r

■

PRIRODOPIS

S KEPAMI

ZA

X A KOD X E ŠOL E.

ZASTAVO:

AGUSTICH IMRE.

LASTNO DRtJŽBE SVETO GA ŠTEVANA.

BUDA-PEST,
1  878 .

J/.

/?^z

' s* #16

Buda-Pešt, 1877. Štamparija »Atlienaeum«.

O TOD.

Povsedi i kame se koli na našoj zemli zglednemo, za¬
pazimo najživavnejše živlenje. Zemla, zrak i voda je puna
z jako razločnimi stvari. Či se v lepom letnom dnevi po poli,
ali gder indri, sprehajamo, čiijemo, kak fučkajo i čvrčkajo
pernati pevci po zraki i po vejaj drevaj ; vidimo kak lejčejo
pisani metuli z korine na korino, kak šumijo mušice, kak
lazijo rošči prek poti, kak mravlepaščlivo delajo, včele med
i vosk berejo, i kak veselo po travi šiimi i vrši, tak da bi
na vsakoj betvi sedela stvar, štera se svojemi živlenji veseli.

Bliž&vajmo se k potoki. Zvode kača z blisketečimi
očftmi nas zavarala, i žaba, štero smo splodili, šče z velkimi
skakami nam odbežati, notri v čistoj i mrzloj vodi pa se
veselo preganjajo ribice, štere se hitro k bregi bližajo, či
tem nemernim gostom male kruhšne drobtinice mečemo.
B.eca pazlivši sem-tam plava, tam na samošnom dvori plodi
pes velko vnožino kiir; zmožen kokot se na to razserdi i s
svojim močnim glasom spopeva, ka se daleč okoli cilj e.
Včasi njemi odgovarjajo kokotje z najdalešnoga mesta.

V bližini začujemo neprestrano pokanje i na drevi
zapasimo delavno žuno; mali dervar neprebenjano kltika s
svojim klunastom kluni na dreva stebli. Z ednim zapasimo
počasnoga puža, steri z velikim trudom svojo liižico za se-
bov vlači.

Tak se gible na vse strani, vsepovsčd najdemo živ-
lenje, kamakoli se zglednemo; kertovinjecke nam kažejo
ka so ešče pod zemlov neobtriidni delavci.

Vsaka stv4r nas napelava več i več znati; radi bi
zvedli, kak žive, kakša je njčna lastivnost, jeli je nudiva,

1 *

4

ali je škodliva. Sto ki mogo poznati vse stvari, štera so po
vsej drželaj dalnjega i velikoga sveta? Z etim svetom nas
spozna prirodopis.

Za prirodopis se zovč ono znanost, poleg štere je mo¬
gočno spoznati plemen, toga razločevanje i po redno raz-
delenje.

Vse, kaj na sveti žive, je plemen, kakti stvari, narasi
i kopalinje.

Stvari mejo občutenje, od svoje vole se gibjelo i z
jestvinov se brknijo; narasi so brezi občutenja, od svoje
vole se nemrejo gibati i z z rek a i z zemle se hrenijo ; ko¬
palinje nema život, odzviina se povekša z obsedenjom spo¬
dobnimi ineliini teli. Po etom razločbvajosti se tela n ature
na tri tele razdelijo: stvari, narastvo i kopalinje.

5

I. Glavni tao.

Stvari.

»t

1. E .Izum i razdeljenje stvdri.

Stvari se na dva šerega razdelijo: k prvomi šeregi
se slišijo hrbetnicni , k driigomi šeregi se slišijo brez-
hrbetnicni.

Hrbetnieni se pa na Štiri tale razdelijo. K prvomi
tali se slišijo cecavci, k driigomi ftici , k tretjemi vodozem-
ci , k štrtomi ribe.

BrezhrbetniŠni so zvčkšega male stvari. Tej se tildi
na več tale razdelijo.

J. Sereg.

Hrbetnicni.

I. RAZDELEK.

1. Itiizimi i razdeljenje ceciivci stvari.

Za cecavce se zovejo one stvari, štere svoje mlade
sami docecavajo. Razdelijo se na edemnajst redil:

I. red. Cetverorokci.

6

I. Cetverorokci.

Četverorokne stvari se po navadi za opice imeniijo.
Med vsemi stv&ri so opice človeki po teli najspodobnejši.
Opice ne mo¬
gočno tak skr o- \
titi, ka bi se '•
človeki tak na¬
vadile, kak ni-
štera domliča
stvar. Opice ra -
de človeka či-
nejnja nasle-
diivajo. Ci se
štoj pred opi-
cov mu je i po (;
tom keljazto !
vodo naleče,
opica se tildi
muje i po etom
se njej očivkiip
prikelijo i se
lehko zgrabi.

Opicej&ko
jo plezeti.

Najmočnej- •_ Jg
ša i najvekša
opica je gorila
(a gorilla ), ži¬
ve na zahod¬
no m br egi Afri¬
ke. Vidili so
ga v boji , ka
je s piikšinov
cevjov čilo.

Gorila.

7

Čarni simpans (a fekete utancs)  i erjivi orangutang
(a vdros utancs)  sta menšiva; pri obi segajo prednje roke
pod koleno. Mandril ( a kozonseges farkagom),  šteroga je
večkrat po menažeriji viditi, je čemčrna, nevarna opica
s plivimi licami i erdečim nosom. Ameriknske opice mijo
dugi rep, šteroga, či je potrebno , okoli vej ovijajo. Opice
se v velki logij v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike
zdrživajo. V Europi se najde samo edna mala opica, nij-
mre pri gornjem Gibraltari. Opice živejo od sadu, žita,
prosi, kukurce, patiidi od bilic ftičov, žiiževki i pužov. Po¬
sebno veliko liibezen mi j o ti stari k mladim.

II. llokokrilci.

Rokokrilci so po proštom imeni imeniivani za piru-
šleke. Pirušleki med prsti trdo , golo mreno mijo razpre-
streto, štera se do zidnjih nog i repa raztegne i za letanje
sliiži. Te prednji i 5. kratki prstov zidnji nog so prosti,
žnjimi pirušlek plezi i se obeša, ar mi zakrivlene škram-
plice. Celi den spi tak, ka doli obernjenov glavov na zad¬
njih nogaj visi. Ma vnogo plemena. \

Te prosti pirušlek ( a kozonseg denev&r).  Po večerij
povrže svojo skrivno mesto, lejče sem-tam i muhe, mušlico
lovi. Toje njegova hr&na. Na teli teško lazi. Grdo formo
mi. Lidje se ga bojijo, ali ne je navaren.

Vampir (a vampir) ,  krvcecaš, je v jiižnoj Amerik
domi, tak je velki, kak golob , pa to nivado mi, ka tem
spaječim lidem i štirim krv sceca i spije. Po tikšem zro-
kiivana rana je ne navarna.

III, Zgrablivci.

Zgrablivci se s temi slabej.-emi stviri hranijo, štere
za volo toga se paščijo zgrabiti. Ete plemen je jiko bogat.
Ti imenitnejši so:

1. Pes (a kutya).  Poznana hižna stvir. On čuva na
hižo, varjiije čredo, vlači v Siberiji sani i rejšuvao je v pre-

8

ninočem vremeni na Bernardinskoj gori v Šv&jci lidi
z snega.

Vornost psa k svojemi gospodi je velika i njegova nasle-
divost je tak gviišna,kamed jezero liidi najde svojga gospoda,
pa tildi njegovo reč dobro pozna. Eden gospod je za volo
skiiš&vanje peske pameti, od potiivo, ali svojga psa doma
nehao. Gda je pčt let minolo, te je nezaj prišo i kak se do¬
ma zglaso, njegov pes na to z raduvanjom svojemi gospodi
bejžo, koga tak dugo let ne vido. Tudi pozna svojga gos¬
poda prijatele. Njegova vornost prežive gospodovo smrt,
njegova hvalnost ne pozabi niedne dobrote, njegovo pre-
trpljivost vse prenaša i brez pelde je njegova pokorščina.

Pes je jako nuclivi, n&jmre pri merkanji hiže. Zato
lužne pse ne trbej zaprkvlati.

Psi več plemenov majo. Hert (a z agar),  ma duge, ten¬
ke noge, voskoga i stišnjenoga zadnjega tela, pa je neznano
hitri v bežaji Za lovlenje zkvcov se niica. Lovski pes (a
kopo)  i fticar, ali prepeliear ( a vizsla)  je lovcom, ovčarski
pes ( ajuhdsz kutya)  pa ovčarom jako nuclivi. Mesarski pes
(a meszaros kutya),  šteri boječa teleta z lajanjom goni. Ešče
so poznani plemeni: mops ( a mopszli)  z okroglov glavov,
jazbičar (a tacskd, borzeb)  s svojimi kratkimi i zakrivljenimi
nogami i ti naročili psički. Vu Siberiji jeste eden plemen
psov, šteri se v sani pregejo i blago vozijo i se potovajo
žnjimi. V ednom dnevi 15 vor pribižijo i vtom najvekšem
zapihi snega domo najdejo. Pes najduže žive do 20 leti.

Ta nudiva stvar je pa človeki s svojim betegom, zbe-
snenjom, ništerikrkt jako nevarna. Znamenje torni betegi je:
ponačišenje svojga nkvadnoga živlenja, čemčrnost, nagib-
ljene k bezanji, veselje nad mrzlim blagom, spremenjeni
glas, velika občutljivost od sveklošče. Či zbeseni pes člo¬
veka vgrizne, more se rana zešgati. Psi tč beteg naj hitrej
dobijo, či njim pomenkkva čista pitna voda i či slabo po¬
kvarjeno hrano dobijo.

2. Mačka (a macska).  Mačko najdemo povsedi, gde
lidje bivajo, zvon ti najmrzlejši držel; majo jo za domačo
stvar za odspravlanja miši i podgani. Mačka svojemi gos¬
podi ne tak nagjena, kak pes, navadi se bole k hiži, kak

9

lidem. Pokaštigana nešee biti, večkrat se proti postavi tis¬
tim, ki jo ščč kaštigati, ali se pa celo brani. V jestvine
sranbaj i v kiinjaj je dostakrat oblizliva. Či jo glodamo,
prede, i či jo drhždžiš, pihše. Jako je snajžna, liže se nep-
rehenjano i se rada na sunci segreva. Z velkov potrplji-
vostjov čaka na miši'i podgane. Jako je hamična stvar;
v hiži, gde stoj spi, jo nevarno držati. Dočaka se jako veliko
starost, od 12 do 18 let.

3. Lisica (,listjdk ■— a roka).  Erjavo - erdečo dla¬
kasto kožo ma. Lisica žive v podzemlasti luknjaj, štere si
sama kopa. Njčna hrana ne samo meso, nego liibi tildi
sladki sad. Naslednje zhvce, mlade srne i vse kiirecino.
Pazlivo okroži dvor, zna se okrasti v kure čnjek i zgrabi edno
kokoš za driigov.

4. Vuk (vučica  — a farkas).  Podoben je velkomi
ovčarskomi psovi. Odelen je z remenov-sivov kožov. V vel-
kom gladi človeka tudi zgrabi. Jako močna i požrejna stvar.
Od ognja, glasi gosla se boji. Pripovedavajo , ka ništeri-
krat goslar, ki je z ruske svatovčine kesno vnoči domo šo,
rešo se je li z tem, ka je svojim zgrablivim posliišan-
com igro.

Na Nemškom so vuke skoro že ztrebili. Da dobro
kožiihvino.

10

5. Jazbec (a borz).  MS, ošpičeno glavo, kratke noge i
močne zobč. Po hrbti je sive dlake, na teli na prej je pa
čaren. Žive samotno v kmičnom lesovji v luknjaj, štere si
sam skopa. Til spi po dnevi, i po noči ide lovit mlade zdvce,
miši, žabe i žiižavke. V svojoj luknji se jako brani, gda
pošlejo pse jazbičare, naj ga vo gonijo. Njegova koža se
niica za lovske turbe, za prevleko potni skrinjic. Njegovo
meso je dobro jesti.

6. Klina (a nye$t).  Eta stvar je tak velika, kak mač¬
ka. Na grli lepo belo liso md. V kitrečnikaj vnogo kvdra
včini. Kak največ njej mogočno sveta spraviti živati, to
včini. DrSgo kožo rud.

