Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2013/104 ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta Z6-2250 Naslov projekta Evropeizacija in pojav 'novih' regionalizmov na 'obrobjih' Evrope: Primer Himar/Himare v južni Albaniji Vodja projekta 22570 Nataša Gregorič Bon Tip projekta Zt Podoktorski projekt - temeljni Obseg raziskovalnih ur 3400 Cenovni razred A Trajanje projekta 03.2011 - 04.2012 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.03 Antropologija 6.03.02 Socialna in kulturna antropologija Družbenoekonomski cilj . Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.06 SUF) 2.Raziskovalno področje po šifrantu FOS1 Šifra 6.03 -Veda 6 Humanistične vede - Področje 6.03 Filozofija, religija in etika B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3.Povzetek raziskovalnega projekta2 SLO Projekt je naslavljal procese evropeizacije na območju Himare/Himare v južni Albaniji in se spraševal kako se tovrstni procesi odražajo v vsakdanjih pogovorih tamkajšnjih prebivalcev, kot tudi v političnem in medijskem dikurzu. Pojem "tranzicije" na katerega so se ljudje nanašali, ko so opisovali ekonomsko in politično situacijo po padcu komunističnega režima, je danes zamenjal termin "Evropa". Le ta, je pogosto sinonimen EU kot političnemu in ekonomskemu terminu. Od konca hladne vojne sta se na geopolitičnem zemljevidu pomen in položaj Evrope občutno spremenila. S širitvijo EU politike se je pomen Evropskih »vzhodnih« meja premaknil: tisto kar je bilo pred hladno vojno pojmovano kot »vzhodno« je postalo razdeljeno na »vzhodno« in »jugovzhodno« (Green 2012b) in Balkan kot vselej dvoumno območje Evrope se je razdelil na »Zahodni Balkan« in »Balkan«. Širitev eU in posledično preimenovanje njenih političnih meja ni le prinesla spremembe v kartografsko temveč tudi v družbeno zemljevidenje Evrope, še posebej v način na katerega je spreminjajoča politična geografija EU vplivala na percepcijo ljudi in njihovih krajev, ki so videni bodisi v »središču« ali pa na »periferiji« Evrope. Ti premiki v opredelitvi in relokacijah različnih krajev znotraj evropskih meja so še posebej pomenljivi, saj so vplivali na razumevanje ideološkega razlikovanja med Evropo in ne-Evropo. Temeljno vprašanje projekta je bilo kako ljudje v Himare/Himari, v južni Albaniji izkušajo, doživljajo in si predstavljajo Evropo in EU. Cilj je bil analizirati načine, skozi katere posamezniki generirajo in rekonceptualizirajo politične načrte o širitvi EU. Izpostavljeni so bili načini skozi katere posamezniki relocirajo njihov kraj v relaciji z drugimi kraji in ljudmi ter s tem njegovo lokacijo vzpostavljajo kot relativno. Ta vidik raziskav je na področju študij Albanije še sorazmeroma neraziskan. In prav zaradi tega je zaključena študija ena od redkih raziskav tega območja, ki se osredotoča na izkušnje in predstave posameznikov o hegemonih diskurzih o Evropi in EU, ki so razširjene skozi politični in medijski diskurz v današnji Albaniji. Nanašujoč se na koncept "relativnih lokacij", kot ga opredeljuje Greenova (2005, 2012b) je dana študija, v razliki od večine študij procesov evropeizacije v jugovzhodni Evropi izpostavila, kako ljudje skozi lastne izkušnje in predstave o Evropi in EU nenehno premikajo zgodovinsko in politično lokacijo Albanije na simbolnem zemljevidu Evrope in ponovno opredeljujejo preteklost, si zagotavljajo sedanjost in načrtujejo prihodnost. Projekt je temeljil na podatkih zbranih tekom štiri-mesečnega terenskega dela (med 2009 in 2012) v južni Albaniji. Rezultati so pokazali, kako pomen Evrope v vsakdanjih pogovorih ljudi pogosto opisuje trajno nihanje med negotovostjo in upanjem na podlagi katerih se vzpostavljajo vizije za ekonomsko in družbeno stabilnejšo prihodnost. Prav ta, pa je pogosto utelešena v priključitvi ali "vstopu" v EU. ANG The project focused on processes of Europeanisation in Himare/Himara area, Southern Albania (SA) as they are expressed in peoples' daily conversations as well as political and media discourses about European accession. Term "transition", seldom used since the time of the fall of communism in 1990 but much in circulation before that, has now became replaced with the term "Europe". The latter is often equated with the EU as a political and economic notion. Since the end of the Cold War, the region of Europe has been undergoing significant changes in its meaning and location on the geopolitical map. With the expansion of the European Union (EU) policy, the meaning of European "Eastern" borders has shifted: what was considered to be "Eastern" before the Cold War became divided into "Eastern" and "South-Eastern" (Green 2012b) and the Balkans as the "European" counterpart became divided into "Western Balkans" and "Balkans". The enlargement of the European Union and the subsequent redefinition of its polity borders have not only brought change to the cartographic map of Europe but also to its social one, particularly to the way in which the changing political geography of the EU has influenced people's perceptions of particular places seen to be "within" or "outside" Europe. These shifts in defining and relocating the various places within European borders need to be noted. The core question was to examine how people in SA experience and imagine Europe and the EU. The general objective was to analyse and question the way the political agendas of the process leading to the EU accession are generated and reconceptualised. It was also to observe the way in which people relocate their place in relation to other places, thereby making their location relative. This particular area of research that has gone underrepresented in the field of Albanian studies. Namely there is little in the extant literature on this particular peoples' experiences and imaginations of hegemonic discourses about Europe and the EU that feature so prominently in the political and media discourse in the present-day Albania. In difference to other studies of Europeanisation processes in the countries of the so called "Western Balkans", I wish to, drawing on Green's (2005, 2012b) concept of "relative locations", explore how people through their experiences and imaginations of Europe and the EU continuously shift the historical and political location of Albania on the symbolic map of Europe, in turn redefining their past, reassuring their present and envisioning a future. The project was based on data gathered during several months of anthropological fieldwork (between 2009 and 2012) in the SA. Its results show how in peoples' everyday conversations Europe is often used to describe an almost permanent oscillation between uncertainty and hope upon which visions of economic and socially more stable future are based. This future is often embodied in the accession of or "entering" the EU. 4.