r ■ PRIRODOPIS S KEPAMI ZA X A KOD X E ŠOL E. ZASTAVO: AGUSTICH IMRE. LASTNO DRtJŽBE SVETO GA ŠTEVANA. BUDA-PEST, 1 878 . J/. /?^z ' s* #16 Buda-Pešt, 1877. Štamparija »Atlienaeum«. O TOD. Povsedi i kame se koli na našoj zemli zglednemo, za¬ pazimo najživavnejše živlenje. Zemla, zrak i voda je puna z jako razločnimi stvari. Či se v lepom letnom dnevi po poli, ali gder indri, sprehajamo, čiijemo, kak fučkajo i čvrčkajo pernati pevci po zraki i po vejaj drevaj ; vidimo kak lejčejo pisani metuli z korine na korino, kak šumijo mušice, kak lazijo rošči prek poti, kak mravlepaščlivo delajo, včele med i vosk berejo, i kak veselo po travi šiimi i vrši, tak da bi na vsakoj betvi sedela stvar, štera se svojemi živlenji veseli. Bliž&vajmo se k potoki. Zvode kača z blisketečimi očftmi nas zavarala, i žaba, štero smo splodili, šče z velkimi skakami nam odbežati, notri v čistoj i mrzloj vodi pa se veselo preganjajo ribice, štere se hitro k bregi bližajo, či tem nemernim gostom male kruhšne drobtinice mečemo. B.eca pazlivši sem-tam plava, tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kiir; zmožen kokot se na to razserdi i s svojim močnim glasom spopeva, ka se daleč okoli cilj e. Včasi njemi odgovarjajo kokotje z najdalešnoga mesta. V bližini začujemo neprestrano pokanje i na drevi zapasimo delavno žuno; mali dervar neprebenjano kltika s svojim klunastom kluni na dreva stebli. Z ednim zapasimo počasnoga puža, steri z velikim trudom svojo liižico za se- bov vlači. Tak se gible na vse strani, vsepovsčd najdemo živ- lenje, kamakoli se zglednemo; kertovinjecke nam kažejo ka so ešče pod zemlov neobtriidni delavci. Vsaka stv4r nas napelava več i več znati; radi bi zvedli, kak žive, kakša je njčna lastivnost, jeli je nudiva, 1 * 4 ali je škodliva. Sto ki mogo poznati vse stvari, štera so po vsej drželaj dalnjega i velikoga sveta? Z etim svetom nas spozna prirodopis. Za prirodopis se zovč ono znanost, poleg štere je mo¬ gočno spoznati plemen, toga razločevanje i po redno raz- delenje. Vse, kaj na sveti žive, je plemen, kakti stvari, narasi i kopalinje. Stvari mejo občutenje, od svoje vole se gibjelo i z jestvinov se brknijo; narasi so brezi občutenja, od svoje vole se nemrejo gibati i z z rek a i z zemle se hrenijo ; ko¬ palinje nema život, odzviina se povekša z obsedenjom spo¬ dobnimi ineliini teli. Po etom razločbvajosti se tela n ature na tri tele razdelijo: stvari, narastvo i kopalinje. 5 I. Glavni tao. Stvari. »t 1. E .Izum i razdeljenje stvdri. Stvari se na dva šerega razdelijo: k prvomi šeregi se slišijo hrbetnicni , k driigomi šeregi se slišijo brez- hrbetnicni. Hrbetnieni se pa na Štiri tale razdelijo. K prvomi tali se slišijo cecavci, k driigomi ftici , k tretjemi vodozem- ci , k štrtomi ribe. BrezhrbetniŠni so zvčkšega male stvari. Tej se tildi na več tale razdelijo. J. Sereg. Hrbetnicni. I. RAZDELEK. 1. Itiizimi i razdeljenje ceciivci stvari. Za cecavce se zovejo one stvari, štere svoje mlade sami docecavajo. Razdelijo se na edemnajst redil: I. red. Cetverorokci. 