7. Tor ( a g<ireny).  Lepo čarno kožo md. Naj raj se z
bilicami hrani. Od se ptrščdvane vonjlije je poznan.

8. Krt ( a vakand ). Sto nebi pozno kupice zemle-
krtovinjeke, štere krt po ogradaj i travnikaj zrova. Ni e g° vo
rovanje pod zemlov, štero včdsi jako daleč segne, je žmetno
delo. Tč kopač, bole ordč, je celo za svoje podzemleno živ-
lejnje stvorjen; njegovo valjasto telo, štero je pokrito s
čarno - žamatnim kožuhom i na kratki nogaj počiva, se
najbole pripravi za lazenje po zvoranoj luknji. Prednje noge
so prave lopate za kopanje, kajti so šiirke i kratke i majo
močne nohete i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo,
nego dober, kak sveder, za ordnje. Eta mala stvar je bole
nudiva z tem, ka v nogo črvov i žužavkov zapravi, koliko
kvara zrovanjom zrokuje.

9. Jež (* slin).  Hrani se žabami, miši, žiižavkami,
puždmi, bilicami, spokaplenom sadii i ešče s kačami. Pri
dnevi se zadrždva v zemlinaj luknjaj, podgrinovjom, ali je
pa pod drevesnimi korenami skriti i ide samo po noči na
lov. Od svoji protivnikov se tak brani, ka si glavo i noge
skrije i pri tem bodišče tak našopiri, ka ga njegovi nepri-
jateli ne morejo brez ranenja prijeti. V zimi spi.

10- Medved ( a medve).  Md špičasto glavo, velike noge
z močnimi škramplami na prsti i hodi po celi podplataj.
Človeka li te zgrdbi, gda je razdrdšdžen ali jako gldden; te
se na zadnje nogč postdvi i obimlje svojga protivnika s
prednjimi nogdmi i ga zaduši, dr njegova moč je v pred-

11

nji tacaj. Navcijo ga plesati na žrjavom železi, gde od bo¬
lesti žarjave gorzdighva noge i to se navadi, sledi nanjego-
voga gospoda igranja tildi plčše. Medved m& črnkasto dlako.,
tak velld kak edno tele, ešče malo dugši.

Medved.

11. Tigris (a tigris).  Lepa najstrašnejša stvhr. Je er-
dččkasto-erj&v s čarnimi peprečnimi na te gojenimi lisami,,
njegov rep m& čarne obročke, gltiva okrogla. Ništeri je tak
velki, kak krava. Preveč močna stvar. Jkko je krvločna.
Ci je Sloveče krv za žmaho, te človeka posebno naslediije.
V Aziji, v zhodnoj Indiji eta stvhr je prš,vi žlag. Tam
sojo tikša mesta, gde od tigriša lidje nemrejo prebivati..
Večkr&t napravijo veliki lov na tigriša.

12. Oroslan (az oroszldn).  Kože fhrba je erj&vore-
mena. Oroslana majo že od starodkvnoga vremena za kr&la.
vsej stvari. Veliko glhvo okoli obteče gosta duga griba.
Tak je močen, ka kakšte veliki vol na hrbti odnesč. Pred
njim vujti ne mogočno. Najbiztrejšega konja dojde. Njegova,
domovina je Afrika i vroči tao Azije. Grozoviten gl&s ma
i ga na pol mile začuti.

12

Hijena.

13. Hijena (a hijena).  Živ6 v Afriki i jiižnoj Aziji.
Vekši psov velikoeo ma. Kože ferba je plava. Na hrbti ra a
malo gribo. Jako parovna stvar. Ešče mrtvece odskopa.

IT. Glodari.

Glodari majo jako ostre zobe, z šterimi zrnje razgio-
dajo i drevje pregrizejo. K temi se slišijo etih:

1. Zavec (a nyul).  Poznana stvar, s svojov preznanov
boječnostjov.Njegova posebnost je to, ka spi z odprtimi očmi.
Či se preveč obvnoži, je skodliv, ar sadik tenko skor¬
jo obje.

2. Veverica {a m Skuš).  Njegova dlaka erdečasta. Vi-
siko stojbča vtiba i šiirki šopasti rep mir. Veverica jako
znii pleziti i se skora neprestrano gible. Z veja na veje
skače. Orehe, lešnjeke i borojčno semen najraj Hibi.

3. IVliŠ (■az eger).  Mala, bižna miš s svojim dugim, go¬
lim rčpom, je po vsej zemli razširjena; ona ogliihje vse,
gde koli kaj najde.

4. Podgan (a patkdny ) — jako dosta kvara dela v
kletaj, ar vse pregloda. V sili se ešče proti človeki postavi.

13

5. Bober (a hod).  V velkoči je srednje velkočemi
psovi spodoben. Najraj se pri vodaj zdržava. Lepi stan
si pocimpra i zozida. J&ko paščliva i pametna stv&r. Tak
ostre zobe ma, ka skoro ta najdebelejša dreva podera. Bo¬
bri v društvi vkiipživejo i njihov stan se ozdalee za varaš
vidi. V našoj domovini se na reci najde. Na zftdnji nogaj
plavno kožo mk  i rep bobrov je šiirki i liiškasti, tak
kak riba.

6. Hrček (a hdrcsdg ) ali skriček. Jako škodliva stv&r.
Tak velka, kak podgan. Kre šinjeka tri žute lise ma. V"
sili vnogo kvara zrokiije. V gobci na vsako m str&ni velke
mošnjice mk,  kama silje spravla , gda si nosi v svoje sta-
nišiSe, štero je globoko podzemlov. Proti človeki se brtoi.

V. Brezzobci.

K etomi redi slišajoča stvari so ne jhko glasovitna.
Te najimenitneši med njimi je manjivec (a lajhdr).  Jako
nemkrna stvhr. V jiižnoj Ameriki živč na drevji. Njegove
noge mkjo duge srpaste škrample, s šterimi si veje na
drevji poprima. Manjivec jej listje na drevji i til visi na
nogkj na dol obrjeni i v toj legi tildi spi. Tecas zdreva neo-
dide, dokeč je listje vse ne pojo. Te se na tla lici. Vodo
na reci pijč. Od mhčke je malo vekši.

TI. Turbani.

Stvari turbari majoči thkšo posebno lastivnost, ka
na trbiihi kaliti edno gorvrezano turbo mSjo, ali samo ti k
ženskomi spoli slišajoči i ei so pretisk&vanoj sili, te svoje
mlžide v eto turbo denejo i ž njimi odbižijo. Takse stv&ri
z najvekšim brojom sojo v Austrkliji, gde se v čredi pa¬
sejo. Gda počivajo, te n&jrhj na zadnji nogkj stojijo i se na
rep naslanjajo. Jhko daleč znhjo skočiti. Dostakrat je vi-
diti, ka ti mikdi z turbe matere glavo vopotisnejo i se
tak pasejo. Medtemi stvhri je najvekši

Kengeru (kenguru),  šteroga zhdnje nogč so jako duge
prednje pa jhko lir&tke. M& močen, dugi rep , steri njemi
pomkga pri skakanji. Kengeru je na ravnici tak hitri, ka

14

hert daleč za njim ostane. Tenka siva dlaka kengeruva da
zvrstno kožovino. Tiidi njegovo meso je jako žmajno.
Včasi tak na velki zraste, kak jelen. Ti ovi turbari so
dosta menši.

YII. Kopitari.

1. Konj (a 16).  Poznana lepa i hasnovitna stvdr. Že
v najstarejši vremeni je bio konj človeki najltibnejša stvar.
Nosi i vosi svojga gospoda, šteromi je jako podan, spre-
vajaga v boj i na lov i pomaga njemi pri poloobdelanji.
Pokriti je s krktkov, gostov dlakov, na šinjeki nosi gribo,
v repi mš, duge žinje, noge so visike pa močne i majo
kopita, oči so velike i žive, viista visiko stoječa i gibliva.
Po farbi razločavamo belce, sivce, erjavce, vrance. Dober
konj razmi vsako mignjenje svojga gospoda. Poznavci kon-
njov spoznajo konjsko starost do 15 leta i više po menjavi
zob. Konj se včaka, či se lepo ž njim dene, 30 let starosti,
Samec se imenuje: žrebec, samica: kobila, mladi: žerbe.
S konjom trbej lepo, pazlivo djati, ne ga trbej jako rano
v mladosti pregati. Na polagenje i čisto držanje pri konji
more vsaki vert skrblivi biti. Najlepši konji so arabski i
engliški, najtrpnejši so ruski, vogrski konji. V divjačini
konjov se najde ešče cela čreda v Ameriki i v Aziji na
travnati ravnicaj.

v  2. Osel (a szamdr).  Prinas eta stvar jako zapuščena.
Na Spanjolskom i Taljanskom so v bogšem stališči drž&ni.
Od konja jemčnši, svetle ali temne sive fš,rbe s čarnim kri-
žom po hrbti, dugimi viihami, i malo šopastim repom. Osla
majo nkvadno za peldo, kakti malo ptimetnoga, pa ne po
pravici. Jako varno bodi po najlagoješi i nevarnejši potaj.
Pri tem pa je zadovolen slabov krmov. Osličino mleko je
prav vračlivo i se preporačitje proti nekdie.

3. Mula ( az oszver)  od konja i osla shaja. Za nošenje
blaga ga niicajo; zna jako bežati, ali nej tale, kak konj.

4. Zebra (a Zbbra).  Jako lepa stvar. Čarno dlako ma
i tak da bi v bele pantlike zasukana bila. Zebra je v Afriki
doma, se malogda, ali nikoli ne da vkrotiti.

15

TIII. Preživari.

Preživari to požreto hrano po cajti nezaj v gobec
gorpistijo i znovič zgerzčjo.

Govedo (a marha ) se po tem svojem kakšosti i sta¬
rosti za kravo, bika, vola, telico ali teočiča imenuje. Raz-
šiirjeno je po celom sveti i že od nigda jako nudiva do¬
mača stv&,r. Govedo je velko, pokorna stvar z okroglimi
roglkmi, zravnim, siirkom čelom, šiirkom nosom, z mokrim
gebcom s kratkimi, debelimi nogami. Na vsakoj nogi ma
dvhpajžla, na šteriva stopa.

Govedo dava človeki vnogi i velki hasek. Dobi od
njega meso, mleko, mast, sir, surutko, niica se pri vožnji i
pri orhnji. Z volovski kož se delajo podplati, z kravji i te-
leči kož pa leder.

2. Bivol (a bival).  Crnkastov dlakov i od vola siir-
kejše telo majoča stvar. Jako divja stvar. Gda je v kola na
preženi, trbej se ogibati vodč, ar pri največ pripetjaj skoli
vrčd v vodo odbiži.

3. Tur ("a hoMny).  V litvanski goščinaj na Ruskom
žive v divjem stališči. Celo, šinjek njemi je z čarnov i gos¬
tov dlakov pokrita. Kratki, debeli roglovje njemi naprej
stojijo. Jako močna i besna stvar.

4. Koza (a kecslce).  Zvekšega se za mleka volo drži ta
stvar, najmre od siromakov, ki nemajo peneze kravo ku¬
piti. Kozino mleko je zdravo i tiično i priporačano pri
prsnom betegi. Z mleka se dela sir. Meso mladi kozic je
žmajno. Z kože se dela kordovan i beli leder za lače i ro-
kajice. Koza vogradaj dosta k v ara dela, drevji skorjo doli
z grzč. Zato koza more vsigdar privezana biti.

5. Ovca (a juh).  Potrpliva, bedasta ovca ja že naj¬
starejšem vremeni bila človeki nudiva domača stvar. Po
celom sveti je že odomačena. Ovca mokročo nikak ne trpi,
stale moro jako suhe biti i v gojdno rano, dokeč rosa ne
odišla, nej trbej na pašo gnati. Ovca nam da vuno, meso,
loj, kožo za leder, čreva za strune, blato za gnoj. Ovcevno-
go fele betega dobijo.

6. Jelen (a szarvas).  Ta naplepša stvar med preživalci.

16

V logaj se zdržhva. Od krave je malo menša. M a roglate
rogle, šteri njemi vsako leto odkaplejo i pa zraztejo. Mladi
rogovje so v začetki mehki i z kožov i dlakov pokriti. .Tele-
novomeso je žmajno, koža se niica za rokajice, hlače, za-
podlog v postelaj.

Jelen.

7. Srna (az osz).  Od koze je malo vekša. Na dlako i
i formo gledoS je jeleni spodobna. Srne dhjo dobro divja¬
čino i mehko kozo. Srnjak ma kratke rogle, šteri njemi
kesno v jesen odkaplejo. Mb žmajno meso. Lovci se dosta
triidiji za srnami.

8. Divja koza (a zergej  je spodobna k domhčoj kozi.
Jhko bistra stvhr bivajoči na ti najvišišipečinaj. Golo glavo
mh, visiko stoječi nos, zgoraj klukaste nezaj zavite, gladke
rogle. Divje koze v družbi živejo; na paši postbvlajo stra¬
žo, šteri celoj družbi na znanje da, či se khkša nevarnost
bliža. Mb dobro čiitejnje, deh, vid i sluh. Že od daleč zapazi
lovca. Lov je jhko nevarni na to stvhr. Prinas se eta svthr
v Sepešvbrmegjovi i na erdelski planinaj zdržhva.

