zaposlim. Pisne po-nudbe pošljite na naslov: Krčma "Pri Pavletu", Titov trg 10, Škofja Loka_9181 Potrebujemo ljudi za OBIRANJE JAGOD. Marija Šušteršič, Mlakarjeva 75, Šenčur - Planjava 9199 Nudimo odličen honorarni ZASLUŽEK, g 57-792__9203 Zaposlimo DELAVKE pri enostavnem šivanju v delavnici na Bregu ob Savi (Mavčiče), 7 delovnih mest. Informacije v petek popoldne in soboto dopoldne na 061/310-312 9217 ŽIVALI JARKICE, rjave, različnih starosti, prodam. Fujan, Hraše 5, Smlednik __ 8628 Ugodno STRIŽENJE in OBLIKO-VANJE pasjih frizur. ® 41-340 __8967 Prodam brejo TELICO, A kontrola. g? 68-358_8978 Prodam 4 leta staro KOBILO z žre-betom. Pivka 3, Naklo 8980 KRAŠKE OVČARJE, mladiče, z odličnim rodovnikom - edini slovenski pes, prodam. Gračner, g 063/885-709_8985 Prodam mlado KOZO. ® 622-236 _8986 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, simentalko, drugo tele. Poljšica 9, Podnart, -g 70-222_8992 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Hribar, Šobčeva 14, Lesce, ® !^013__^_8995 f^daTrTpRAŠIČKE, težki od 25 do ggJM3_Sp. Brnik 15, Cerklje 9003 frodani BIKCA in TELIČKO, oba rnzijca, stara 10 dni. Jezerska c. 43, Kranj_ 9004 Na zalogi imamo odlično nemško HRANO za pse - "MERA - DOG"; Po 20. 7. 1991 bomo oddajali PSE -mladiče nemškega ovčarja, izredno lepi in odlični za šolanje; prodam sanske KOZE, zelo dobre mlekance. Sp. Besnica 79/b 9012 Prodam švicarske KOZE, z mle-kgrn in mladice. Preddvor 10/a Prodam 10 tednov starega BIKCA g^mentalca. Sr. Bitnje 97, Žabnica Prodam 8 tednov stare PUJSKE. l^tinaKržan, Selo 23, Žirovnica Mlado KOZO s kozico.Trnaste pa-srr>e, prodam za 2.500,00 din. Lud-v'k Božnar, Poljanska 34, Škofja Loka 9037 Prodam 10 dni starega BIKCA. Kr- Vjvška 3, Cerklje _9038 Prodal dva KOZLIČKA za zakol. G°riče 7, Golnik SALON POHIŠTVA AR K - MAJA PREDOSLJE pri Kranju tel. 329-237 VREDNO OGLEDA -UGODNE CENE Odp. od 12. -19. ure, sobota od 9. -13. ure POSREDUJEM PRODAJO: • enonadstropne hiše v Ljubnem na Gorenjskem • enonadstropne hiše s samostojno delavnico v Kranju • dvosobnega stanovanja v Medvodah Tel.; 064/215-853 Prodam 1 teden dni staro TELIČ-KO simentalko. Suha 16, Kranj _9041 Prodam 6 tednov starega BIKCA simentalca in KRAVO, z mlekom. g 632-894_9050 Prodam od 25 do 30 kg težke PUJ-SKE. Trboje 30, Kranj . 9055 Prodam JARKICE, stare 3 mesece in 10 tednov, sorte prelux. Urh, Re- ber 3, Zasip - Bled_9056 Prodam KRAVO in TELICO simen-talko, breji po 7 mesecev ter 500 kg jedilnega KROMPIRJA. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje 9063 Prodam PSIČKO - ovčarko, stara 9 tednov. Porenta, Trata 15, Škofja Loka_ 9065 Prodam. PIŠČANCE, beti, kilo^ gramski, za nadaljno rejo in rjave JARKICE. Gašperlin, Moste 99, Komenda_9068 Prodam 6 let staro KOBILO z žre-betom in 1 leto staro ŽREBICO. Alojz Zupane, Ravnica 3, Kamna gorica 9076 KOBILO haflinger, stara 12 let, prodam. Tavčar, Sp. Danje 14, So-rica, g 66-778 9077 Prodam 66-630 KRAVO po izbiri, g 9083 Prodam KOZO brez. g 328-858 z mladičem ali 9091 Prodam NEMŠKE OVČARJE, stari 8 iednov, z rodovnikom. Pavle Žgajnar, Pungart 15, Škofja Loka AFGANISTANSKI HRTI - mladiči, odličnih starštev, trenutno edinega legla v Sloveniji, prodam. Kra-šovec, Borovška 23, Kr. gora, g 82-284, ob delavnikih, od 17. do 19. ure_ 9100 Prodajamo rjave JARKICE. Bele-harjeva 