6 I. Cetverorokci. Četverorokne stvari se po navadi za opice imeniijo. Med vsemi stv&ri so opice človeki po teli najspodobnejši. Opice ne mo¬ gočno tak skr o- \ titi, ka bi se '• človeki tak na¬ vadile, kak ni- štera domliča stvar. Opice ra - de človeka či- nejnja nasle- diivajo. Ci se štoj pred opi- cov mu je i po (; tom keljazto ! vodo naleče, opica se tildi muje i po etom se njej očivkiip prikelijo i se lehko zgrabi. Opicej&ko jo plezeti. Najmočnej- •_ Jg ša i najvekša opica je gorila (a gorilla ), ži¬ ve na zahod¬ no m br egi Afri¬ ke. Vidili so ga v boji , ka je s piikšinov cevjov čilo. Gorila. 7 Čarni simpans (a fekete utancs) i erjivi orangutang (a vdros utancs) sta menšiva; pri obi segajo prednje roke pod koleno. Mandril ( a kozonseges farkagom), šteroga je večkrat po menažeriji viditi, je čemčrna, nevarna opica s plivimi licami i erdečim nosom. Ameriknske opice mijo dugi rep, šteroga, či je potrebno , okoli vej ovijajo. Opice se v velki logij v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdrživajo. V Europi se najde samo edna mala opica, nij- mre pri gornjem Gibraltari. Opice živejo od sadu, žita, prosi, kukurce, patiidi od bilic ftičov, žiiževki i pužov. Po¬ sebno veliko liibezen mi j o ti stari k mladim. II. llokokrilci. Rokokrilci so po proštom imeni imeniivani za piru- šleke. Pirušleki med prsti trdo , golo mreno mijo razpre- streto, štera se do zidnjih nog i repa raztegne i za letanje sliiži. Te prednji i 5. kratki prstov zidnji nog so prosti, žnjimi pirušlek plezi i se obeša, ar mi zakrivlene škram- plice. Celi den spi tak, ka doli obernjenov glavov na zad¬ njih nogaj visi. Ma vnogo plemena. \ Te prosti pirušlek ( a kozonseg denev&r). Po večerij povrže svojo skrivno mesto, lejče sem-tam i muhe, mušlico lovi. Toje njegova hr&na. Na teli teško lazi. Grdo formo mi. Lidje se ga bojijo, ali ne je navaren. Vampir (a vampir) , krvcecaš, je v jiižnoj Amerik domi, tak je velki, kak golob , pa to nivado mi, ka tem spaječim lidem i štirim krv sceca i spije. Po tikšem zro- kiivana rana je ne navarna. III, Zgrablivci. Zgrablivci se s temi slabej.-emi stviri hranijo, štere za volo toga se paščijo zgrabiti. Ete plemen je jiko bogat. Ti imenitnejši so: 1. Pes (a kutya). Poznana hižna stvir. On čuva na hižo, varjiije čredo, vlači v Siberiji sani i rejšuvao je v pre- 8 ninočem vremeni na Bernardinskoj gori v Šv&jci lidi z snega. Vornost psa k svojemi gospodi je velika i njegova nasle- divost je tak gviišna,kamed jezero liidi najde svojga gospoda, pa tildi njegovo reč dobro pozna. Eden gospod je za volo skiiš&vanje peske pameti, od potiivo, ali svojga psa doma nehao. Gda je pčt let minolo, te je nezaj prišo i kak se do¬ ma zglaso, njegov pes na to z raduvanjom svojemi gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido. Tudi pozna svojga gos¬ poda prijatele. Njegova vornost prežive gospodovo smrt, njegova hvalnost ne pozabi niedne dobrote, njegovo pre- trpljivost vse prenaša i brez pelde je njegova pokorščina. Pes je jako nuclivi, n&jmre pri merkanji hiže. Zato lužne pse ne trbej zaprkvlati. Psi več plemenov majo. Hert (a z agar), ma duge, ten¬ ke noge, voskoga i