17

Divja koza.

9. Severni jelen (a nijargalocz).  V severni krfijizemle
žive najliasnovitnejši vsej jelenov, severni jelen, šteri se je

Severni jelen.

2

18

odom&co. Samec i samica m&ta rogle, šteri se dokončajo v
miile plošnate lopatice. Že gosta dlaka severnoga jelena,
šteri mii pod šinjekom tiidi gribo, k&že, ka je za mrzle kraje
namenjen. Za one držele je celo bogastvo. Vse, kaj se dobi
od te stv&ri, se dobro niica. Dš, meso i mleko i koža je za
oblek; z roglov se razločna sker dela. Za vožnjo se tiidi
niica, &r ga pregajo pred sani. Pri vse tem je njegov živeš
prav siromaški, kr  zjbradinjom i listjom žive, štera si sam
z snegš, skopa.

10. Gamila (a teve ). T4 grda, ali niicliva stvar živč
po piiščavaj afrikanski i srednje azijatski. Na brbiti mS, edno
ali dvej piiklavi. Eden den 600 kilogram zmeče odnese na
7 mile. Grda se pa samo na jahanje niica, eden den 30 mile
dalečine obhodi. Žčjo dugu pretrpi i v sebi vodo dugu čisto
obdrži; z S, to včhsi, či ti potniki v ti vroči piiščhvaj nemrejo
vodo nhjti, si žitek tak obvarvajo, ka v toj najvčkšoj sili

Gamila.

gamilo bujejo i žnjč vodo spijejo. Na piiščavaj gde skoli i z
konji ne mogoče hoditi, tam se trštvo z gamilami gordrži.
Njeno mleko i meso je za hrano, z dlake pa oblek redijo.

19

IX. Pajžlari.

1. Elefant {az elefant).  Suhe zemle najvekša stvar.
Odnesč 400 kilogram zmeče. Njegovo telo krije debela,
razpokana kož a sive farbe brez dlake; velka, debela gla¬
va m& šiirke vii sta, oči male, dugi rilec, šteri ma na konci
nosnic k prsti podoben rogliček, kre dva kraja z gornji
čelusti ma dva dugiva vostoječiva kanzobca. Ete kanzobec
včasi 50 kilogramov teži. Z toga se vsefelč šker na-
pravla. Elefant je jako čedna stvar. Najimenitnejši tao tč
stvari je rilec. Tč je na vse strani gibek i premeklivi. Ele¬
fant ga zna daleč raztegnoti, pa nezaj skrčiti i zviti. S tčm
pobera hrano, ceca vodo; s rilom diha, trobi, žnjim zgrabi

Elefant.

svojga protivnika i ga požene na tla, de ga ešče z močnimi
nogami poklači. Z onim roglieom zna vsaki list od tčla gor-
pobrati, ali či je okroten, krajcar prijeti, zglaža žatik vo-
vzeti, vozč narediti i razvezati. Živč v jiižnoj Aziji i v sred-
njoj Afriki i se velko starost včaka. 200 let skoro živč.
Vstari vremenaj so elefante v boji niicali, zdaj ga za no¬
šenje bremena i za lov nimajo.

2. Nosorog (az orrszarvu).  Menši je od elefanta. Pok¬
riti je z debelov kožov, štera je razpokana i kaže velke gii-

2 *

20

be. Njegovo najhiiše orošje je rog na nosi. Žive vmočvarni
kraji zhodne Indije i v jiižnoj Afriki.

3. Povodni konj (a vizito).  Žive kre afrikanski vodaj.
Koža je na hrbti i na dva strana pčt centimetere debela i
brez dlake, čarne fhrbe. Ma velko žrelo i strašne zobe ešee
eonte razgrzč.

Povodni konj.

X. Tuleni.

Tulen (a borfufoka),  ali morski pes, skoro dvh me¬
ter a dugi, prednje noge so za plavanje pripravlane, te zhdnje
so pa zrepom vkiipzrašcene. Valjasto telo je zgostov dla-
kov pokrito. Gldva je okrogla, na šteroj so viiha ne vidna.
Na gobci m&  duge ščetinjaste bajusi. Morski psi dobro
čutenje mš,jo i so jdko pazlivi. Lovijo jih za volo mesš, i kože.
Za Gronlandce je pač th stv&r j&ko imenitna; oni jejo nji¬
hovo meso, svetijo si ž njihovov mastjov v dugi zimski nočhj,
z eonte si delajo hišno sker, z kit si delajo konce i njihovo
kožo niicajo za oblek i odejo. Morski psi se tildi odomhcijo.

2. Mrož (a Jcozonseges rozmdr)  je spodoben morskim
psom, samo je vglavi malo nhčiši. V severnom morji v ve-
likoj vnožini, po sto vkup živejo. Tela mA brez forme.
Z gornji čeliisti njemi dva kanzobeca vostojita, šteriva sta
na 63 centimetere dugiva; s tema zoboma se po ledi na prej
pomhga. Nevarni je lov na to stv&r. Ali zhto jhko lovijo.

Njegovo strašno erjevenje se na edno voro daleč cilje
i zazove velko vnožino ; od vsej strhni se z vode čarne gl&ve

21

z močnimi kanzobci skažujejo i lovca rejši samo nhglo be.
žanje v lhdjo. Vnogokrht lovcom ladjo s kanzobci zdrobi.

Mrož.

XI. Kitovi.

Kit (a bolna)  je najveksa stv4r na sveti, duga je do
19 meterov i žive v morji. Kitovi so spodobni ribam, ali
spliičami odiih&vajo i svoje mlade sami pocechvajo. Nje¬
govo telo mh velke prednje plavače i se njemi konča v rep¬
no plavačo. Glkva skma je tak velka, ka znhša eden tretji
tao vse njegove dugoče. V njegovom gobci mfi, lhdja z bro¬
dim zadosta prestora, gut je pa tak vosek, ka samo te naj-
menše ribe, rake, pužč znk  požerati, štere pa z velikov vno-
žinov potrebuje. Mesto zob mh v gobci rožene šibice, šteri
je po več sto, z tej se delajo »ribje čonte.« Oči nema dosta
vekši od volovski oči i njemi na strhni stojijo, gda vusta
odpera. Vrh glave na sredi sta dvej luknji, skoz štere ne-
potrebajočo vodo vosprička. Okoli mesa grozovitnoga tela
je ophsani zdebelim Špehom, šteri je z tenkov kožov po¬
kriti. Eden kit mh okoli 30,0000 kilogram Špeha i 1500
kilogramov ribje čonte. Z Špeha se dobi za mhzanje i za
kuhanje mast. Za toga volo kite že od nigda jako radi lo¬
vijo,samo ka je to jško nevarno delo, kr zednim vdhrnje-

22

njom močnoga repa ladjo preobrne. Na sprotoletje skoti
mladoga. Zdrživa se v severnom morji.

II. RAZDELEK.

F tiči.

1. Poprek od ftičor.

Ftiei so razločne ve-
likoee. Majo erdečo, toplo
krv i so s perjom pokriti.
F naturi v nogo fticov
jeste , med temi so vnogi
niiclivi oloveki, drugi za
volo lepoga pisanoga perja
ali za popevanja volo se
radi . držijo.

Štruc (strucz vagy
nyarga ) je najveksi ftic ,
šteri žive po afrikanski
puščavaj. Visiki je okoli 2
i pol metera i teži od 40
do 50 kilogram. Kratka
perotnice ne so za letanje,
pomagajo njemi pri beza¬
nji. Mala glava , zgornji
šinjek i noge so gole, ov
tao tela je pri samci čar¬
no, pri samici sivo, perotna
i rčpna pera so pa pri obaj
lepa bela. Ta pera gospe

za lepoto nosijo. Štruc ma samo dva prsta. Pri bezanji je
hitrejši od konja. Hrani se rastlinami, požira tudi kamenje,
zemlo. Štruca jajce pol drugi kilogram teži i je za 24 ko-
košeči, samo kaje  ne tak žmajno. Toga ftiča za jahanje
niicajo.

Najmžnši ftiči so kolibriji (a kolibri ), šteri živejo v

23

Ameriki. Ništeri somenši od roščafn jihovo gnezdo je malo,
kak pol orehovo liipinje, jajčica so gombošnice glave
velikosti.

Imenitnejše v na-
šoj domovini bivajoče
ftiče mo spoznavali.
Znanci vnogo ftički ple-
menov poznajo, mi mo
od etih samo v dvoma
talomo gučali, kakti 1.
od krotki i 2. od divji
ftičov.

2 .  Krotki ftiči.


Štruc.

Vnogo taksi ftičov
jeste, šteri se pri bižaj
zdržavajo, brano od člo¬
veka dobijo i na člove¬
ka reč posliihšajo. Tej
ftiči so človeki na velki
hasek. To so ti krotki
ftiči i med tč se

ti naslediivajoči:

24

1.  Kuri. Poznana i hasnovitna liižna stvar. Kuri te¬
žko letijo i se zato malogda s tla vzdignejo. Na glavi je
kr&tko, na šinjeki, hrbti i prsi pa več i se tildi pokrivalno
perje imenuje, ar so ž njim živ&ti največ pokrite. Samci so
načišega perja, kak samica. Domača kokos (a tyuk ) m& na
glavi erdeči grebčn i na grli menši erdeči podbradek. Ko¬
kot (a kakas ) mk  na nogaj ostroge. Kiiri skrblivoj ver-
tinji, štera jih zna dobro krmiti, velki hasek dajo zbilic i z
piščanci.

2. Petelin (a gyongytyuk).  Sivim perjom s belimi pi¬
kami. Svoje piščance teško gorhrani. V časi povečeraj se z
velkim kričom glasi.

3. Pure (a pulgka).  Za volo žmajnogamesa segorhra-
nijo. Dosta skrbi, dokeč se pure gorzhranijo. Naj bogše
je jih tam držati, gde je jih mogočnno zvelkim brojom dr¬
žati. Najraj travo ščiple i žiižavke lovi. Puran razprestre
repna pera večkrat v kolo i skrčenim sinjekom se zglašiije.

4. Pav (« pava).  Samo se za lepote volo drži. Ma lepi
plavi Šinjek, na glavi pernato korono, velki zlato-zelenkasti
rep s blisčečimi očami; njegove noge so grde i njegov glas
je božen.

5. Gos (a lud).  Jako hasnovitna živat, najmre tam,
gde ma vodo i pašo. Zvon mesaibilic se velki hasek vzeme
njenoj perji. Gosak rad deco naganja najmre na sprotoletje,
gda žibke brani.

6. Reca (a kacsa).  Ma dobro meso, ali perje od ga¬
sečega,  menje vredno. Navada je reče z kokvačov dati vo-
zlečti, ar ta bole na nji pazi, kak reca. Recak lepo pisano
perje ma; včasi gda je razčemerjeni, človeka nevarno zna
zgrizti.

7. Golob (a galamb).  V ednoin leti osemkrat ma mla¬
de. Malo se ta živat odomačila. Golobje so tak navajeni,
kači se krmijo v gvušnom vremeni, te vsigdarpo krmo pri¬
letijo. Toga ftiča v zdašnjem vremeni za nošbo pisma nti-
cajo, ar jako hitro prileti i kama včasi v boji človek nebi
mogo, ta golob lehko glas prinese.

25

3. Divji ftiči.

Med temi divji ftiči sojo jfi,ko hasnovitni, Iteri kače,
žabe sveta spravljajo, ti drilgi pa te kv&r čineče žiižavke
vkiiplovijo. Z&to velki kvfi,r dela t&kše dete, štero ftiče za-
pravla, m&le lastvice, ali vrable kole. Istina, vr&bli vnogo
zrnja voskliikajo, ali či te ftič nebi mfi.de žiižavke vkiiplovo,
tej bi v silji ešče več kvfira zrokiivali.

1. Orla (a sas).  V soji perot&j mfi velko moč, leti
lehko dugo i visiko, mfi, močen kliin, stenje zgoraj n a konci
kliikasto zaviti, noge so močne z zakrivlenimi i špičastimi
škramplami. Nfijr&j se na visikaj planinaj zdrživa. Ništeri
orla je tak močen, ka škramplami edno tele odnese. Tč ftič
mfile ftiče jfiko zapravla.

Orla.

2. Vrana (a kdnya)  je vse čarna, tudi kliin i noge so
čarne. Živč v tivaristvi i se hrfini merhov. Da se krotiti i se
navči reči povedati. Kr&dne rada svetlo blago. Najvekši
vsej vran je kovran, šteri je lovskim stvarim celo škodlivi.
Vrane dugu živčjo.