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu3 Raziskovalna hipoteza Raziskava je temeljila na analizi pomenov in predstav o Evropi, ki jo prebivalci Himare/Himare v južni Albaniji pogosto enačijo z Evropsko unijo (EU). Ti pomeni so pogosto sinonimi željam o boljši prihodnosti, modernizaciji in priznanju raznolikosti in distinktivnosti prebivalcev omenjenega območja. Raziskovalna hipoteza je predpostavljala, da v procesu rekonstrukcije preteklosti in preimenovanja posameznih vasi ter drugih lokacij prebivalci Himare/Himare poustvarjajo evropsko pripadnost in zemljevidijo svoj prostor kot »regijo«, ki jo na eni strani vključujejo in na drugi izključujejo iz »Evrope«. Metodologija je temeljila na pregledu in študiju literature, povezane z raziskovalnim vprašanjem, analizi in ovrednotenju podatkov zbranih na terenskem delu v območju Himare/Himare in v mestu Vlora. Poleg klasične antropološke metode opazovanja z udeležbo je terensko delo vključevalo neformalne pogovore in snemane intervjuje s posamezniki različnih starosti in spola. Med obdobjem od 2009 in 2012 (zaradi porodniškega dopusta je bil projekt zamrznjen za leto dni) je bilo opravljenih štiri mesece terenskega dela. V tem obdobju je bilo zbranih okoli 150 ur intervjujev, s približno 50 sogovorniki. Pogovori so bili poglobljeni in z nekaterimi sogovorniki so se večkrat ponovil. Intervjuji so se nanašali na naslednje sklope vprašanj: a) Ali, zakaj in na katere načine so predstave in vizije Evrope in EU pomembne v vsakdanjem življenju posameznikov v tem delu sveta? b) Kako posamezniki v vsakdanjih pogovorih in praksah izražajo in doživljajo pomene Evrope, ki so predstavljeni skozi medijski in politični diskurz? c) Na katere načine so ti diskurzi ponovno prisvojeni in kaj sam pomen 'Evrope' sproža? d) Kaj pomen Evrope vzbuja in ka-kšna dejanja prebuja - kakšna je agencija Evrope in kako ta agencija vpliva na posameznikova razumevanja njihove lokacije in njih samih? e) Kako ljudje skozi svoje izkušnje in predstave o Evropi pogajajo zgodovinsko in politično lokacijo Albanije na simbolnem zemljevidu Evrope in kako redefinirajo preteklost, sedanjost in prihodnost? f) Kako posamezniki uporabljajo in preoblikujejo raznolike pomene zgodovinske predpostavke o Pelasgih kot o prvih prebivalcih Evrope. Evropeizacija v antropološki perspektivi V osemdesetih letih preteklega stoletja so se uveljavile prve antropološke analize lokalnih predstav o Evropi in EU (Wilken 2012: 125). Večina raziskav je obravnavala vprašanji, kako politika vključitve v EU vpliva na življenje ljudi v državah članicah in kako vključitev v ali izključitev iz EU vpliva na ustvarjanje njihovih identitet. Sem sodita na primer Herzfeldova študija v Grčiji (1997) in Mitchellova študija na Malti (2002), ki obravnavata dvoumni odnos posameznikov do Evrope in EU. Pozneje so se antropološke študije evropeizacije in identitetnih procesov v večji meri osredinile na manjšinske skupnosti v različnih evropskih državah (npr. Jaffe 1993; Wilken 2008; Nic Craith 2005; Adrey 2009). Le redke študije procesov evropeizacije pa razpravljajo o prostorski konstrukciji in simbolni geografiji. Pri tem velja poudariti prispevek Merje Kuus (2004: 473) o politični geografiji EU in o NATO politični širitvi. Skozi tematiko meja se Kuusova deloma osredotoča na konstrukcijo prostora in se sprašuje, kako sta EU in NATO širitev »uokvirjena z dihotomijo Evropa vs. vzhodna Evropa in kako sam širitveni proces simultano preoblikuje to dihotomijo« (2004: 472). Politika širitve EU je po Kuusovi prežeta z orientalističnim diskurzom, ki generira razlike med t.i. »pravo« in vzhodno Evropo in jo opredeljuje kot ne-še-povsem evropsko. Diskurzivni mehanizem, ki se v tem procesu vzpostavlja Kuusova imenuje »gradacija evropskosti« (2004: 483-484). V zborniku »Evropa. Imaginacija in prakse« se Jurij Fikfak (2009: 8) in Ullrich Kockel (2009: 41-58) deloma dotakneta prostorskih koordinat Evrope, ko se sprašujeta o lokaciji()ah) njenega središča in obrobja ter o njuni prehodnosti in relativnosti. Dana raziskava se je v razliki od zgoraj opredeljenih študij, bolj kot na diskurzivno analizo in identitetne procese osredotočala na vprašanje, kaj vsakdanje reinterpretacije hegemočnih diskurzov o Evropi in EU pomenijo iz vidika simbolne geografije. Širitev EU in njeno redefiniranje meja ter teritorijev ne prinaša sprememb le v politično, temveč tudi v simbolno geografijo. Družbeno razumevanje politične geografije EU vpliva na ponovno opredeljevanje in zemljevidenje posamičnih krajev in njihovih položajev »v« in »zunaj« Evrope, kot idejo in lokacijo. V tem primeru je zelo uporaben koncept »relativne lokacije« (Green 2005): določene in specifično locirane zgodovine, a tudi določeni medijski in politični diskurzi ter osebne zgodbe o Evropi in EU so opredeljene in postavljene na posamična območja in v posamezne kraje in se nanašajo na določene ljudi. Njihova opredelitev je vedno pogojena s povezavami in razmerji do drugih ljudi in krajev. Položaj Albanije je relacijski in relativen, kar pomeni, da v vsakdanjih pogovorih kot tudi političnem in medijskem diskurzu o Evropi in eU, njena lokacija ni opredeljena kot trdna »točka« na geopolitičnem zemljevidu, temveč kot del kontinuiranih procesov, katerih pomen in lokacija sta določena z in hkrati tudi sama določata individualne, družbene, zgodovinske in politične kontekste. Ključne ugotovitve Od konca hladne vojne sta se na geopolitičnem zemljevidu pomen in položaj Evrope občutno spremenila. S širitvijo EU politike se je pomen Evropskih »vzhodnih« meja