49, Šenčur 9117 Prodam PSE - nemški ovčar, cepljeni, stari 2 meseca. Polde Kos, Gabrk 5, Škofja Loka 9130 Prodam mlade NEMŠKE OVČAR-JE, brez rodovnika. Čemažar, C. JLA 41, Kranj (stara cesta Kokrica - Naklo)_9158 Ljubitelju živali oddamo mlade MUCKE. Ivanka Černilec, Pot Mihe Fistra 5, Naklo _9164 Prodam PRAŠIČE, težke od 60 do 90 kg. Luže 9, Šenčur 9169 Prodam 7 tednov staro TELIČKO simentalko. Adergas 17, Cerklje 9170 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. C. II. grupe odr. 14, Cerklje 9198 Prodam dve KOZI, g 57-383 9202 Prodam dva TELIČKA simentalca, težka od 110 kg naprej, g 78-425 9209 Prodam srnasto KOZO, z mladi-čem ali brez, g 52-393 9231 Rjave JARKICE ter manjše in večje PRAŠIČE, prodam. Stanonik, Log 9, Škofja Loka, flf 65-546 9236 POSREDUJEM PRODAJO: • enonadstropne hiše v Ljubnem na Gorenjskem • enonadstropne hiše s samostojno delavnico v Kranju • dvosobnega stanovanja v Medvodah • enosobno stanovanje v Žireh • dvosobno stanovanje v Žireh Tel.: 064/215-853 /AHVALA . 4 Ob boleči izgubi dragega moža, I očeta, starega ata, tasta, brata, strica in svaka . ANDREJA M ČELIKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in organizaciji ZB St. Bokala za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč namesto cvetja in vencev ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo osebju doma dr. F. Berglja, ki so skrbeli zanj v času njegove bolezni, tov. Divjaku za lep govor ob grobu, pevcem iz Žirovnice za zapete žalostinke in trobentačema za zvoke »Tišine«. VSI NJEGOVI Jesenice, 14. junija 1991 MODNO ČEVLJARSTVO Stanko Kern PARTIZANSKA 5, ® 064/25-852 NUDIMO KVALITETNE ŠKORNJE • NARODNIM NOŠAM • ANSAMBLOM NARODNOZABAVNE GLASBE • FOLKLORNIM SKUPINAM OŠ Antona Tomaža Linharta Radovljica razpisuje naslednja prosta delovna mesta pedagoških delavcev: -3 UČITELJE RAZREDNEGA POLKA s polnim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 -2 UČITELJA RAZREDNEGA POUKA s skrajšanim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 -1 UČITELJA GLASBENE VZGOJE s polnim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 -1 UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA s polnim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 oz. do vrnitve delavke s porodniškega dopusta - 1 UČITELJA LIKOVNE IN TEHNIČNE VZGOJE s polnim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 oz. do vrnitve delavke s porodniškega dopusta -1 UČITELJA TEHNIČNE VZGOJE s skrajšanim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 -1 UČITELJA SRBOHRVAŠKEGA JEZIKA s skrajšanim delovnim časom za določen čas - za šolsko leto 1991/92 Pogoj za sprejem na razpisana prosta delovna mesta je izpolnjevanje določil predpisov s področja vzgoje in izobraževanja. Nastop dela je 1.9. 1991. Prijavo z dokazili je treba poslati 8 dni po objavi razpisa na naslov: OŠ A. T. Linharta Radovljica, Kranjska cesta 27. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh od zaključka razpisa. potovalna g— agencija / \__ ALPETOUR NE ODLAŠAJTE, ODLOČITE SE ZA UGODNO 7-DNEVNO LETOVANJE OB MORJU! STRUN J AN: nastanitev v bungalovih zdravilišča Krka, v lepem okolju, tik ob obali 7 polpenzionov že od din 3.445,-dalje nastanitev v kontejnerjih kampa Lanterna z možnostjo kuhanja 7-dnevni najem za 4 osebe že od din 2.600,- dalje izbirate lahko med apartmaji, paviljoni ali hoteli 7 polpenzionov že od din 1.820,-dalje nastanitev v apartmajih Lopari, v mirnem okolju, tik ob obali 7-dnevni najem za 6 oseb že od din 3.510,- dalje POREČ: PULA z okolico: LOŠINJ: PRIČAKUJE VAS POTOVALNA AGENCIJA ALPETOUR s poslovalnicami: KRANJ, Koroška 5, tel. 064/211-083 RADOVLJICA, avtob. postaja, tel. 064/74-621 ŠKOFJA LOKA, avtob. postaja, tel. 064/621-755 TRŽIČ, Cesta JLA 2, tel. 064/52-370 ZAHVALA Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj Tebe, draga mama ni! Ob izgubi dobre mame, tašče, stare mame, sestre in tete ANEBATIČ roj. Bukovnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ob najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Pegamovi, sodelavcem Iskre Kibernetike — TOZD Števci za podarjeno cvetje in denar, ansamblu »Lipa«, vsem sosedom za vsestransko pomoč in za podarjeno cvetje ter denar, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred ter zvonarju iz Tupalič za zvonjenje. Vsem in vsakemu posebej, še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: sin Bojan in Lado z družinama, brat Tone z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Brez slovesa za vedno si odšel, zdaj le v naših srcih dalje boš živel. Ob prerani izgubi moža, očeta, starega očeta ŠTEFANA PAPETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, kolektivu kuhinje Psihiatrične bolnišnice ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in drugo pomoč. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete žalostinke in Vidi Hrovat za poslovilni govor. Vsem še enkrat iskrena hvala, ki ste ga spremili na zadnji poti! VSI NJEGOVI V petek, 15. junija 1991, smo pospremili na zadnjo pot našega brata, strica, svaka in bratranca MIHA DRAKSLERJA Ribnikarjevega Miha iz Tenetiš Iskreno se zahvaljujemo UKC Ljubljana, bolnišnici Jesenice, ki so mu lajšali bolečine ob njegovi nesreči. Zahvalo smo dolžni sosedom, sorodnikom, sodelavcem Iskre Vzdrževanje, Elektro delavnici, pevcem za odpete žalostinke in zadnji »Tišini« na njegovem drugem domu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred Njegovi domači iz Tenetiš V SPOMIN Hiša tiha je postala, ko vzela si od nas slovo, a v srcu bolečina je ostala, ki prenehala ne bo. 21. junija mineva leto dni, odkar nas je tiho zapustila naša dobra žena, mami, mama, sestra, teta in tašča MINKA PORENTA Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavljate ob njenem preranem grobu! VSI NJENI Žabnica, 21. junija 1991 ZAHVALA V 102. letu starosti nas je zapustila naša draga mama ANA PUSTOVRH iz Poljan nad Škofjo Loko Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo družini Likar za nesebično pomoč, nonetu Blegoš za zapete žalostinke in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsakemu posebej še enkrat lepa hvala! VSI NJENI Poljane, 10. junija 1991 ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega sina, moža, ata in starega ata JOŽA ŽANA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Ohranili ga bomo v lepem spominu! VSI NJEGOVI NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Minister Rupel v Berlinu Na svečani otvoritvi berlinskega srečanja zunanjih ministrov držav, članic Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (na njem so v članstvo konference, ki je štela doslej vključno z