3. Sraka (a szarka ) je znana ž njenim škrgetanjom.
Skos skače.

4. Jastreb (a vercse ) je grdi ftič. Strašno je požrčči.
Tem je spodoben sokol. On tufi od korena zakriti zgornji
kliin, ostre, špičaste, močno zakrite škrample i bistro oko.

26

Velika viiharlca.

5. Sova (a bagolg).  M4 več plemena. Toje nočna stvar;
po dnevi jo neviditi, ar se svekloce boji i z žito sidi tiiho i
mirno v svojem koti na što¬
rom zidi ali med vejom go¬
stoma drevja. Po dnevi jo
dr&zdžijo drugi ftiči; večkrat
jo celi šereg preganja. Naj-
vekša sova je velika viiharica
(a fiiles bagolg).  Malo j divja¬
čini i kibrečini je ^nevarna,
zato je škodlivi ftič. Čuk (Jcu-
vik)  je po Europi največ raz¬
burjena sova, majo ga za
mrtvečkoga ftiča. Čeden člo¬
vek se od glasa čuka neboji,
ar te ftič ravno tak ne vej, jeli stoj merje ali ne j, kak što-
koli drugi nej.

6. Štrk (a golya).  Bele
f&rbe je, kliin i noge m&erde-
če. Štrk je rad v bližini člove¬
kom i gnezdi na strehaj. Samo
na leto k nam pride i vjesčn
pa odide v Afriko i v Azijo,
gde prezimuje. Najraj se v
močvarjasti mesti zdrž&va.

Kače i žabe zapravla.

7. Žerjav (a daru).  To
je znameniti ftič s sivkastim
perjom pokriti i m k  duge čar¬
ne noge, biva po močvarni
kraji severne Europe i Azije. .

V jeseni se seli v veliki tiva-
rištvaj proti jugi. Navadno
letijo tej ftiči, kak V litera.

Najmočnejši žerjav leti naj-
naprej. Y v nisteri mestaj so žerjavova perja draga.

8. Capla (a gem).  Najraj se pri vodaj zdržkva, gde
lovi ribe i p ob era ribja ikre. Sam stoji tiho i večkrat ne-

Zerjav.

27

pregenlivo na ednoj samoj nogi skrčenom šinjekom i tak
č&ka, dokeč kaj v vodi ne zavara.

9- Labiid (a hattyu ) je lepa čista stvkr i lepo je viditi,
gda svojim cisto belim perjom, šegavo zavitim šinjekom po
vrh vode plava.

10. Sloka ( a szalonka)  m k  dugi, tenki, i raven kliin T
je msiki nog i ma oči daleč od kluna nalečena. Jeste več
plemenov slok. Vse preganjajo za volo žmajnoga mes&. So
jako plašne i se vgrmovji i trtji skrivajo. Strelajo se na
sprotolje i v jesen.

11. Bibič (a bibicz)  je tak velki, kak golob, na glavi mž,
l e pi pernati piišeo. Bibič je j&ko šaljivi ftič, sem tam kro¬
jno leče i vsigdkr kriči: bibic! Nji jajca so j&ko žmajna.

12. Pelikan (a godeng)  ma
dugi, šiirki kliin, na šterom
njemi visi veliki kožnati meher
ali vreče. V to vreče sranjiije
na lovlene ribe, štere sam poje,
ali pa svojim mladim prinese.

13. Dropla (a tuzoJc ) m&
kokošji kliin i na podbr&di mš.
doliviseče bajusi i voternični
rep. Žive po ravninaj zhodne
Europe i tiidi pri nas.

14. Jereb ( afogoly ) i prepe- _
lica (a furj)  žmajno meso m&ta.

Tema ftičagnezdanetrbej zapra-
vlati i žneci naj nelovijo mlade.

15. Škvorjanec ( pacsirta ) je
oznan&vlaš bližece proletje. On po¬
peva i fiičk&va, zdiga se od tla proti
nebi. Dosta žiiževkov zaprkvi.

16. Slaviček ( a fulemile ) je
kral vsej pevcov. Njegova pesem je
jkko lepa i njegov glks močno dončči.

Prosto perje m&, tak kak te siromak
človek oblek, ali zkto za volo lepoga
pevanja je najliiblenejši ftič. Pevci

Dropla.

28

so tiidi: strnap ( sdrmdny ), čisek (csiz),  pastaričica (bardz-
da billegeto),  vrabeo (vereb),  konoplenka (kendericze) ,  last-
vica (fecske),  kos (rigo)  i več drugi, šteri vnogo žiizevkov
zaprkvijo, zkto te ftiče ne trbej loviti.

17. Kukoviča (akakuk)  je po svojem glksi dobro
poznana, zdrživa se po naši goščaj. Kukoviča je plitvi ftič,
težko je njo zavkrati, kr se po gosti drevni vrehi skriva.
Velikosti je golobi i mk klinasti rep. Njena posebnost je
to, ka si samica ne zleže sama jajce, nego je podmeče v
gnezdo malim ftičom. Mlada kukovica je strašno požrejna
i navodno poje pravo deco svoje kriihne matere. Njena
lirkna so žiižavki i kosmkte gosance najraj liibi.

18. Deteo (a harkdlg)  mk vnogo plemenov; z žilzav-
kami se hrani i dosta haska vcini.

19. HupkaŠ (n biidds banka)  je zkto te ime dobo, kr se
tak glasi: hup! hup! Jkko ne snajšna stvar. Vsigdkr v ger-
doci rova. Na glavi mk lepo perje, štero veckrkt razprestre.

20. »Škvorc ( a seregehj)  živk v veliki driizbaj, šteri
delajo po jiitraj i večer velild hriib. Navci se ništere reči
gučati i pesmi fučkati.

III. RAZDELEK.

Dvaživotnici.

Dva/ivota stvkri se zkto tak imenujejo, kr tej v vodi
i na siihoj zemli tildi živejo. Etakši so: kače, žabe. Nji¬
hova krv je mrezla. Med temi stvari so vnogi jkko hasno-
vitni. Ništeri se človeki za hrkno niicajo, kak ta vaganca
(teknos beka ), Žaba (zold beka),  zdriigimi se pa ti ovi stvkri
■hrknijo. v Poleg toga tej vnoge škodlive stvkri zaprkvijo.

Žabe muhe i škodlive črvi , kiiščari pa žužavke

lovijo.

Sojo med njimi ništeri nevarni, najmre šteri v ti
vroči drželaj sveta živejo. Pri nas so kače ne škodlive,
samo edna, vipera ( vipera ) mk čemer. Kače mkjo glatko,
valjasto, brez nog telo, štero svijajo, giblejo po zemli. Nji¬
hovo žrlo i gut se jkko razteže odzajaj zakritimi zobmi,

29

steri njim pomagajo pri požiranji. Svojo hrano jšiko pomali
požerajo. Našite so nemarne i te jih je lehko bujti. Jezik
majo tenki, jkko giblen i naprej razceplen.

Velikanska kača (az orids Mgyo ) ime m a od velike
moči, &r driige živali k drevi povije i vkiipstere i te požrš,
Dngaje okoli 7 — 10 meterov.

Velikanska kača.

Cerbernate kače so:

Vipera, štera sev srednjoj Europi po nisikom grmovji,
pod kamenjom, vluknaj i pod drevni koreni zdržava. Na 60
centimeter je duga. Vipere pik je celo nevaren. Paziti trbej,
ka se čemčr hitro z rane odpr&vi i tildi s cecanjom, muj-
vanjom, zrezanjom i žg&njom z železom; paziti trbej, kaše
telo pri rani močno podveže, ka se čemer naj ne razširi,
pred svem pa naj se zvr&čitela pomoč išče.

Amerikanska ščergetača (a csdrgokiggd)  je celo če-
mčrnata, njčni pik mori v ništeri minutaj. Na konci repa
ma ščergetec z roženi rinlceci i toga gl&s človeka na ne¬
varno stvhr opominja. Svinja eto čemernato kačo rada jej
i to svinji nikaj ne škodi.

Naočalka (a pdpaszemeskiggo ) doma je v zhodnoj
Indiji, je tudi nevarna čemernata lcača.

Kuscari (kiiŠSar-ggik)  so poznani stvari z dugim re¬
pom na nisiki nogfij. So sivi ali zelčni, živejo v luknjaj i se

30

najdejo po celoj Europi. To so bistre, neskodlive stvari,
šteri se hranijo z žužki i glistami.

Velikanski kuščar je krokodil (a krokodil),  šteri žive
v afrikanski vodaj. Dugi je do 8. metera i strašno huda
stvar. Njegovo do viih preklano žrelo velike ošpičene
zobe. Celo telo je pokrjto s trdov kožov. Dostakrat v vodi
z repom ladje prevrže, ali ovak z ladja človeka vopopadne.

K našim domačim kuščarom
se računa tildi slepec (a vale kigy 6 ),
stvar valjastoga tela. Slepec nema
nog i je kačam podoben. Ci ga vdži-
rimo, raztrgne se na dvoje.

K dvaživotnici se sliši pozoj
(a sdrkany),  to je jako krotka
mala stvkr i v zhodnoj Indiji žive.

Vagance majo kratko, šiirko
telo, skrito med dvej trdi koriti,
med šteri potegne glavo, nogč i rep.
Z toga korita se glavniki i več dru-
ri ga šker dela. Vagance so neškod-
o live, počasne stvari, štere se hranijo
o z rastlinami i živejo po vroči
54 drželaj.

IV. RAZDELEK.

Ribe.

Ribe so povodne stvari i so
si živlenje v vodi celo priredile.
Ribe so po stranej stišnjenoga i na
oba konca poostrenoga tela, šteri
ma na več mesti plavote, šteri slu¬
žijo ribam za gibanje v vodi.

Conte i čontice majo ribe pre¬
več vnogo. Majo erdečo, mrzlo krv i duhajo s škrgami. Vo¬
do, štero je riba z viisti požrla, med škrgami vopisti. Ribe
ležčjo mala, mehka jajčica, štera se ikre imenuj o.

31

Imenitnejše ribe so :

1. Ščuke (ščuka — a csuka),  ta zgrabljiva stvar, štera
v vodi vnogo mali rib zapravi. Ščuka ma žmajno belo meso.

2. Krapi i sarani (šaran — ponty)  so jako porodlivi
i se vse posved najdejo. Jako se ribijo.

3. Glavatica ( harcsa ) vč&si na tak velko zraste, ka
više sto kilogramov teži. Ma jako tiično meso.

4. Viza (viza).  To je vnaši vodaj najvekša riba. Včasi
6 sto kilogramov teži. Zmorja pride v Dunaj. Jako po-
žrejna stvar. Od ete ribe se dobi te meher, šteroga pri či¬
ščenji vina nimajo.

6. PiŠkori (piškor — csik)  so dugoga, gologa i ten-
koga tela. Naj raj se v posti lovijo.

V morji ešče večfele rib jeste, kakti:

1. S\ 2 Lm\C\(slanik-hering),hizvi  je vnogo milijonov v sever-
nom morji. Eta riba se zvelkim brojom lovi. Posiihši se, te se
osoli, pa se tak razpožle po celom sveti. Zdravo jestvino da.

2. Trske (a tokehal).  Ta riba se po nemškom za » Stock-
fisch« imenuje. Najde se v severnom morji i se posiihši na
trdo, kak les, v vreloj vodi se pa razkuha.

4. Požeran (a czdpa)  je najvčkša riba, šteri je celo po
10 meterov. Žive v morji i je za volo svoje moči kudizgrab-
livec. Navadni požeran je strah morskim stvari i morjan-
oom, imenuje se tildi človeka žerac, šteri je že celoga člo¬
veka požro. Okroglasto telo se končuje v močen, mesnat rep.
v gobci ma nasajeno več močni zob.

Leteča riba.

32

4.  Leteča riba {a ropiilohal).  Eta morska riba znana
300 stopajov leteti i v letejnji vcšsi na hajove spadne na
velko veselje morjancom.

'SI. Šereg.

Brezlir bet niči, ali brezeontnici.

1. Ilošči.

Pri rošči je telo na tri tale razdeljeno, majo štiri kri¬
la, gornja so roženasta, spodnja pa kožnata, majo grižeča
viista, šivalnice i šestero nog.

Najbole znani je navadni ali erjavi rošč {a cserebo-
gdr),  šteri je deci kak sprotoletja oznanjiivlec na veselje,
verti je pa te najvčkši kv&rdelaš. Konec velkogatrkvna
{april)  ali začetek risalščeka {majaš)  se prinas pokaže, te
najmre, gda je že največ drevja obzelčnilo.