premaknil: tisto kar je bilo pred hladno vojno pojmovano kot »vzhodno« je postalo razdeljeno na »vzhodno« in »jugovzhodno« (Green 2012 b) in Balkan kot vselej dvoumno območje Evrope se je delil na »Za-hodni Balkan« in »Balkan«. Širitev EU in posledično preimenovanje njenih političnih meja ni le prinesla spremembe v kartografsko temveč tudi v družbeno zemljevidenje Evrope, še posebej v način na katerega je spreminjajoča politična geografija EU vplivala na percepcijo ljudi in njihovih krajev, ki so videni bodisi v »središču« ali pa na »periferiji« Evrope. Ti premiki v opredelitvi in relokacijah različnih krajev znotraj evropskih meja so še posebej pomenjivi, saj so vplivali na razumevanje ideološkega razlikovanja med Evropo in ne-Evropo. Evropska širitvena politika je bolj kot na ideološkem razlikovanju začela temeljiti na ideoloških relacijah med državami Evrope in ne-Evropskimi sosedami, ki niso bile več opredeljene kot »zunanji drugi« temveč so priključene v »krog prijateljev«. Raziskava se je poglobila v načine na katere se ljudje opredeljujejo glede na geografsko, politično in zgodovinsko premakljive meje. Izhajajoč iz Greeninega (2005, 2009, 2012a,b) koncepta »relativnih lokacij« se je raziskava spraševala, kako ljudje v Himare/Himare in mestu Vlora poustvarjajo preteklost, sedanjost in prihodnost (kot časovno dimenzijo) in relocirajo njihov kraj (kot politično dimenzijo) vis-a-vis njihovim vizijam o Evropi. Kraji, trdi Greenova (2005), so relacijski in relativni in nikoli niso obravnavani kot določene entitete, temveč so »živahni« procesi. Lokacije so relativne, ker imajo določene odnose in ločevanja z drugimi kraji in ljudmi in na ta način vzpostavljajo pomen »tukaj« odnosno s »tam«. Eden od pomembnih korakov pri vstopu v EU se je zgodil 12. junija 2006, ko je albanski politični vrh z vodilnimi predstavniki EU podpisal Stabilizacijsko pridružitveni sporazum. Ta dogodek je odmeval na prvih straneh dnevnega tiska, za katere je albanski premje poudaril da se »se je Albanija vrnila v Evropo« po stoletju nepravičnega in nezasluženega manjšanja območja, okupacije, rasizma, etničnega čiščenja in stroge diktature, ki jo je osamila od Evrope« (Standard 2006: 2). Od tega dogodka dalje sta temi Evropa in priključitev Albanije EU polnili številne medije, kljub dejstvu ali pa prav zaradi njega, da je bila njena kandidatura za članstvo v EU zaradi neuresničnenih reform v letu 2010 in 2012 zavrnjena. S širitvijo območja Schengen, predstavitvijo Evropske sosedske politike in nenazadnje z ekonomsko in fiskalno krizo v nekaterih državah članicah (Grčija in Italija), je EU politika Evropo, kot idejo in kot kraj, predstavila bližje življenju ljudi. »Svobodno gibanje«, kot se večina albanskih sogovorcev nanaša na ukinitev politike viz za območje Schengen, ki je začelo veljati decembra leta 2010, je pomembno vplivalo na njihovo razumevanje lokacije in njih samih. Analiza podatkov zbranih v času terenske raziskave je pokazala, da »relativna lokacija« (cf. Green 2005, 2012b), ki jo Albanija zaseda v predstavah ljudi zanimiva, ravno zaradi nasprotovanj in prekrivanj, ki nastajajo kot posledica predstav. Le te, na eni strani Albanijo opredeljujejo kot marginalno lokacijo (Albanija je »neposredna zunanjost« Evrope (cf. Jansen 2009)), na drugi pa jo vidijo kot centralni kraj, kot »zibelko« »evropske civilizacije« in modernosti. Slednji pogled je prevsem razširjen v znanstvenih disciplinah, kot so zgodovinopisje, arheologiija in druge družbene vede. Rezultati raziskave so pokazali, da je termin »tranzicije«, na katerega so se ljudje pogosto nanašali po razpadu komunizma leta 1990, postal nadomeščen s terminom »Evropa«. Podobno kot tranzicija je tudi »Evropa« in evropeizacija pojmovana kot enosmerna pot, ki vodi k določenemu cilju, torej v EU. Trop »tranzicije« v demokracijo je prešel v trop skorajšnjega »vstopa« v EU, kot mesta modernosti in stabilnega življenja v blaginji. Orlanda Obad v raziskavi o odnosu prebivalcev Hrvaške do priključitve k EU trdi, da ima politika vselej ključni pomen pri ustvarjanju simbolne geografije prebivalcev Hrvaške (Obad 2010: 2). Simbolni in politični vidik sta soodnosna in dopolnujoča (prav tam). Čeprav je v Albaniji politični vidik temelj za razumevanje umeščenosti Albanije in Albancev na simbolni zemljevid Evrope in čeprav so predstave prebivalcev ujete v »primež« birokratskih zob države in supradržave, jih posamezniki še vedno reinterpretirajo in preoblikujejo glede na svoje specifično individualno, družbeno, zgodovinsko in končno tudi situacijsko ozadje. Nekateri sogovorniki Albanijo prostorsko postavljajo na »balkon Evrope«, kjer kot »tihi« opazovalec spremlja dogajanje v »bližnji« in hkrati »oddaljeni« Evropi. Drugi pa vidijo mesto Albanije na obrobju Evrope, od koder ima »bližji vpogled v Evropo«. V političnem diskurzu in razpravi odmevnega literata Ismaila Kadareja (2006) z naslovom »Evropska identiteta Albancev« (»Identiteti Evropian i Shqiptareve«) pa je Albanija ponovno premaknjena oz. »vrnjena« v Evropo. Pomenska vrzel »Evrope« se torej polni z dvoumji, ki na eni strani izražajo »željo po Evropi«, na drugi pa »obrambo pred ne-Evropo.« Nenehno drsenje med Evropo in ne-Evropo oz. med središčem in obrobjem opredeljuje Albanijo kot »relativno lokacijo«, saj v okviru simbolne geografije njena lokacija ni nikoli trdna in določena, temveč vselej spremenjljiva. Rezultati raziskave bodo služili kot izhodiše za primerjavo s podobnimi študijami evropeizacije na drugih območjih jugovzhodne in srednje Evrope in s tem doprinesli k specifičnosti vsakdanjega razumevanja pomenov Evrope in EU v Albaniji. Rezultati raziskve pa so tudi pomembni iz vidika premakljivost meja - političnih in simbolnih - ki v kontekstu današnje ekonomske in fiskalne krize v Evropi in politiko širitve EU, postajajo vse bolj pomembne. Nosilka zaključenega projekta bo rezultate danega projekta uporabila v raziskavi prof. dr. Sarah Green, iz Univerze v Helsinkih, ki se navezuje na pomene in metode preučevanja vzhodnoevropskih meja. Prof. Dr. Green je omenjeno raziskavo predložila na štipendijo Sinergija, ki jo razpisuje Evropski raziskovalni svet (ERC Synergy), katere rezultati bodo znani v drugi polovici leta 2013. Nosilka zaključenega projekta bo v mesecu maju 2013 na Aleksanteri inštitutu na Univerzi v Helsinkih imela blok predavanj z naslovom »Evropeizacija v postkomunistični Albaniji: prostor in kraj v antropološki perspektivi«. S.