Združenimi državami Amerike in Kanado 34 članic, sprejeli Albanijo) je bila zastopana tudi Slovenija. Kot častni povabljenec avstrijske delegacije nas je zastopal zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Sodelovanje na otvoritvi dvodnevnega zasedanja zunanjih ministrov, ki so kot eno osrednjih tem obravnavali tudi Jugoslavijo ter z njo posredno tudi Slovenijo, je za našo republiko pomembno priznanje in znak naklonjenosti, ki jo goji Avstrija do slovenskega osamosvajanja. Prav Avstrija naj bi ob Madžarski zagovarjala pravico posameznih jugoslovanskih republik do lastnih držav, računamo pa tudi, naj bi prav ti državi prvi priznali Slovenijo kot samostojno državo. • J. K. Jutri na Poljane Jesenice, junija - Jutri, v soboto, 22. junija, ob 11. uri bo na Poljanah nad Jesenicami XXI. srečanje aktivistov, borcev NOV, interni-rancev, pregnancev, mladine in vseh domoljubnih Gorenjcev, posvečeno 50-letnici vstaje slovenskega naroda in 50-letnici ustanovitve OF. Slavnostni govornik bo Iztok Žagar, predsednik Pokrajinskega odbora aktivistov OF za Gorenjsko. V kulturnem programu bodo nastopili Pihalni orkester jeseniških železarjev, pevci in recitatorji ter člani gledališča Tone Čufar. Po slavnostnem delu bo tovariško srečanje, na katerem bo za razpoloženje poskrbel Janez Kogovšek. Posebni avtobusi bodo udeležence vozili z jeseniške železniške postaje na Poljane. Organizatorja Občinski odbor ZZB NOB Jesenice in Organizacijski odbor za prireditev vabita, da se zbora oziroma srečanja udeleži čim večje število ljudi. Za vse bo poskrbljeno, srečanje pa bo ob vsakem vremenu. • D. D. Ris raztrgal ovco Jezersko - Lovska družina Jezersko je v začetku tedna dobila obvestilo, daje na območju Makekovo na Jezerskem ris pred dnevi raztrgal ovco. Zaradi nevarnosti, da bo ris še naprej klal ovce v tropu, lastnik zahteva od Lovske družine, da takoj ukrepa.dLovska družina Jezersko pa ne more ukrepati na "lastno pest". Ris je zaščiten, družina nima dovoljenja za odstrel in zato tudi ne more prevzeti materialne odgovornosti za škodo. Ker pa resnično obstaja nevarnost, da bo ris še naprej trgal ovce na območju Jezerskega, je družina že naslovila prošnjo na republiškega sekretarja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije dr. Jožeta Osterca. da izda dovoljenje za odstrel risa na območju Jezerskega. Sicer pa lovce zaradi risa skrbi zdaj tudi stalež gamsov na Jezerskem. Gamsi so namreč na tem območju že sicer precej razredčeni. • A. Ž. Do konca junija: novim naročnikom časopis zastonj in še ogled razstave v Cerkljah za povrh! Naročilnica Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek. Točen naslov _ Pošta (štev.). Osebna izkaznica štev. Datum: Podpis Naročilnico pošljite na naslov: ČP Gorenjski glas, 64000 Kranj Učni center za usposabljanje slovenskih vojakov na Igu Slovenska vojska se še uči... Na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru so vodje učnih centrov za usposabljanje mlade slovenske vojske - teritorialne obrambe pripravili predstavitev obeh učnih centrov in skušali povabljenim predstavnikom medijev prikazati svoje delo in prostore, v katerih bivajo in se učijo vojaških in drugih veščin prvi izbranci. Ig, 21. junija - Na začetni tiskovni konferenci so vodja učnega centra Ig in njegovi sodelavci ter dva predstavnika