Roglač {a szarvasbogdr ), naš najvekši rošč, mli rog-
l&ste zgornje čeliisti.

Najvekši rošč na sveti je jiižno-amerikanski herkul
{az drids szarvasbogdr),  šteri je 13 centimeter dugi. Mana
hrbti dugi rog, pod šterim je pa ešče drugi.

Zlata minica {az arangos bode)  je zlati blišečči rošč,
šteri se po ogradaj na cvetji na gostoma najde.

Svanščica {a szent jdnos bogdr)  vseti v krnici s svojimi
zadnjimi obročki na trbiihi. Samice ne so krilate i svetijo
bole kak samci.

Vrtari (vrtar — a szn)  vrtajojles.

Škripec {a czinczer)  s cimetovnov farbov s čarnimi
nogami, šteri se glasi, či ga v zapretoj roki k vuham
držimo.

Božika {a hetpottosbode)  je okrogla, ma erdeea krila
s sedmini čarnimi piknjami.

33

2. Metiili.

Metiili so za volo svoje farbe najlepši žužki. Četvera
celo edn&ka krila so s nikšim prahom pokrita, šteri njim
lepoto (1&, ali se tildi rad zbriše, či se metili pri perotaj
prime. Telo metiilov je razločno, na troje talov razdeljeno.
Na glavi miljo velke oči, dvoje šlatalnice i voteo rilec, šte-
roga znajo zviti i pa vtegnoti i šterim tildi med z cvetlic
cecajo. Metiili ležejo jajčica, z šteri zlezejo gosance (go-
sanca — hernyo).  Tej majo močne eeliisti i so neznano po-
žrejne, v ništeri leti, gdaji dosta jeste, z drevja listje dogo-
loga dol pojejo. Jako potrebno je zato, ka se gosance za¬
lege naj zapravijo. Po vremeni, v šterom metiili lečejo, se
imeniljo dnevniki, mrak ni k i, i polnočniki.
Dnevniki so najlepši. Najmenši metiili so moli. S srebrno
sivi kril i njihove gosance nihajo po obleki, postelaj i na
vunastom gvanti. Oblek se more večkrat zprašiti, ka se ob-
varje od tej škodlivi moli.

Sviloprejec (a selgmer, vagy selgemiogdr),  šteri se
sliši med polnočjake, je edini metili, šteri človeki niiclivi.
Belnate farbe je z debelim telom. Njegova gosanca je bel-
nato siva, gola, ma 16 nog.

Njegova prva domovina je Kitansko, gde so že v
prvejši časi svilo delali. Od peržinski trscov v Europo pri¬
neseno svilo je bilo že 200 leti pred Kristusom tak drago,
ka so celo vladariijčne krale za zapravlaše meli, či so svil¬
nate obleke nosili.

Po pripovedki sta bila dva grčkiva redovnika v po¬
lovici šestago stoletja prinesla jajčica sviloprejca v Cari¬
grad v svoji votli potni palicaj; z Carigrada se je potom
sviloreja dale razšerjiivala. Zdaj se svilarstvo v Europi v
dosta mesti z velkim hasnom dela, najmre na Talianskom
i jiižnom Erancoškom.

Samica (sviloprejka) zleže od 200 do 500 jajčic, štere
so menša od prosa. V sprotolejšnjem toploči se zjajčica
zleze mala gosanca, štera hitro raste, jako parovno jej,
večkrat novo kožo dobi i naslednje se zaprede v zavitek,
šteri je skoro ednake velkoče, kak golobeče jajce. Ka se

3

PRIRODOPIS.

34

gosanca celo zaprede, potrebuje 4 dni. Prek 18 do 20 dni
predere mettil te zapredek.

Svilorejci ne dopustijo, ka bi metuli vs4ki zapredek
pretrgali; buje se zkto  buba v toj svilnoj hiži sporom včasi,
kak je t4 hiza dogotovljena. Na toj hižički je trojno svilo ;■
zvonešnja je z sirove niti; srednje je pr&vo svilo, štero je
okoli 330 meterov duga i se kak s klopkš, odvujati d&. Z
notrešnja je jako zmešana. Poprek se dobi od 4 kilograma
pol kilograma zvujanoga svila. Eden kilogram se po 250
po 300 ranjški plačuje.

Svlloprejec. *)

*) Odzgoraj eden list malinoga dreva, na tom z jajčica idoče-
gosance, edna menSa i velesa vozrašena gosanoa ; sviloprejec i svilo-
prejka, eta slednješnja svoja jajčica puščava, edna hižica je cela, edna
na dvoje vrezana i v toj se buba vidi.

35

3. Konjiči.

Zeleni konjič imč ma od toga, kr je napičena glava
spodobna malo konjskoj. Skače po polji i travnikaj i maža
to zadnje noge posebno duge. Ma duge šl&talniče i eden
pkr lederni kril, eden p&r pa kožnati. Zato krilo od krila
glasno škriple. Največ škode dela konjič selivii (š&ška —
sdska).  Pri n&s je retki, njegovo domovino je najmre Azija.
Ime je dobo po svojem potovanji. Kak roj okmiči oblake i
nebo i poje, gde se stavi vse, kaj je zeleno.

Esi se sliši škripajoči smerček ( tticsdlc),  stenica ( po -
loška),  buha (balha),  i viiš {a tet-ii)  se tam zadomačijo, gde
je velika nesnajžnost; zato liibi snajžnost.

Potlgeilec (« kozonseges dska),  se v ženile v luknjaj
z država i rastlinam korenje podje i velki kvar zrokuje.

4. Vedle.

Včela (a mehe),  je od ednoga centimetera malo dugša,
je čarno sivoga, kosmktoga i valjastoga tela, na šterom raz-
loč&.vamo tri tale, najmre glavo, prsi i zkdnjek. Na glavi
ma dvoje oči i poleg tej na temeni troje ednostavne pik-
njaste oči, na dale kratke, nitkaste, nalomlene šlatalniče i
ošpičeni jezik. Na prsaj so za raščena 4 kožnata krila, z
žilicami preprečena; prednja so vekša od zadnji. Ma 6 nog,
pri šteri je prvi od zadnji nog pri delavcom lopatast i ko¬
smati, na tč noge sinaberajo cvetni prah. Zvon sameca majo
vse včele v zadnjem tali žaleč, s šterim občutljivo pikajo.
Žive v družbi v roji ali v koši.

V ništerom koši je od 12,000 do 20,000 vččo, med
temi je edna samica, matica ali kralica, več sto samecov i

3 *

36

veliki broj delavcov. Matica se pozna po svojoj velkoči i
dugom teli, od samecov se tildi z žalecom razločuje. Či te
je včela piknola, potegni z rane žaleč i devaj na piknjeno
mesto vlažno zemlo.

I. Kralica ( kirdlynt ).

Po piknji včela navadno zgine.
Včele napravijo človeki med i vosk.
Jarpe majo male lužice, v vsako lu¬
žico zleze kralica jajce. Z  tej se zle-
žejo mlade včele. Vse to trpi 20 dni.
V druge liižice pa devajo včele med.
Či več kralic, te edna to ovo buje,
ali se zništerimi delavci odseli. To

II. Samec Qiere).'% ■  £ 111 . Delavec (dolgozo mili).

se godi na sprotolje, gda roji puščajo. Gda leto mine, te
delavci samce vozoženeje i tej v mrazi poginejo. Či kralica
v koši prejde, i se druga od nikod ne da, pozgiibejo se vse
včele.

5. 0 s e.

Navaden oseo ma četvero kožnati, ne ednaki kril, na
glavi i na prsi je čaren z kuti mi rinkami, odzajaj je re-
meni s čarnimi obročki. Oseo ma Žalec, proti njegovomi
piki pomaga zvodov z mejšani salmiak. Oseo žive družbeno
v velkom broji i si delajo na ploti, drevji i pod strehami
okroglo gnezdo, šteroga si z leseni drobtin i sjoji slin de¬
lajo. Pri osaj so tudi samci, samice i delavci. Živč sladkoga
sadil i z mesa.

Naša najvekša osa je: sršen (a dar&zs),  štera gnezdi
votlinaj drevja.

37

6. Mravld.

Mravla (« hangga ) žive tiidi v veliki driižbaj, šteri
stoji tiidi z samecov, samic i z delavcov. Mesto žkleca majo
mravle na zadnjem tali tak kak edno gobo, v šteroj majo
ostro vlago, imeniivan mravlinska slina; inkla ogradna
mravla ma tiidi tenki čembrnati žklec. Mravle mkjo svoje
gnezda (mravlišče — hangyaboly ) kre potkj, v logkj, na
njivaj, i si ga delajo z šibic drevja, peska, zemle. Z svojega
mravlišča mkjo vnogo poti, po šteri skoz sem-tam hodijo.
Mravle liibijo sladkobo i z obhodijo jestvine srambe, gde
med, griiške, slive, grozje iščbjo. Pa tiidi so na meso po-
žrejne, kr mrtve stvžtri i ftiče čisto objejo. Či je mravlišče
celo dopunjeno, se ji ništeri odselijo. Mravle ležejo jkko
male, kak mleko, bela jajčica.

7. Miilie.

Nliihe (miiha — Ugy)  telo ma tri tale. Na glavi mk
dvoje veliki erdeči, negiblivi oči, šlktalnice i raztegnjeno
cecalo, štero je na konci razšiirjeno. S tem cecajo rastline
vlago, znajo tiidi med lizati. Na poplataj pod škrampliči
mk dve mehki keljivi blazinici za poprimanje na gladkom
blkgi, kak na glaži. Ležejo jajčica v gnoj, v pliivalnike.

Meskrska miiha je velika muha, štera strašno brni i
bi hitro z hiže ne more, se v glas na okni zaletkva.

Govebi obad (a marlia bogoly)  je tak velki, kak me¬
skrska miiha. Govedi i konjom krv ceca.

Komarji (komkr — szungog)  so krvžedni žiižeki, samo
samice pikajo, i pijejo krv, samci se pa lirknijo s rastlin-
skov vlagov.

8. Mrežo krilci.

Pri sbnčasti potokaj vidimo nagostci letati te tak
imeniivane kkčje p aster  e. Tej mkjo 4 oknasta krila
z žilicami preprežena, ednkko mrežam, Telo se sveti me¬
dinske fkrbe. Glava je velka i nosi velike oči. To so zgrab-

38

live stvari, štere lovijo muhe i druge menše stvari. Mre-
žokrilci majo vnogo plemenov, od tej se opomemo od ed-
nodnevnice ( tiszavirdg ). Ta stvar ma svoje ime od kratko-
ga vremena svojga zivlenja, ar žive samo ništeri vor. Na
vodi Tise i na ništeri mlakaj nanižnjem Vogrskom v risal-
šček (mdjus)  meseci eden den ji vnogo vnožino jeste.

9. E a k i.

Najnavadnej d je potokni rak (a •patald rak),  šteri se
po celoj Europi najde po potokaj i vodaj, gde se v luknje
i pod korene skriva. Po večeri se ritlansko prikobaca z svojga
skrivališča. Za hrano si išče žabe, puže, črve i druge male
stvari, jeli so živi ali mrtvi. Pokriti je strdov, čarno zelenom
lupinjom, štera de pri kuhanji erdeča.

Z glavov je vktipzrašen sprsami, členlcasti rep ma
nakonci plavote. Ma 5 parov pravi nog , prednje spreme¬
njene v škarje za prijmanje i stiskanje. Šlatalnice so duge.
Eaki zrastejo odtrgani nezaj, kakti ščipalnice, škarje, v sili
je ešče sam pisti, ka se li reši gviišne smrti. V jakobeščeki

39

( fulius ) i mešnjeki ( augusztus)  zraste njim pod starov lii-
pinjov nova, i stiro si slečejo. V želoei najdemo mile, kak
grahovo semen veliko vhpneno zrno, tak zvhno rakovo oko
( rdk&zem ). Raki se z jajčic ležejo, šteri so ribjim ikram
podobne.

Sojo tiidi kritko repni raki ali rakovice, med temi je
navadna rakovica (Jcozonseges zsebrdlc),  štera m a šiirki prsni
tao z glavov zaraščeno i kritek rep, šteroga nemremo za¬
virati, ir je zavijan. Morski rak je potoknomi raki podo¬
ben, samo ka je dosta vekši, koli 50 ccntimeterov dugi

lt). P a v u k i.

Čudna so pivuka pavočine. Na konci zidnjega tila
majo pivuld bradajice, štete mijo pi jako velike luknjice,
z šteri teče pavukinska vlaga, štera se na zriki v tenko nit
strdi, z te niti je pavučina spletena. Ti nit je tak tenka,
ka 14 jezer te niti so vlasa debeli.