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Raziskava se je nanašala na analizo lokalnih predstav in idealov o 'Evropi' oz. Evropski uniji. Pripovedi in diskurzi prikazujejo, kako prebivalci južnega dela Albanije opredeljujejo Evropo in EU. Kljub kritičnim opisom trenutne ekonomske in politične sedanjosti pozitivno opredeljujejo prihodnost. Številni med njimi menijo, da zgodovinsko in geografsko Albanija že »od nekdaj« pripada Evropi kot »sedežu modernosti«, čeprav sta jo, kakor piše poznani literat Ismail Kadare, obdobje otomanske navlade in kasneje komunistični režim » iz nje izločila in jo za skoraj dve stoletji »prikrajšala« za modernost in civilizacijo. Negotovost vsakdanjika, s katero se danes spoprijema večina prebivalcev Albanije in o čemer pripovedujejo sogovorci, predstavlja kompleksen konceptualni prostor, v katerega posamezniki projicirajo svoje vizije in predstave o Evropi in EU, ki temeljijo na upanju v boljšo in varnejšo prihodnost. Analiza je vključevala dva, med seboj povezana sklopa in sicer: A) Analizo zgodovinopisja, ki je temeljila na pregledu dela albanskih in tujih zgodovinopicev, ki zagovarjajo idejo, da so Albanci potomci Pelasgov. Albanski in nekateri tuji zgodovinopisci (d'Angely 1998; Kokalari 2001; Aref 2003; Kocaqi 2010) soglašajo, da so prebivalci današnje Albanije potomci antičnih Pelasgov, "pred-Indo-europejskega ljudstva" (Ceka 2005), ki so naseljevali območje današnje Evrope. Elena Kocaqi te prebivalce imenuje Pelasgo-Iliri, ki so živeli v Evropi v predantičnem obdobju (2010: 5). V knjigi z naslovom "Vloga Pelasgo -Ilirov" trdi, da so orvi prebivalci Evrope govorili različico albanskega jezika, iz katerega izhajajo vsi ostali, moderni evropski jeziki (prav tam). Kocaqi trdi, da prav jezik potrjuje evropsko identiteto albanskega naroda in potrjuje tezo o neposrednem potomstvu Iliro -Pelasgov kot prvih »avtohtonih« prebivalcev Evrope. B) Analizo vsakdanjih praks prebivalcev območja Himare/Himare in mesta Vlora. Le ta, je zajemala analizo terenskih podatkov, ki se nanaša na vsakdanje predstave in vizije Evrope in EU. Izhajajoč iz predpostavke Gupte in Fergusona (2001), predstave in vizije niso preprosto preslikane v vsakdanje življenje posameznikov, temveč so uporabljene in preoblikovane sredi polja odnosov moči in ponovno opredeljene glede na zgodovinski, politični kot tudi individualni kontekst. Analiza se je poleg vprašanja, kako posamezniki ponovno prisvajajo in redefinirajo hegemonične diskurze o Evropi spraševala kakšna je agencija/delovalnost (agency) Evrope in kako njena agencija/delovalnost vpliva na posameznikova razumevanja njihove lokacije in identifikacije. 6.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Od 28.2.2010 do 1.3.2011 je bil projekt zaradi dopusta za varstvo in nego otroka vodje podoktorskega projekta, dr. Nataše Gregorič Bon, zamrznjen (vezano na dopis ZRC SAZU št. 100-360/2010 z datumom 1.2.2010 in dopis št. 100-360-1/2010 z datumom 17.12.2010). Drugih sprememb ni. 7.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 33252397 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Materialna življenja in potovanja žensk v Dhermiju/Drimadesu, južna Albanija ANG Material Lives and Journeys of women of Dhermi/Drimades, southern Albania Opis SLO Članek obravnava vlogo in pomen žensk skozi materialne tokove med migrantkami iz Dhermija/Drimadesa v južni Albaniji in njihovimi možmi, ki ostajajo v rodni vasi. Materialni tokovi niso le emblemi, pač pa tudi dejavni agensi migrantskih svetov, saj prispevajo k oblikovanju transnacionalnih zakonskih zvez, nujnih za vzpostavitev in vzdrževanje materialnih tokov. Tokovi so del širših recipročnih menjav, vzdržujejo in poustvarjajo zakonske zveze in širše družbene odnose ter delujejo kot zavarovalne police, saj utrjujejo bivanje in dinamično prisotnost odsotnih migrantk. ANG The article discusses their role and meaning through the material flows between women migrants from Dhermi/Drimades and their husbands who stay behind in their natal village in southern Albania. Material flows are not only emblems but also agents of migrant worlds as they contribute to the formation of transnational marriages that are necessary for the construction of material flows. Material flows form a part of reciprocal relations as they preserve and reconstruct marriage and social relationships in general. They act as insurance policies and reassure dwelling and dynamic presence of absent women migrants. Objavljeno v Inštitut za slovensko izseljenstvo = Institute for Slovene Emigration Research; Dve domovini; 2011; [Št] 34; str. 21-34; Impact Factor: 0.200;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 0.945; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 34143533 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Himara v zgodovini ANG Himara in history Poglavje v albanskem zborniku, katerega naslov v izvirniku je 'Himara ne histori' naslavlja številna dela o zgodovini območja Himare, ki so izšla v Opis SLO zadnjih nekaj letih. Trditve mnogih zgodovinopiscev, ki prihajajo iz omenjenega območja ali pa drugih delov Albanije, so si diametralno nasprotujoča, hkrati pa paradoksalno podobna v številnih smereh. Poglavlje naslavlja pogajanja in nasprotovanja o preteklosti Himare in trdi da le ta, vzpostavljajo Himaro ne le kot fizično območje, temveč kot "topos zgodovinopisja", kjer se srečujejo in krešejo različni pogledi na njeno preteklost in sedanjost. ANG The chapter originally entitled 'Himara ne histori' published in the Albanian edited volume, discusses several books that have been published in the past ten years and try to objectify the past of the Himara area. Their views about particular events in the area's history are diametrically opposed, yet paradoxically, quite alike in several important ways. By focusing on villagers' and scholars' continuous negotiations and contestations of the past of Himara area