stišnjenoga zadnjega tela, pa je neznano hitri v bežaji Za lovlenje zkvcov se niica. Lovski pes (a kopo) i fticar, ali prepeliear ( a vizsla) je lovcom, ovčarski pes ( ajuhdsz kutya) pa ovčarom jako nuclivi. Mesarski pes (a meszaros kutya), šteri boječa teleta z lajanjom goni. Ešče so poznani plemeni: mops ( a mopszli) z okroglov glavov, jazbičar (a tacskd, borzeb) s svojimi kratkimi i zakrivljenimi nogami i ti naročili psički. Vu Siberiji jeste eden plemen psov, šteri se v sani pregejo i blago vozijo i se potovajo žnjimi. V ednom dnevi 15 vor pribižijo i vtom najvekšem zapihi snega domo najdejo. Pes najduže žive do 20 leti. Ta nudiva stvar je pa človeki s svojim betegom, zbe- snenjom, ništerikrkt jako nevarna. Znamenje torni betegi je: ponačišenje svojga nkvadnoga živlenja, čemčrnost, nagib- ljene k bezanji, veselje nad mrzlim blagom, spremenjeni glas, velika občutljivost od sveklošče. Či zbeseni pes člo¬ veka vgrizne, more se rana zešgati. Psi tč beteg naj hitrej dobijo, či njim pomenkkva čista pitna voda i či slabo po¬ kvarjeno hrano dobijo. 2. Mačka (a macska). Mačko najdemo povsedi, gde lidje bivajo, zvon ti najmrzlejši držel; majo jo za domačo stvar za odspravlanja miši i podgani. Mačka svojemi gos¬ podi ne tak nagjena, kak pes, navadi se bole k hiži, kak 9 lidem. Pokaštigana nešee biti, večkrat se proti postavi tis¬ tim, ki jo ščč kaštigati, ali se pa celo brani. V jestvine sranbaj i v kiinjaj je dostakrat oblizliva. Či jo glodamo, prede, i či jo drhždžiš, pihše. Jako je snajžna, liže se nep- rehenjano i se rada na sunci segreva. Z velkov potrplji- vostjov čaka na miši'i podgane. Jako je hamična stvar; v hiži, gde stoj spi, jo nevarno držati. Dočaka se jako veliko starost, od 12 do 18 let. 3. Lisica (,listjdk ■— a roka). Erjavo - erdečo dla¬ kasto kožo ma. Lisica žive v podzemlasti luknjaj, štere si sama kopa. Njčna hrana ne samo meso, nego liibi tildi sladki sad. Naslednje zhvce, mlade srne i vse kiirecino. Pazlivo okroži dvor, zna se okrasti v kure čnjek i zgrabi edno kokoš za driigov. 4. Vuk (vučica — a farkas). Podoben je velkomi ovčarskomi psovi. Odelen je z remenov-sivov kožov. V vel- kom gladi človeka tudi zgrabi. Jako močna i požrejna stvar. Od ognja, glasi gosla se boji. Pripovedavajo , ka ništeri- krat goslar, ki je z ruske svatovčine kesno vnoči domo šo, rešo se je li z tem, ka je svojim zgrablivim posliišan- com igro. Na Nemškom so vuke skoro že ztrebili. Da dobro kožiihvino. 10 5. Jazbec (a borz). MS, ošpičeno glavo, kratke noge i močne zobč. Po hrbti je sive dlake, na teli na prej je pa čaren. Žive samotno v kmičnom lesovji v luknjaj, štere si sam skopa. Til spi po dnevi, i po noči ide lovit mlade zdvce, miši, žabe i žiižavke. V svojoj luknji se jako brani, gda pošlejo pse jazbičare, naj ga vo gonijo. Njegova koža se niica za lovske turbe, za prevleko potni skrinjic. Njegovo meso je dobro jesti. 6. Klina (a nye$t). Eta stvar je tak velika, kak mač¬ ka. Na grli lepo belo liso md. V kitrečnikaj vnogo kvdra včini. Kak največ njej mogočno sveta spraviti živati, to včini. DrSgo kožo rud. 7. Tor ( a g