Hižni pavuk (a hazipdk ), šteri nam svojo pavočino
po kotej nalečiije, gde merno čaka, ka se vlovi kikša
žuževka.

Križnati pavuk (a keresztespok)  s križom i belimi pik-
njami na hrbti razprestriva vednako spostivleno kolo-
šazto mrežo, z središča te pavočine so potegnjene ravne
niti. ^Križnati pivuk sedi sredi mreže i cika.

Skorpion (a skorpio ) pokriti je z roženov kožov, ma
škirjam podobne ščipalnice i voski zidnji tao z votlin če-
mčrnetim žilecom i osmero nog. Njegove škirje so ne no¬
ge, kak pri rakaj. Skrivajo se pokmični mesti, živejo vroči
držčlaj, po nočiido na lov. Skorpion je nevarna stvir. Domi
je v jtižnoj Europi i v Afriki.

11. Črvi.

'V'

Črvi (črv — a fereg ) so sklenjenoga, valjastoga i
mehkoga tela brez vsej kotrig, štero je očiivesno na sklene
razdeljeno Dežcevnik (a f'tildi giliszta ), ali dežčevna glista
je eden peden duga i debela kak peracev; njeno telo je er-

40

dečkasto. Žive v vlažnoj zemli i pride li ponoči, ali pri top-
lom dežči na pre. Pijajce (a piocza vagy nadalg)  služijo
človeki za odstranejnje krvi ali samo te, Si že drugo vrastvo
ne hasni. Najdejo se v mlakaj. So okrogloga, naprešeršega
i odzajaj tenšega, sklenastoga tela, šteri mh na oba kon¬
ca cecalo. Od drugi črvov se posebno v tom razločujo, ka
majo v viistaj tenke zobe.

Ništeri črvi živejo v črevaj drugi stvarej, kakti te
gliste, štere sojo ešče v Sloveči črevaj.

12. Mekosči.

Puži (puž — csiga ) so mehke kože z razločnov gla-
vov, na šteroj sta 2 do 4 šlatalnice, štere lehko notri poteg¬
nejo ; na Srevi majo mesnati podplat, po Sterim lazijo. Oči
sedijo večkrat na konci šlatalnice.

Školjke (kagglo)  majo brezglave telo, štero je pokrito
s kožnatim, vlažnim plaščom. Za obrambo so zaprete va-
pneno hižo, naznotrejšem strani tej lupim se hranijo smiih-
šicami, pa zato morejo hižico odpirati i zaperati. Najbole
znhne školjke so morska školjka (tengeri kagglo),  malarska
školjka (festo kagglo),  romarska školjka (zardndok kagglo )
ostriga [ostriga),  štera jako žmajno jestvino da.

Korali (koral vagg ekesburjang)  v morji živejo. Na
to formo raste, kak košavo drevo. Erdečo farbo ma. Z ko¬
rala se večfele lepota redi.

Mooavniki ( dzalagok ) so jako mali, prostorni okej ne-
vidlive stvari, šteri se po močvarji i po driigi vodaj zdr-
žavajo.

41

H, Grlavni tao.

N&rastvo.

Razum i razdeljenje narastva.

Za n&ras se imenuje trživa, korine, grmovje, drevje,
silje i vse drugo, kaj rastč z hr&nenjom, ali nemži moči se
od svoje vole gibati.

Nžir ase razdeliijemo na dv& tala, kakti: na domača
i tiijinske.

I. Tao.

Dom&či n dr a si.

1. Razdeljenje ndrasi domovine.

N&rasi domovine na osem razdelekov razdeliijemo,
št eri so naslediivajoči:

1. Nžirasi silja, 2. nžirasi ograda i včrstva, 3. nar asi
lepševanja, 4. drevje sadii, 5. divje drevje, 6. grmovje, 7..
čemernati nar asi, 8. nžirasi vračenja.

2.  Narasi silja.

1.  Pšenica (a buza ) mS, štiri stranski ošpičeni kl&s ;
pšenica potrebuje zadosta toploee i dobro zemlo. Pšenica
je tiidi jžirna ali zimska. Pšenično zrnje dži najbogše i naj-
bole belo v melo.

2. Žito (a rozs ) je naše najhasnovitnejše silje, žir v ti
največ mesti Ah  lidem vsakdanesnji kriib. Žito je zimsko i
j&rno.

3. Ječmen (az arpa ) mA, štiristranski kl&s; zimski i
kaša ječmen še povsčd seja. Z ječmena se dela ječmenova
kaša; največ se niica za kermlejnje i za delanje pive.

42

4. Oves ( a zob ) zraste skoro v vsakoj zemli. Oves je
najn&vadneša konjska krma.

5. Hajdina [a pohdnlca vagy hajdina)  mil lepo belo
cvetje, z šteroga včele med nosijo. Z hajdine narejeni med
je malo vreden; jako je vodeni; z hajdine kašo i zganke
delajo vertinje. Našega ors&ga v nižni kraji se ne pova
hajdina.

6. K U kur ca (a tengeri vagy kukoricza)  je z južne Ame¬
rike prinesena. Zrnje knkurce dobro i zdravo melo dh. Že-
lej dobro zemlo. Pečeno ali kuhano mlečno kukurco vnogi
radi jejo.

7. Proso (a koles)  mš, prav drobno i okroglo zrnje, dš,
j4ko sitlivo hrhno, samo ka vsaki želodec ne vej obdelati.
V stopaj se s prosh pšeno napr&vi.

8. Riž (■ a rizs ) shšja zhodne Indije, pa se pova po vsej
topli mestaj; prinas se v ednom mesti že tildi pova i je
jako roden. Belo i trdo zrnje je potrebno vposebni mlinaj
•oluščiti. Riž dh jako sitlivo hrano.

3. Narasi ograda i vdrstva.

L Luk (a voroshaggma)  je pokriti s liipinjastimi listi.
Liik se pova sploj za kiihnjo. Niica se v hrhni, ali ovak
jesti je ^tiidi dober n&jmre sirom.

2. Cesnek (a foghaggma)  je za jestvino jako zdrav,
•samo ka ki veekr&t cesnek jejo, naj si vs&ki hip viista stop-
lov vodov vozaperejo, odegnevši česnekovo vonjiiho.

3. Zelenjava (a zoldseg)).  Špinjača  (a panj) mk
ošpičeno listje, najranejša zelenjava. ,

4. Zelje ( a kdposzta)  se sadi v ogradaj i na poli. Jeste
"več plemenov: Grl a v h to zelje  (a fe j es kdposzta),  pri
šterom je listje v glavo stisnjeno. Z toga plemena se dela
kisilo zelje; koleraba  ( kalardb ) z okroglim koceuom;
karfiola  ( virdgos kdposzta vagy kartijiol)  z mesnatim
cvetjom. „

5. Salate ( a solata).  Ogradna šalhta se povsedi sadi,
jeste več plemenov; glavnata, protoletnja, zimska. Zn&na
šalhta je tildi indivija.

43

6. Tikev ( a tok ) pognojeno zemlo liibi, gde na velike
zrastejo, ništera je do 100 kilogramov žrnetna.

7. Oburka (uborka)  m a dugasti sad, šteri je pred
zrljenjom zelčni. Nedozorjene oburke se za šalato jejo.

8. Dinja ( a dinnye ) m& okroglasti i jajčasti sad, šteri
je pokriti s sveklo-zelčnim mrežastim liipinjom, i mk  žuto,
sladko i žmajno dišeče meso.

9. Grah ( paszulg ), grasic (borso)  i leča ( lencse ) dajo
jako hranlivo i zdravo jestvino. Skoro tak hrani, kak meso.

10. Repa {a repa) mk  vnogo plemenov, šteri lehko
jestvino dajo; se najbole za živino pova. Zednoga plemena
repe se cuker dela, to je ta cukerrepa.

11. Spargeo (sparga)  je nhras z debelim korenom, z
šteroga se na sprostolje mesnata mladika požene, štera je
sladki jed.

12. Krumpiša (a burgonya ) domovina je južna Ame¬
rika odkec je v 1565 leti v Europo prineseni. Krumpiš se
povnožiije s sajenjom i te se krumpiš pri oči razrejže. Z se¬
mena se ttidi pova.

13. Petržeo (a petrezselgem)  ma kožasti koren i se
povsedi po ogradaj sadi za volo listja i korena, šteri po¬
sebno diši.

14. IVIrkevca ( a sdrgarepa)  ma kozasti remeni ko¬
ren s kosmatim, ošpičenim stčblom. Da jako zdrav jed.

15. Hren (a terma) ma debeli, valjasti, beli i dugi
koren, pri nas ga sadijo po ogradaj.

16. Retkev ( a retek ) se za volo jako žmajnoga korena
sadi. Male bele ali erdeče so retkvice, velike bele so po¬
letne retkvi i čarna pa zimska-retkev.

17. Mak ( a mak ) je z hodni držel k nam prineseni,
sadijo ga povsedi, dober je jesti, i da tildi dober oli.

18. Konopla (a Jcender).  V dobroj zemli verti dober
hasek prižene. Žnjč se dela preja, platno i vože. Konoplino
semen je lublčna brana ftičom i žnje se tudi oli preša.

19. Dohan (a dohdny)  se zdaj po vsej talov sveta
sadi. To je čemeren naras, Ki se ednok dohani navadi,
nemre to kajenje povreti. To je lagoja navada, ar jako
vnogo lidem škodi.

44

20. Lucerna ( a lucerna ) m&violčasto cvetje. Za krmo
je jako prilična. Z ednoga sejanja deset let trpi i v ednorn
leti jo mogoče štirikrat kositi.

21.  Navadna travnikna detelca (a kozdnseges reti loher )
rastč po travniki i pašniki divje; bela detelca (a feher lo¬
her)  se pogostoma najde, ma ležčče steblo i bele cvetne
glavice.

22. Kropliva ( a csaldn).  Žgčča naras. Z včkšega se
zapolhganje niica. Za hrano je najzdravejši naras, samo
ka se lidje nevejo na kroplive navaditi. V nogi mestaj z
kropliv mesto konopla platno delajo.

23. Gobe (goba -gomba)  so za jestvino, samo ka vnogi
so jako čemernate, zato se naj od gob vsaki odzirž&va,
šteri gobe dobro nepozna. Grbanj (a vargdnga),  pečarka
(fengoke),  pečenka ( szegfiigomba ), sirovka (csiperke gomba)
so najbole za hrano niicane.

4. Narasilepševanja.

Jeste jako vnogo lepi ogradni i divji narasi, korin, z
tej se samo od ništeri zpoinenemo.

1. Tulipan {a tulipan).  Pri nas je jako liiblena ko-
rina, či glih diša nema. Zhodnoga kraja v Europo pri¬
nesena.

2. Hiacint (a jdczint)  tildi liiblena dišeča korina. Ma
vnogo plemenov.

3. Roža (a rozsa).  Med vsemi najlepša dišeča korina.
Rože se z velkim brojom povajo. Zhodnoga kraja so k nam
prinesena, gde z rozine listja oli delajo.

4. Ščipek (a vadrdzsa)  raste pri potaj i v pasikaj, je
bodečast grm.

5. Rezedica ( a rezeda)  je po prijetni dišavi svoji cve¬
tov celo liiblena. Z Afrike je k nam prinesena.

6. Klinček (a szegfii)  ali nagelj je liiblena i j A ko raz¬
širjena korina.

7. Bela lilija (a feher liliom)  je prinesena k nam z
jutri držčl; mA belo, prijetno dišeče zvončasto cvetje.

45

8. Erdeča lilija (a sdrga liliom ) ma erdeče-žuto,
erjkvo pikasto cvetje.

9. Modriš (a buzavirdg ) raste povsedi po silji, ma
cevkasto cvetje.

10. Marjetica (szazszor szeprukerc ; dkdrszem arany-
virdg ; peremer ; ggiirilvirdg)  je nkvadna korina po trkvni-
kaj i trataj, mk mkle cvetne glkvice z zelčnim okroženjom.
Cvete skoro celo leto.

11. Dišeča vijolica (az illatos ibolya)  raste povsedi po
trataj, sadijo zavolo prijetnega diša i vijolčastoga cvetja
tiidi po piingradaj.

12. Muškatla (muskdtli)  mkjo več vrst v posodi.

13. Zimzelen (a teli zold)  je trpežno vedno-zelčno
z dišečim steblom.

5. Sadoveno drevje.

Povanje sadovenoga drevja je jako hasnovitno, od
toga je vredno več gučati v dugovknjaj verstvi, eti samo
ništere naprejprinesemo.

1.  Griiška (a kortefa)  je visiko drevo, štere je po ce-
plenji vnogo plemenov. Loška griiška mk kisilasti skd. Z
toga se jesi dela. Griiška cvete začetek risfilščeka.

2. Crešnja (a cseresngefa ) je veliko drevo z belim cve¬
tom na dugi gibaj. Crešnjino zrnje nezdravo požrejti.

3. Jablan (az almafa ) je niiclivo sadoveno drevo.
Jablan je srednje velikosti z okroglim vrhom. V ništeri
mesti jablan ne liibi zemlo.

4. Sliva (a szilvafa ) je drvo srednje visikosti. Cvete v
velkomtravniki ( aprilis ) i v risklščeki. Sojo slive, šterim je
skd i koščica dugčasta, pri drugi pa je okraglasta.

5. Breskev (a baraczkfa)  mk karminasto erdeče
cvetje, okrogli mesnati skd, šteri je po vrhi žamatnoko-
smkti.

6. Oreh (a didfa ) je veliko lepo drevo s šiirkim raz-
šiirjenim vrhom. Skd oreha se dozori v jesen, te poči vii-
nešnja koža i pjsti terdo liipinjaste orehe. Orehov les je
jkko iskan.

46

Med vnogimi drugi sadoveni drevi so ešče imenitni:
mat'lila (a kajszin baraczkfd),  višnja ( a meggyfa),  man-
dolja ( a mandolafa),  pravi kostan (a szelid gesztengefa),
malinovo drevo ( eper vagy szederfa).

6. Divje drevje.

1.  Hrast ( a tolggfa) mk  trdi les, da žalod, i gubače.
Večkrat jako visiko i debelo zraste i 1000 let se vč&ka.
Zalod je dober za krmlejnje svinj.

2. Lipa ( a hdrsfa)  je jako lepo i močno drevo i se vča-
ka prav veliko starost. Žuto zelčno cvetje lepo diži i da do¬
ber med.

3. Jesenovec (a korisfa)  je lepo drevo visikoga irav-
noga rasta. Jesenovca les je jako pripraven za vsefele škčri.

4. Breza ( a nyirfa).  Z njenoga veja meklč delajo.
Močnejše veje se niica za obroče. Z  navrtanoga stebla teče
na sprotolje bela, sladka vlaga.

5. Vrba (a fuzfa ) rada raste bluzi vode i ma razpo¬
kano skorjo, mlado veje vugiblivo i se delajo za koše,
korble.

6. Topola (a ngdrfa)  je visika, hitro razte i se naj¬
večkrat v drevored sadi. Laška topola ma visiko stoječe
veje. Goli popki so smolnati i z tej se vosk dela. Jegnjed (az
ezilst ngdrfa)  m a šiirki vreh i listi so odspodi belo kos¬
mati. Trepetlika ( a rezgd ngdrfa ) ma listje viseče na tenki
i dugi šibaj, zato se skoro vsigdar trepeče.

7. Biikev (a bilJckfa)  je veliko drevo z močnim vrehom
i dela cele loge. Sad (žer) ma bodečasto glavico, štero se
odpre na 4 lopatice v njej so trivoglati, erjavi orehi (seme).
Biikev da trdi les.

8. Divji kostan ( a vadgesztemjefa ) se sadi zavolo gos-
toga vreha i lepoga cvetja. Njegov vreh z velkimi, sedmero
pernatim listjom je streha za senco i za dežč. V bodečem
liipinji je sad, divji kostan, z šterim v nogi mestaj živino
krmijo.

9. Križovo drevo (az akdczfa),  ali akacija je srednje
drevo, prineseno je z Amerike, ma pernato listje, belo, di-

47

šeče cvetje. Sadi se za lesh volo. Hitro rastč i močen,
les da.

10. Jauša ( az egerfa)  raste nhjrhj v vlažnoj zemIL
Jaušov les je v vodi jhko trplečen.

11. Jeste ešce klen ( feker bukkfa),  brest ( szilfa),  ga¬
ber (gyertydnfa),  i več drugi, šteri vsi nuclivi les dajo.

11. Iglasto drevje (a tillevelu fdk)  mh ime pošpičasti
listi. Z toga drevja so ti najvekši logovje. Bor ( a kozonsč-
ges fenyo)  se inda za skale niico, jalič ( afeher fenyd ) lepi
beli i lehki les da. Z borovja dobimo terpetin i belo smolo.

7. Grmovje.

Med grmovji so n&j imenitnejši:

1.  Ribizel ( a ribiszke),  maline (a mdlna),  nje jagode
sirovo ali kuhano jejo.

2. Bezovec (a bodzafa),  tildi drevi podeben grm, ne po¬
menljiva skoro v ni ednom ogradi. Njegovo cvetje razšiirja
močen diž i se niica za betežnike.

3. Lešnjek (a mogyorofa ) rastč po naši šumaj i plo-
taj, m& šibasto veje, glatko, sivo kožo. Lešnjek nam dS, leš-
njeke. Les se niica za obroče.

4. Borojca (a gyalogfeny'o vagy bordka cserje ) ma
čarne jagode, štere se za kadilo niicajo; vnogi mestaj z
borojce palinko, borovičko žgejo.

5. Trnine (a kbkenyfa ) n&jde se po mejhj vsepovsedi.
Je trnjasti grm z malimi cveti, z okroglimi mklimi višnje-
nim s&dom seonim žmajom.

Esi se sliši vinski trst (a sziilo vengige, vagy szdlo
inda),  šteri z h lija z Azije. Ma m lilo, dišeče, zelenkasto-žuto
cvetje, okrogle, mesnate jagode v razločni f&rbaj, v jagodaj
je semen. Z jagod sklhčena vlaga je mošt, vrejnje ga na
vino obrne.

8. Cemčrnati ndrasi.

Vshki čemernati nžiras, či ga poznamo, more se po
ogradaj, okol hiže ztrebiti. Ništeroga nšrasa čemer hitro

48

človeka zapr&vi. Šteri naras ne poznamo, od zdržavajmo
se od njega. Nšjmre deca se naj opominja, ka naj se ogible
čemernatoga n&rasa.

1. Krištavec (a maszlag ) raste po grabaj i blizi sta-
novališča, mk  velke, bele cvete i bodeča glavica je njegov
sad. Rastlina razšiirja omedlivi smrd. Semen je eemernato.
Ete n&ras se naj ztrebi gdekoli se nšjde.

Y /S

Sad krištaveca.

2. Hrbiit (a liirok).  Deca z
žnjega žvegle dela; to je j&ko ne¬
varno.

3. Jesenski podlesek (az <5szi
Jcilcerics)  cvetč v jčseni v velikoj
vnožini po vlažnati travnikaj. P1&-
vo-erdeče cvet je zvončasto z du-
gov cevjov.

Krištavec.

4. Divji pelvz&a (a merges addz,vagy vad petrezselgem)
je posebno nevarno čemernati , kr  selehko s petrželom za¬
meni. Raste v obdeni ogradaj.

49

5. Bletl (a belendek ) jako čemernati naras, kre poti,
po grabaj i mejkj raste. Sad je glavicav, v šterom čarno če-
mernato semen jeste. Listje razsiirja omedlivi smrd.

Vlaška frešnja.

Blen.

PRIRODOPI8.

50

6. Mlečki (a kutyatej ) miljo belo, ostro mlečnato vla¬
go, štera se pokaže, či se n&ras prereže. Ci se s tem mle¬
kom telo nam&že, ranasto bode.

7. Smrdliva salata (a merges sedata),  podobna na-
vadnoj.

8.  Vlaiska črešnja ( a nadragulga ) po goštaj raste,
m& višnjeno-erjavo, zvončasto cvetje i čarno-pl&vo, čemer-
nato jagodo črešnje velikosti. Celi naras diši omedlivo.

9. Naprstnjek (a gyuszilvirdg)  raste pogostom v
log&j, se tiidi v ogradaj pova zavolo lepoga cvetja.

9. Nitrasi vračenja.

1.  Janež (a fodormenta)  se niica pri betežni slaboga
želodca.

2. Kamelija (az orvosi szikfil ) ali pipiter ras tč pogo-
stoma po našem poli i po njivaj; cvetne glavice so žute z
belim robom. Cela n&ras po cvetji prijetno diši.

3. Beli sklez (s feher malna)  m& vejnato steblo z be-
losivimi listi; belkasto erdečim cvetjom, raste v jiižnoj
Europi; pri nas se samo kak vr&čilni n&ras sadi. Listje,
cvetje se niica za vr&stvo v prsni betegaj.

4. Svedrec raste po gorasti tr&vnikaj i mS, zvončasto
cvetje. Jeste ji več plepienov. Vsi mkjo v sebi britko vlago,
štera je v dobra za omočnejnje želodca.

5. Zajfik (a zsalga),  raste po ogradaj s tenkimi, po-
dugčastimi listi. Močno diščče listje se niica za vr&stvo' za
vdplavlejnje viist i za zobe.

6. Sladič (az edesggdker ) Mii dugi žute koren, šteri v
zemlo globoko žraste.

7. Regrat (a pitgpung)  raste na proletje potr&vnikaj
i po trataj v t&kšoj vnožini, ka je vse od njega remeno.
Listje se po teli razšiirja v podobi rožice, pa na votlom go¬
lom stebli je remena cvetna glavica, štero je po obevetenji
kruglica, i štero je lehko razpihnoti. V vsej tiili je britka
mlečna vlaga, štera se za vriistvo niica,

8.  Medena trava (a mehfu)  je n&vadno za domače
vr&stvo nucana.

51

9. Majoran ( majoranna ) ma močen diš i zmaj, niica
se vkiihaji^i tildi za vr&stvo.

10. Safran (a sdfrany ) zhaja z južni dežel, pri nas sc
tiidi pova. N lica j o ga za dišavo, za vr&stvo i za ferbo.

11. Erdeči prpeo (a paprika) mk  več centimeterov
velke, podugnate jagode, štere so erdeče f&rbe, gda se po-
siihšijo. Posušen se zmele i tak ga niicejo.

12. Kumin ( a kdmeny)  raste povsedi po travnikaj i
pkšnikaj, tudi ga sejajo. Semen je močno dišavno i zato se
niica pri kriilii, siri, kislom želji. Z semena tiidi oli redijo.

13. Pelin (az Hrom)  ma poseben močen diš i jako
britki zmaj. Za večfele se niica.

14. Zlati grmiček (az ezerjofu)  raste po sunčnati
travniki i pašniki, m a našpičeno steblo, na konci erdeče
cvetje.

II. T a o.

Ttljinski n & r a s i.

Vnogo tkkši niiclivi nkrasi sojo, štere je po vremeni
mogočno bilo prinas podnebiti, eden velki tao narasov pa
samo v ti vroči kraji rastejo. T&kši je:

1. Zelen pamut (a gyapot ndveny),  šteri se pova v
Arabiji, v Perziji i v zhodnoj Indiji, gde je domk, pa tiidi
v jiižnoj Europi. MA velko bledo-žuto cvetje i kapice oreha
velkoče, v šteri je vnogo semena, štero je v belo vuno ovito.
Gda se sad dozori, počijo glkvice i pamuk se pokaže.

2. Cukrov trst (a czukorndd)  povajo po vsej vroči dr-
želaj, z šteroga cuker redijo.

3. Kavovec ( a liavifa)  raste navadno po zhodnoj vro-
čoj Afriki, zdaj se že pova v Arabiji i v Indiji. Kkvovec je
vedno zeleno drevo, mii črešnjaste jagode, štere so naj-
prvle zelene, potom sveklo-erdeee i po dozorenji čarno-
erdeče. V tej jagodaj so potom znana kkvina zrna.

4. Teja (a teafa)  je doma naKitanjskom i v Japkni.
Listje je vednom zelčno, cvetje je belo. Pitvina, teja, se
naredi, ka se na list poleva vrela voda, z cukrom se pa po

4*

52

sladki; vnogi tejo z mlekom, ali z rumom pijejo. V zimi
je zdrava pitvina v časi.

5. Kanfrno drevo (akdmforfa)  jedom&naKitanjskom
i v Jap&ni. Z korenja i penja se kanfor kuha.

6. Cimetovo drevo ( afahejfa ) raste v zhodnoj Indiji
z vednom-zelenim listjom , njena notrešnja skorja d& di-
šeci cimet.

7. Klincovo drevo ( a szegfiiborsfa ) raste vu Jamaiki.
mž, vednom-zeleno listje i je tak visiko, kak naša črešnj a
Posušene glavice njegovoga cvetja so znhni dišeči klinci.

8. Kjnovo drevo (ciz orvosi kinafa ) je domfi, v jiiznoj
Ameriki. Ž njenoga skorja se naprhvi pr&h, šteri se kak
vr&stvo proti trešliki niica.