this chapter argues that this area is not merely a physical place but also a "historiographical topos", the subject of several negotiations and claims over the its past and present. Objavljeno v FLESH; E kaluara 2.600 vjecare; 2011; Str. 364-374, 375-385; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 3. COBISS ID 32892205 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Rekonstrukcija preteklosti v Himare/Himari, južna Albanija ANG Reconstructing the past of Himare/Himara, southern Albania Opis SLO Poglavje v zborniku sooča in analizira različne in pogosto nasprotujoče si poglede vaščanov in zgodovinopiscev, ki opredeljujejo preteklost območja Himare/Himare v južni Albaniji in na ta način rekonstruirajo omenjeni kraj. Le tega, skušajo umestiti v zgodovinski in geopolitični kontekst nacionalnih držav. V številnih diskurzih vaščanov in zapisih zgodovinopiscev, nacionalna država nastopa kot trdna entiteta, ki razmejuje in opredeljuje ljudi in kraje glede na jezikovno, teritorialno in nacionalno pripadnost. This chapter of an edited volume illustrates and explain how villagers and scholars negotiate and contest the past of Himare/Himara in southern Albania and reconstruct their sense of place, which they seek to situate on a historical and geopolitical map of nation-states. The nation-state is conceptualised as a solid entity, which has always divided people according to their language, territory, and national belonging. ANG Objavljeno v Institut za etnologiju i folkloristiku;Inštitut za antropološke in prostorske študije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti; Mjesto, nemjesto; 2011; Str. 167-186; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 4. COBISS ID 32076333 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Migrantske poti in lokalne korenine: pogajanje lastnine v Dhermiju/Drimades, južna Albanija. ANG Migrant routes and local roots : Southern Albania. negotiating property in Dhermi/Drimades of Opis SLO Prispevek objavljen v zborniku raziskuje pomene »ukoreninjenosti« ali lokalnosti v južnoalbanski vasi Dhermi/Drimades in se sprašuje o razmerju med lokalnostjo ter zemljo in lastnino. Opiše in pojasni, kako se vaščani, ki nenehno potujejo in se selijo, odzivajo in kako upravljajo in ustvarjajo lokalnost in pripadnost ter si na ta način zagotavljajo zemljiško lastnino, in obratno. Predpostavlja, da ko domačini in povratniki razvijajo občutke lokalnosti in pripadnosti, nenehno rekonstruirajo in utrjujejo vezi z zemljo in lastnino, vzpostavljajo nadzor nad delom, produkti in dohodki, določajo prevlado nad zemljo ter ustvarjajo pomen lastnine. ANG The paper published in an edited volume concentrates on the meaning of »rootedness« or locality in one of the southern Albanian villages, Dhermi/Drimades and question its relatedness to land and property. It illustrates how the villagers who are »on the move« negotiate, manage and contest their locality through which they seek to ensure their ownership and property and vice versa. It argues that when expressing their feelings of locality and belonging, people continuously reconstruct their past in order to reassure their present, reconstitute and corroborate their ties to the land, create order to control their own labour, products and income and negotiate their sense of mastery. Objavljeno v BÖNISCH-BREDNICH, Brigitte (ur.), TRUNDLE, Catherine (ur.). Local lives : Migration and the politics of place, (Studies in migration and diaspora). Surrey: Ashgate, 2010, str. 17-30. Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji S.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine7 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 34752301 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Ukoreninjanje poti ANG Routing routes Opis SLO ANG Prezentacija na mednarodni konferenci naslavlja pomene ukoreninjenosti v odnosu do gibanj v in iz posameznih vasi južne Albanije. Sprašuje se, kako emigranti, ki prihajajo iz Himare/Himare v južni Albaniji, skozi nenehna vračanja v rojstne vasi in romanje na Stavridi ustvarjajo občutke lokalnosti in ukoreninjenosti. Romanje na Stavridi in nenehna vračanja so tropi poti, ki imajo časovne in prostorske razsežnosti in se nanašajo na zahteve emigrantov po ukoreninjenosti in lokalnosti. V današnjem svetu spremenljivih ekonomskih in političnih relacij se pomen lokalnosti na eni strani navezuje na skupinski občutek ukoreninjenosti v določeno lokacijo, medtem ko na drugi pa se nanaša na nenehna gibanja in migracije. Vsebina trdi, da se v tem delu južne Albanije ideali lokalnosti nanašajo na ukorenijenost, ki emigrantom daje občutek umeščenosti v vas kot kraj, katerega pomen je oblikovan prav skozi gibanja in migracije. This presentation discusses the meanings of rootedness in their relation to movements to and from the Southern Albanian villages. It questions how the emigrants 'originating' from Himare/Himara, Southern Albania, through their continuous returning to their natal villages and their pilgrimage to Stavridi constitute their feelings of locality and rootedness to the place of their natal 'origin'. The pilgrimage to Stavridi and their return movements are seen as tropes of a route with its temporal and spatial implications related to the emigrant's claims for roots and locality. In today's shifting economic and political relations, the meaning of locality relates to a group's sense of rootedness in a particular location as well as to continuous movements and migrations. The presentation argues that in the villages of southern Albania ideals of locality celebrate 'rootedness' and gives the emigrants a feeling of emplacement in the village as the place shaped by movements and migrations. Sifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v University of Zadar; Pilgrimage and sacred places in Central and Eastern Europe; 2012; Str. 44-45; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. COBISS ID 34550317 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Tranzicija ANG In transition Opis SLO Prezentacija na mednarodni konferenci raziskuje družbeno konceptualizacijo tranzicije in gibanje k boljši prihodnoti v postkomunistični