z republiške TO skušali predstaviti delo in življenje v centru. Učni center je začasen, v njem pa se trenutno usposablja nekaj čez sto mladeničev. Prostori, v katerih bivajo in se učijo mladi vojaki, so razen novega objekta, v katerem so učilnice, sposojeni od civilne zaščite in bodo njej tudi vrnjeni po končani poskusni dobi. V centru usposabljajo le rod pehote, na voljo pa imajo učitelje z najmanj srednješolsko izobrazbo. Starešine in vojaki že odkrivajo dobre in slabe strani takega usposabljanja, pomočnik za učni program Iztok Beskič pa nam je zagotovil, da razen običajnih začetnih tako rekoč porodnih težav, posebnih problemov nimajo. Fantje, ki so trenutno v učnem centru na Igu imajo obilo možnosti za proste izhode ali obiske svojcev v učnem centru. Pouk, ki je razdeljen na vojaško strokovne, splošno izobraževalne predmete ter ostale aktivnosti je pripravljen tako, da je 75 odstotkov praktičnega in 25 odstotkov teoretičnega pouka. Sicer pa starešine izreden pomen pripisujejo športnim aktivnostim in dobri psihofizični pripravljenosti mladih vojakov, saj so generacije, ki Brane Košir, Medvode: "V redu. Pouk je zanimiv. Ni sicer tako kot doma, to je jasno, ampak nimam pritožb. Med prostimi izhodi in med obiski svojcev, se raje odločim za izhod." Andrej Jezeršek, Naklo: "Počutim se dobro, tudi hrana mi je všeč. Tako starešine, kot mi se še malo lovimo, končno je to le eksperimentalna skupina. "Terajo" nas, to je res, vendar ni velikih težav." Srečanje in izlet za invalide Društvo invalidov Kranj vabi na srečanje s pobratenim društvom iz Maribora, ki bo v soboto, 29. junija, ob 10. uri, v Majdiče-vem logu. Na željo članov bo društvo ponovilo poldnevni izlet v Bo-rovlje v sredo, 10. julija. Za enodnevni izlet v zdravilišče Radenci, ki bo 20. julija, bo društvo zbiralo prijave 2. julija dalje. Ekološka zaščita Kranja Jernej Ravnikar, Ljubljana: "V .učnem centru tukaj na igu mi je izredno všeč. Ne morem se pritoževati. Hrana je dobra in tudi telesno, kar se tiče fizične kondicije, mi kar gre." Boštjan Adlešič, Ljubljana: "Pouk je dokaj zanimiv. Obravnavamo veliko zgodovine, kar mi je zelo všeč. Hrana je dobra, tudi vse ostalo je tako, kot treba. Dvakrat na teden pa redno hodim ven." prihajajo v vedno slabši kondiciji Mladi vojaki, ki smo jih ujeli na "preoblačenju" ravno pred odhodom k pouku pa so nam povedali, kako se sami počutijo v učnem centru. • M. Peternelj, foto: J. Cigler Kokrica - V kulturnem domu na Kokrici bosta v ponedeljek, 24. junija, ob 19. uri investitor in projektant predstavila tehnološko in tehnično ekološko zaščito odlagališča industrijskih odpadkov v Tene-tišah. Na predstavitev so vabljeni predvsem predstavniki vodstev krajevnih skupnosti in krajani okoliških vasi ter odgovorni v občini. Poleg predstavitve projekta bo govora tudi o zaščiti zraka, razvrščanju oziroma sedanjem mešanju gospodinjskih z industrijskimi oziroma obrtniškimi odpadki. Zastavlja pa se tudi vprašanje, ali bodo zaradi dogodkov med Slovenijo in Bosno in Hercegovino nevarni industrijski odpadki pristali v Tenetišah... • A. Z. Očiščevalna akcija na Pokljuki Bled, 18. junija - Na pobudo Borisa Sodnika (penzion Jelka), krajevne skupnosti, turističnega društva in ob sodelovanju Triglavskega narodnega parka bo jutri, v soboto, očiščevalna akcija na Pokljuki. Iz uprave parka so poslali povabilo na akcijo vsem lastnikom stanovanjskih in počitniških hiš ter domov in hotelom na območju Pokljuke. Zbor udeležencev je ob devetih dopoldne pred penzionom Jelka, kjer bo po končani akciji tudi enolončnica. Iz vsake hiše naj bi se akcije udeležil vsaj en član, s sabo pa naj bi prinesli tudi vreče za smeti. • C. Z. Srečanje na Lovrencu Zgornja Bela, 20. junija - V krajevni skupnosti Bela bodo krajevni praznik proslavili v nedeljo s srečanjem na Lovrencu in kresova-njem. Ob 16. uri bo v cerkvi na Lovrencu maša za vse žrtve vojne iz krajevne skupnosti, nato pa pred Cerkvijo krajši kulturni program, ned katerim bo zbranim o slovenskem osamosvajanju spregovoril domačin Ivo Bizjak, sicer predsednik zbora občin republiške skupščine. Praznovanje, na katero bodo povabili tudi predstavnike občine, bodo nadaljevali z družabnim srečanjem in kresovanjem pri turističnem domu v dolini Belice v Bašlju. • C. Z. Radovljiški upokojenci na pohodu in izletu V soboto, 22. junija, prireja sekcija za kolesarjenje in pohodni-štvo pri Društvu upokojencev Radovljica kolesarski izlet na Brezje, Noše, Otok, Dvorsko vas, Zapuže in Novo vas. Odhod je ob 8. uri izpred doma upokojencev na Ljubljanski cesti. 13. julija ob 8. uri pa bodo odšli s kolesi do Begunj in Drage, nato pa peš do cerkvice sv. Peter. V nedeljo, 23. julija, pa bo izlet na Dolenjsko, v Šentvid pri Stični, kjer bo vsakoletni slovenski pevski tabor. Nastopa tudi ženski pevski zbor Lipa iz Radovljice. S kolesom na pot Kranjski upokojenci ponovno vabijo na kolesarske izlete. Prvi bo v torek, 25. junija, ob 8. uri s Tomšičeve 4, na relaciji Kranj - Pristava pri Tržiču. Drugi izlet pa bo v Poljansko dolino, v Poljane in Žiri. Izlet bo v petek, 28. junija, prav tako ob 8. uri. Na Trsat, otok Krk in v Opatijo Društvo upokojencev Kranj je za torek, 9. julija, pripravilo izlet na Reko, Trsat, prek 1 itovega mostu na Krk, nazaj pa mimo Reke do Opatije. Odhod je ob 6.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sreje-rp.ajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4 vsak ponedeljek, sredo i" petek od 8. do 12. ure. Srečanje Janezov ... od ust do ust gre novica za MERKURJEV popust Do konca junija smo za HHH 10 % znižali cene skoraj vsem proizvodom iz našega bogatega prodajnega programa. Znižanje cen velja pri nakupih nad 1.000,00 din za takojšnja plačila in za člane stanovanjskih zadrug. Sovodenj - Turistično društvo Sovodenj bo v nedeljo, 23. junija« ob 15. uri pripravilo v Novi Oselici pri Sovodnju že četrto Srečanje kranjskih Janezov. Vabijo vse Janeze in njihove Micke na Gorenjskem, da pridejo na veselo srečanje. Program bodo pestrile zgode W nezgode Janezov, igral pa bo Janez Kogovšek iz Izgorij pri Žireh. • (až) • proizvodi črne in barvne metalurgije • gradbeni material # material za centralno kurjavo, vodovodne inštalacije in kopalniška oprema I orodje - ročna orodja, električna ročna orodja, varilna tehnika, rezilno in merilno orodje, brusni material • okovje in vijaki ) elektro material • bela tehnika, mali gospodinjski aparati in akustika posoda, steklo, kristal in porcelan # zeleni program in kovinska galanterija • motorji in kolesa, rezervni ' xleli za osebna vozila, motorji M mm kolesa ter pribori • barve, p? laki in čistila •