9. Olijovo drevo (az olajfa ) je podobno našim vrbami
Mk  ledri podoben list i čarno-zelčni s&d, z šteroga se
spreša tak imeniivan laški oli, šteri se niica za jed i za
posvet.

10. Laškoga oreha drevo (a szerecsendiofa ) raste na
otoki Molukki. Toga s&d je laški ori, šteri se niica za
začimbo.

11. Figovo drevo (a filgefa ) Ak  mesnati i gruški po¬
doben sad, šteri mk  v mčsi vnogo zrnie i šteri se sprešani
v štacunaj od&va.

12. Citronovo drevo (a citromfa) mk  vednom-zelene
lederne liste i žuti jajčasti sad z ledernav kožov, pod sto¬
rim je mehko vlagnato meso.

13. Pomarančo V0 drevo (a narancsfa),  cla okrogli,

sladki shd.

14. Palme (a pdlmafa ) rastejo samo po vroči drželaj.
To so drevji podobni n&rasi z ednim steblom, šteri visiko
segne i m& gosti vreli, z velikim, pernatim listjom. Za lidi
one držele so za velki uuc. Dateljnova palma (a datolga
pdlma ) da znhne datelje; kokosova palma (a kok/uszpalma)
d k  kokosove orehe, šteri so tak velki, kak človeča gl&va i
mhjo sladko mleko; voskova palma (« viaszk palma)  da
vosk, vina palma (a borpalma)  da vino, mele palma ( aliszt
palma ) da melo, olijova palma ■( az olaj palma ) Ak  oli i niš-

53

tere palme majo tak velko listje, ka se za strehe i šatore
nticajo.

15. Krtihovo drevo (a kengerfa ) je doma na Ceylon
otoki. Mft okrogli sad, šteri gda se speče, je podoben k na¬
šemi kriihi.

16. Izlandijski lišaj (az izlandi zuzmo)  raste v Islan¬
diji i posevernoj Europi, pa tildi pri nas na visiki goraj i se
za prsni beteg kiiha.

III. Glavni tao.

Kop alinje.

1. Biizum i razdeljenje kopalin.

Potrebno je, ka se navčimo poznati tla, po štorom
hodimo i šteri da hrhno našemi n&rasi. Ono kopalinje, od
šteri mo gučali, se na p6t thlov razdelijo, kakti: zemla, ka¬
menje, soli, gorljivo kopalinje i kovine.

2. Od zemlč.

Kamakoli glbdamo v naturi, vidimo, ka jeste vnogo-
fele zemle. Ta imenitnejša zemla je:

1.  Ilojna zemla (az aggagfdld).  Jeste lončarska ilojca

(a fazekas aggag)  z štere se pislu i redijo; pipna Mojca (a
pipa aggag),  z štere se redijo pipe; porcelanova ilojca (a
porczelan aggag),  z štere se lepa bela posoda dela; pečatna
zemla (a pecsetfold),  štera se za peč&tnjeke i za rejenje
torski pip niica; škerlo (az aggagpala ) se za pokrivanje hiž
i za šolske table niica za računanje; erdeča i čarna kreida
(a voros is fekete krita ) ;  siiknjarska zemla (a kallofold),
Štera je žajfasta i se za čistejnje suknje niica.

2. Vapnena zemla (a meszfold).  Esi se slišijo: n&vadni
vapneni kamen ( a kozonseges rniszko),  kreida ( a krita),  gips
(a gipsz),  alabaster ( alabdstrom),  marmor (a marvdng),

54

morska pena (a tajtek ) je jako lehka, od toga njeno ime.
Ž nje se delajo pipe.

Sojo tildi vode, všteri je vApno raztopleno. Pri kAp-
lanji v votlinaj se p k  sede i obtrdi i dela kaplanik ( a csepkd)
razločne podobe.

3. Kamčnje.

Med kamčnji je diamant ( a ggemant)  najimenitnejši
i najdragši. To je med vsemi najbole trdi kamen, zAto z
drugim nej, samo ga s svojim prahom mogočno brusiti; či
je na kiikle obriišeni, te je briiiant (a briliant).  Diamant se
v ognji razkadi.

Med dragom kamčnji so ti imenitnejši: erdeči rubin
(rubin),  moder safir (a kek zafir),  zeleni smaragd (a zold
smaragd),  violčasti ametist (a violaszinu ametiszt),  opal
nAjmre mlečne farbe. Vnašoj domovini se lepi opAl nAjde.
Menje vreden je erdeei granat (granat)  najlepši se na Če-
skom najde. Karneol (karneol),  s toga prstane, gorobe redijo.

Zvon drAgi kamlov ešče sojo krešelni kamen (a kd-
zonseges kova vagy tuzkti).  Granit (a granit)  je trdi kamen
i se za mlinske kamle niica.

4. S o 1 i.

1.  Kuhinjska (a konghaso)  ali kamena sol sena Vogr-
skom v velkoj vnožini najde. Sojo celi brgovje z solA, v več
mesti je pa v vodi raztoplena. Imenitno solišee je v Velički
na Gališkom, štera dA na leto okoli eden milijon kilogram
soli. Z vode morja se tildi dosta soli s kitka i prnese vtrst-
vo. Sol nam je potrebna pri jestvini, pri sranjAvi mesa i na¬
šim domAčim stvArim je tildi niicliva.

2.  Soliter (a saletrom)  se najde povsedi, gde se gnili,
živalski ostanki mešajo vkiip z zemlov, vApnom. Niica se za
naprAvlanje prahu Str laja.

3. Bilolen (a timsd)  se niica v farbariji, pri obdelanji
ledra i papera i tildi kak zdravilo.

4. Soda (a sziks<) vagg szoda)  mA, oster liigasti zmaj
niica se z a pitvino.

55

5. Britka sol ( kesernso ) je jako britkoga zmaja i se
dobiva v tak zvani britki vodaj.

Esi se sliši galic ( gdlicz ) vitriol.

5. Gorljivo kopaliiije.

Eto kopalinje gori v ognji i ma posebni diž. Ti ime-
nitnejši so eti.

1.  Zemle-vogelje (.a koszen).  V našoj domovini se v
več mesti najde. Zemle-vogelje je pod zemlo pridajoči logov.
Jako se niica na železnoj cesti, v fabrikaj i v varašaj za
kiihrjenje.

2. Kameni-oli ( afoldi olaj)  je rada gorljiva tekočina,
štera z zemlč ali z pečin zteče. Najčistejši kameni-oli je
nafta {nafta),  te naj imenitnejši se v Kaukazuši najde.
Prosti ^kameni oli ali petrolej se za posvet niica.

3. Žveplo {a Mn).  To je sveklo-žute farbe, gori spla¬
vim, zadušljivim plemčnom. Niica se za žveplenke, za be-
lenje platna. Pri nas se žvepla dosta nš,jde.

4. Jantar (a borostyan).  Ma žuto farbo. Niica se za
špice na pipaj. Jantar inda velki kine bio.

6. K o v i n e.

Na reci se najdo včistom stališči, največ so z driigimi
kopalinami zmešane.

1. Zlato {az arany).  Najdragša kovina. Tak jako se
da raztegnoti, ka z ednim razkovanim zlatom bi se mogo
konj z jezdecom pokriti. Za volo mekote se s trdejšimi ko¬
vinami, srebrom i s kufrom, mejša. Največ zlata se najde
v Ameriki, i tiidi pri nas.

2: Platina {az ereny vagy 'platina)  je na vrednost
gledoč med zlatom i srebrom. Je skoro najtrdeše telo naše
zemle. Ma sive farbo. Na gled je nej lepa. Teško se razto¬
pi. Z platine na Ruskom peneze ko vej o. Najde se v Siberiji.

3. Srebro (az eziist).  Čisto si’ebro je najbole bela ko¬
vina. Pri obdelanji se s kufrom mejša. V našoj domovini se
dosta srebra kopa.

56

5. Kufer (a rez)  je erdečkaste fhrbe, je jako trdi, raz¬
tezen. Niica se za kiihinsko posodo, kotle i peneze. Esi se
sliši, bronz v (hroncz),  tompak (tompak),  pakovina (paJcfon).

5. Železo (a vas).  Eta kovina jo najrazšerjinejša i
najniiclivejša. Z železa se vsefele šker redi. (Ji se železo več¬
krat s liici i na hitroma razsladi, te se jako otrdi i se za
ocel ( aczel ) imenuje.

6. Olov (az olorn)  je sive fhrbe, mehki, raztezen. Za
vnogofele se niica. Z levajo z olovi krugle za soldačke
piikše, šprij i več drugo. K olovi je spodoben cin ( horgany,
vagy czin)  niica se za vnogofele.

7. Cink (ceinJc)  je višnjavo beli i se dk v plej i drot
vlejčti.

8. živo srebro (a higany).  Pri n&vadnoj toploči je
tekoče, belo kak cin, močno svetlo, zmrzne pri 40 stopnjaj
Itearneur mraza i se da, kovati. Živo srebro človeka zdr&vji
skodlivo. Niica se za topločomero i za tlakomero. Živo
srebro se na. Vogrskom tildi nhjde.

KAZAL O.

©VOD.3

I. Glt&viii ta o.

Stvari. (Allatorszag.).5

1. Rdzum i razdeljenje stvdri.

I. Šereg.

Hrbetnični. fA gerinrzes alUatok.).5

T. RAZDELEK.

1. Rdzum i rizdeljenje cccdvci strdri.

I. Cetverokci. (A n£gykeziiek.).6

II. Rokokrilci (A k6zszarnynak.) .7

lil. Zgrablivei. (A ragadozdk.) ........  7

IV. Glodari. (Az orlok.) ... ......  12

V. Brezzobci. (A foghijasok.).13

VI. Turban. (Az erszdnyesek.). .13

VII. Kopitari. (Az egypat,asok.) .....  . . 14

VIII. Preživari. (A kerodzok.).13

IX. Pajžlari. (A tobb patasok.).19

X. Tuleni. (A fdkak.).20

XI. Kitovi. (A czetek.).21

II. RAZDELEK.

Ftiči. (A madarak.).22

1. Poprek od ftiijov. (A madarakr61 altalaban.) ... 22

2. Krotki Ptiči. (A szelid madarak.).23

3. Divji ftiči (A vad madarak.) .25

III. RAZDELEK.

Dvaživotnici. (A hiillok.).28

IV. RAZDELEK.

Hibe. (A halak.) . . •.30

II. Sereg.

Brezhrbetnici, ali brezčontnici. (A gerincztelen, vagy
csonti.Alkuli allatok.)

1. Rožo). (A rovarok.).32

2. Metiili. (A lepkAk.).33

58

3. Konjiči. (A saskak.).35

4. Vččle. (A mehek.) .35

5. Ose. (A darazsok.).36

6. Mravlč. (A hangyak.) .37

7. Muhe. (A iegyek.) .37

8. Mrežokrilei. (A szitSrok.) .37

9. Kaki. (A rakok.).38

10. Pavuki. (A p6ko'k.).39

11. Črvi ( 4 fčrgek.).39

12. Mekošci. (A puuhanyok.).40

II. OlUmi ta«.

Narastvo. (A novčnyorszag. < . .41

1. Razum i razdeljenje nar ušiva.

I. T a o.

Domači narasi. (Hazai novdnyek.)

1. Razdeljenje narasi domovine. (A hazai novenyek fol-

osztasa.).41

2. Narasi silja. (Gabona nemiiek.) .......  41

3. Narasi ograda i verstva. (Kerti čs gazdasagi novenyek.) 42

4. Narasi lepševanja. (Diszn6v6nyek.) ......  44

5. Sadoveno drevje. (Gyumolcsfak.) ......  45

6. Divje drevje. (A vadfak.) ....  , . 46

7. Grmovje. (A cserjek.) ... ....  47

8. Čemernati narasi. (A mčrges ndvenyek).47

9. Narasi vračenja. (A gy6gynovčnyek.) ... .50

II. Ta o.

Tiijinski narasi. (Kiilfoldi novčnyek.).51

III. Gl&vni ta«.

Kopalinje. (Az asvanyorszag.)

1. Razum i razdeljenje kopalin. (Az &svanyorszag fogalma

čs folosztasa.) . 53

2. Od zemlč. (A foldekrOl.) .  .53

3. Kamenje. (A kovek.) ..54

4. Soli. (A sok.).  54

5. Gorljivo kopalinje. (Az egO asvanyok.) ....  55

6. Kovine. (Az črczek,).55


v

#•


V



A


*

i

C0B1SS ŽJ04Ž/J0

NRRODNR IN UNIUERZITETNR
KNJI2NICR

00000428412


•t'*;