Albaniji. Rezultati temeljijo na večletni antropološki raziskavi v Albaniji. Ljudje pogosto opisujejo tranzicijo kot obstoječo nihanje med negotovostjo in upanjem, na podlagi katerega ustvarjajo predstave o ekonomski in socialno stabilnejši prihodnosti. Prezentacija analizira kako ljudje skozi vsakdanje življenje in pripovedi doživljajo EU in njeno širitev in kako generirajo politične načrte priključitve k EU. ANG This paper explores peoples' conceptualisations of transition and movement to a better future in the postcommunist Albania. It is based on several years of fieldwork in Albania and argues that in peoples' daily discourse the concept of transition is often described as the lingering osciliation between uncertainty and hope upon which the imaginaries for economic and socially more stable future are constructed. This future is often envisioned as the accession to the European Union. The paper also sheds light on how people in their daily lives and narratives envision EU and its enlargement and how they generate political agendas of EU accesion. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v University of Paris Ouest Nanterre La Defense; Uncertainty and disquiet; 2012; Str. 132; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. COBISS ID 32324653 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Trans-formacija "Evropske meje " ANG Trans-forming the "European border" Opis SLO Prezentacija na mednarodni konferenci se sprašuje kako lokalni prebivalci iz območja Himare/Himare v južni Albaniji in njeni emigranti, ki živijo v Grčiji in se sezonsko skoraj vsako leto vračajo v rojstno vas, vzpostavljajo svoje območje kot neodvisno regijo, ki jo umeščajo v t.i. "Evropo". Le ta, je pogosto izenačena z EU, kot skupnostjo zahodnoevropskih držav. Njihova nenehna vračanja in romanja na Stavridi so konstitutivni in konstutirajoči procesi skozi katere se opredeljujejo razmejevanja, ki ustvarjajo poroznost pomena Albansko-Grške meje. ANG The paper questions how local people of Himare/Himara, Southern Albania and emigrants who live in Greece and keep returning almost every year to their natal villages of Himare/Himara constitute their area as an 'independent' region and strive to place it in 'Europe', represented by the European Union and thought of as a cluster of 'Western' European countries. The emigrants' continuing returns to Himare/Himara and their pilgrimage to Stavridi are a constitutive and constituting processes through which they negotiate their social boundaries and construct the porosity of the Albanian-Greek border. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v [s.n.]; Remaking borders; 2011; Str. 62; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 4. COBISS ID 35049005 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Materialni tokovi izseljenk iz Drimadesa, južna Albanija ANG Material flows of women migrants from Drimades, Southern Albania Opis SLO Gostujoče predavanje na Aleksanteri Inštitutu, Univerzev Helsinkih obravnava vlogo in pomen žensk skozi materialne tokove med migrantkami iz Dhermija/Drimadesa v južni Albaniji in njihovimi možmi, ki ostajajo v rodni vasi. Materialni tokovi niso le emblemi, pač pa tudi dejavni agensi migrantskih svetov, saj prispevajo k oblikovanju transnacionalnih zakonskih zvez, potrebnih za vzpostavitev in vzdrževanje materialnih tokov. Tokovi so del širših recipročnih menjav, vzdržujejo in poustvarjajo zakonske zveze in širše družbene odnose ter delujejo kot zavarovalne police, saj utrjujejo bivanje in dinamično prisotnost odsotnih migrantk. ANG Guest lectures at the Aleksanteri Institute, University of Helsinki, discusses their role and meaning through the material flows between women migrants from Dhermi/Drimades and their husbands who stay behind in their natal village in southern Albania. Material flows are not only emblems but also agents of migrant worlds as they contribute to the formation of transnational marriages that are necessary for the construction of material flows. Material flows form a part of reciprocal relations as they preserve and reconstruct marriage and social relationships in general. They act as insurance policies and reassure dwelling and dynamic presence of absent women migrants. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 5. COBISS ID 31911469 Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Konstrukcija lokalnosti in ukoreninjenosti ANG Constructing locality and rootedness Opis SLO Predavanje na seminarju "Migration in Europe: New Dimensions, Interdisciplinary Approaches, Plural Perspectives" na Univerzi v Stavangerju. Gostujoča predavanja pojasnujejo, kako izseljenci, ki živijo v Grčiji in se sezonsko vračajo v rojstno vas v Himare/Himara, v južni Albaniji vzpostavljajo zahteve po pripadnosti in ukoreninjenosti v rojstno vas. ANG Lectures at the seminar "Migration in Europe: New Dimensions, Interdisciplinary Approaches, Plural Perspectives" at the University of Stavanger. The guest lecture questions how emigrants who live in Greece and keep returning almost every year to their natal village in Himare/Himara, Suthern Albania, constitute their claims of being 'rooted' to the place of their natal origin. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2010; Avtorji / Authors: Gregorič Bon Nataša Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 9.Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 Nosilka zaključenega raziskovalnega projekta je bila v letih njegovega izvajanja kot nacionalna so-koordinatorica za Republiko Slovenijo vključena v mednarodno raziskovalno mrežo COST IS0803, "Individuals, Societies, Cultures and Health (ISCH)", "Remaking Eastern Borders: a Network Exploring Money, Gender and Sexuality in the Border Transformations of Europe's Eastern Periphery (2009-2013)", organizatorice prof.dr. Sarah Green iz Univerze v Manchestru. Projekt obravnava družbeni, ekonomski in politični pomen vzhodnih meja Evrope. Namen projekta je povezati obstoječa znanja strokovnjakov, katerih bodisi empirične bodisi teoretske raziskave se osredotočajo na območje severovzhodnih (območje Baltika) in jugovzhodnih (območje Balkana) meja. Cilj projekta je, razviti novo razumevanje družbenih, moralnih in materialnih izkušenj meja. Nosilka zaključenega projekta bo v mesecu maju (od 13.5. do 16.5.) 2013 na oddelku za Študije vzhodne centralne Evrope, Balkana in Baltika (ECEBB) Aleksanteri inštitutu na Univerzi v Helsinkih imela blok predavanj z naslovom »Evropeizacija v postkomunistični Albaniji: prostor in kraj v antropološki perspektivi«. Nadaljne podrobnosti predavanja, so objavljene na spletni strani ECEBB: http://www.helsinki.fi/aleksanteri/english/studies/ecebb/teaching_programme.html Zaradi finančnih težav med katerimi se je poleg gospodarstva 'znašla' tudi znanost, bosta reviji s člankoma, ki se nanašata na zaključeno raziskavo, izšli šele v letu 2013 in ne 2012, kot je bilo načrtovano. Članek z naslovom 'Iz postkomunistične tranzicije na prag Evrope? Euroorientalizmi v Albaniji' bo objavljen v Traditiones, kategorija: 1C (Z1); uvrstitev: Scopus (d,h), MBP. Članek z naslovom 'Nga tranzicionit te evropianizimit: zhvendosen ne Shqiperi', pa v albanski reviji Annuario. lO.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 10.1.Pomen za razvoj znanosti10 SLO Znanstveni doprinos zaključene raziskave je v analizi »vsakdanjih procesov evropeizacije« v južni Albaniji. Rezultati etnografske analize so osvetlili posameznikove izkušnje in predstave hegemonih diskurzov o Evropi in EU, ki so danes močno razširjeni v političnem in medijskem diskurzu v Albaniji. Medtem ko so se študije procesov evropeizacije v številnih območjih Evrope večinoma osredotočale na identifikacijske procese, diskurzivne mehanizme in politično geografijo, je omenjeni projekt raziskoval živete odnose med posamezniki, kraji in lokacijami. V razliki z večino študij procesov evropeizacije, dana raziskava inovativno osvetli prostorsko problematiko teh procesov. Izhajajoč iz koncepta »relativnih lokacij« (2005, 2012 a,b), ki namesto ideoloških razlikovanj v ospredje postavlja soodnosnost in multiplo povezanost med ljudmi in kraji je zaključeni projekt prikazal kako je EU politika priključevanja (širitev območja Schengen in Evropska medsosedska politika) približala Evropo, kot idejo in lokacijo, v vsakdanje življenje ljudi in v njihovo simbolno geografijo. ANG The added value of this project can be found in the analysis of the »everyday Europeanisation« in Southern Albania. The ethnographic research showed how and in what ways are the hegemonic discourses of Europe and the EU, which are pertinent in the political and media discourse in the present-day Albania, important for the peoples' experiences and imaginations. In contrast to several studies of Europeanization processes in other parts of Europe which mainly focus on group's identification, discursive mechanisms or political geography, this project foregrounded the lived relations between people and places. In distinction to the processes of Europeanisation this research has innovatively introduced the spatial dynamics of these processes. Building from the concept of »relative locations« (Green 2005, 2012 a,b), which instead of ideological distinctions puts forth the spatial relations between people and places this project explained how the EU accession policy (the expansion of the Schengen Zone area and the European Neighbourhood policy) brought Europe, as idea and location, closer to the peoples' daily lives and their symbolic geography. 10.2.Pomen za razvoj Slovenije11 SLO Raziskava je osvetlila, kako so lokalni pogledi oblikovani sredi polja odnosov moči in geopolitične hierarhije in kako so le ti, predelani skozi lokalne poglede, razumevanja in vsakdanje prakse. Medtem ko se je velik korpus antropoloških študij Evrope, med katere sodijo tudi študije evropeizacije, osredotočal na dihotomno razlikovanje med "nami" in "drugimi", kar je bilo povzeto v t.i. orientalističnih diskurzivnih mehanizmih (Said 1978), ali pa med multiplimi "nami" in multiplimi "drugimi", kar so v ospredje postavili ugnezdeni orientalizmi (Bakic Hayden 1995), je dana raziskava dokazala, da so tovrstna razlikovanja pogosto neučinkovita in dvoumna. Namesto identitetnih procesov je raziskava osvetlila, kako EU širitvena politika ne le spreminja meje in lokacije znotraj simbolnega temveč tudi znotraj geopolitičnega zemljevida in s tem ponazarja "zakaj" je v tem delu sveta "politika pomembna" v življenju posameznikov. Kot izpostavlja Greenova (2005) "biti kjer si, je vselej pomembno" ne le iz vidika lokacij, pač pa tudi iz vidika ki jih tovrstne lokacije in ljudje vzpostavljajo do drugih lokacij in ljudi. Eden od pomembnih ciljev tega projekta je temeljil na raziskavah družbenih pomenov in pogledov na procese evropeizacije. Temeljni doprinos je v izpostavitvi pomena lokalnih razumevanj oz. mikro-perspektiv in aspiracij, ki generirajo Evropo. S tem je raziskava v ospredje postavila pomen vzpostavljanja kraja in lokacije, ki sta pomembna pri razumevanju procesov evropeizacije ne le v južni Albaniji, temveč tudi v Sloveniji kot tudi v drugih delih Evrope. ANG This research explained how the local views are shaped in the midst of power relations and geopolitical hierarchies and how are the latter generated through the local views and everyday practices. While a large body of the anthropological studies of Europeanisation processes focused on dichotomous differentiation between "self" and "others" (which is addressed by Said's (1978) Orientalism), or between multiple "selves" and multiple "others" (that was developed by Bakic Hayden's (1995) "nesting Orientalisms"), this project showed how these dichotomies are often insufficient and ambiguous. Instead of identification processes the project put forth the processes of place-making and specifically questioned how the EU accession policy shifts borders and locations not only on the symbolic but also on the geopolitical map of Europe. With this it explained "why" the EU accession policy is important in the daily lives of people. According to Green (2005:1) "being where you are and being from somewhere always matters" not only from the view point of location but mainly if not exclusively in the viewpoint of relations that this particular place has to other places and people. One of the important goals of this research was to explore the social meanings and perceptions on Europeanisation processes and thus focus on the local, micro-perspectives and aspirations that engender the meanings of Europe. The research introduced the importance of the place-making for the understanding of these processes not only in Southern Albania but also in Slovenia and elsewhere in Europe. ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj o da o ne Rezultat Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov 1 d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov 1 d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj o da o ne Rezultat I d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj o DA O NE Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj o da o ne Rezultat 1 d Uporaba rezultatov 1 d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj O da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj o da o ne Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 12.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O O O G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o Zmanjšanje porabe materialov in G.02.05. Razširitev področja dejavnosti O o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti o o o o G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave o o o o G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete o o o o G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj o o o o G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva o o o o G.09. Drugo: o o o o Komentar 13.Pomen raziskovanja za sofinancerje12 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 14.Izjemni dosežek v letu 201213 14.1. Izjemni znanstveni dosežek 14.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti in vodja raziskovalnega projekta: Nataša Gregorič Bon Kraj in datum: [Ljubljana ZIG |14.3.2013 Oznaka prijave: ARRS-RPROJ-ZP-2013/ 104 1 Opredelite raziskovalno področje po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science). Prevajalna tabela med raziskovalnimi področji po klasifikaciji ARRS ter po klasifikaciji FOS 2007 (Fields of Science) s kategorijami WOS (Web of Science) kot podpodročji je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/preslik-vpp-fos-wos.asp). Nazaj 2 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 6 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 7 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta _ - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 7 in 8 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj 13 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2012 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2013 v1.00 7D-F9-2A-1B-E3-BC-FC-A1-E4-C5-3D-F5-1F-B5-E1-76-CB-FF-9E-BC Literatura Adrey, J. B. (2009). Discourse and Struggle in Minority Language Policy Formation: Corsican Language Policy in the EU Context of Governance. Basingstoke: Palgrave Macmillan. Aref, M. (2003). Albanie ou I'incroyable odyssee d'unpeuplepre-hellenique. Paris: Mnemosyne. Ceka, N. (2005). The Illyrians. To the Albanians. Tirana: Migjeni. d'Angely, R. (1998). Enigma. Tirane: Toena. Bakic-Hayden, M. (1995). Nesting Orientalisms: The Case of Former Yugoslavia. Slavic Review 54 (4): 917-931. Fikfak, J. (2009). Europe: Imagination and Practices. Introduction I. Traditiones 38 (2): 7-20. Green, S. F. (2005). Notes from the Balkans: Locating Marginality and Ambiguity on the Greek-Albanian Border. Princeton: Princeton University Press. Green, S. F. (2009). Reciting the Future: Everyday Speculations about what might Happen Next on Two Greek Borders. COST Action IS0803 Working Paper, presented at the COST IS0803 meeting at the University of Aegean, Mytilene, Greece. Green, S. F. (2012a). Reciting the Future: Border Relocations and Everyday Speculations in Two Greek Border Regions. HAU: Journal of Ethnographic Theory 2 (1): 111-129. Green, S. F. (2012b). Replacing Europe. In: Fardon, F., O. Harris, T. H. J. Marchand, M. Nuttall, C. Shore, V. Strang, R. A. Wilson (eds.), The Sage Handbook of Social Anthropology, Volume 1. Los Angeles: Sage, 286-307 pp. Gupta, A. and J. Ferguson (eds.) (2001 [1997]). Culture, Power and Place. Explorations in Critical Anthropology. Durham and London: Duke University Press. Herzfeld, M. (1997). Cultural Intimacy: Social Poetics in the Nation-State. London: Routledge. Jaffe, A. (1993). Corsican Identity and a Europe of Peoples and Regions. In: Wilson, T. and E. Smith (eds.), Cultural Change and the New Europe: Perspectives on the European Community. Boulder, Co: Westview, 61-80 pp. Jansen, S. (2009). After the Red Passport: Towards an Anthropology of the Everyday Geopolitics of Entrapment in the EU's "Immediate Outside". Journal of the Royal Anthropological Institute 15: 815-832. Kadare, I. (2006). Identiteti Evropian i Shqiptareve. Tirane: Onufri. Kocaqi, E. (2010). Roli Pellazgo-Ilir. Ne formimin e kombeve dhe gjuheve europeane (Botimi i trete). Emal. Kockel, U. (2009). Coming home to Europe. Ravels and Travails in a lost continent. Traditiones 38 (2): 41-58. Kokalari, M. (2001). Epiri, kryeqendra e qyteterimit antik ne Evrope. Tirane: Koha. Kuus, M. (2004). Europe's Eastern Expansion and the Reinscription of Otherness in East-Central Europe. Progress in Human Geography 28 (4): 472-489. Mitchell, J. P. (2002). Ambivalent Europeans: Ritual, Memory and the Public Sphere in Mala. London: Routledge. Nic Craith, M. (2005). Europe and the Politics of Language. Basingstoke: Palgrave Macmillan. Obad, O. (2010). The Importance of Being Central European: Traces of Imperial Border(s) in Croatian Accession to the EU. COST Action IS0803 Working Paper presented at the COST IS0803 WS4 meeting in Herzlia (Israel). Said, E. W. 1995 (1978). Orientalism. Western Conceptions of the Orient (With a New Afterword). London and New York: Penguin Books. Standard. (2006). Evropa hap dyertper Shqiptaret, 12. 6. Wilken, L. (2008). The Development of Minority Rights in Europe. In: Feyter, K. in G. Pavlakos (eds.), The Tension between Group Rights and Human Rights: A Multidisciplinary Approach. Oxfort: Hart, 89-104. Wilken, L. (2012). Anthropological Studies of European Identity Construction. In: