J. STALIN

O VELIKI DOMOVINSKI VOJNI
SOVJETSKE ZVEZE

1944

IZDALA PROPAGANDNA KOMISIJA IOOF

Tiskala »Partizanska tiskarna"

J. V. Stalin

\


Govor

na radiu dne 3. julija l94i

Tovariši, državljani, bratje in sestre, borci naše
vojske in naše mornarice!

Obračam se k vam, prijatelji moji!

Zahrbten napad, ki ga je hitlerjevska Nemčija za¬
čela proti naši domovini dne 22. junija, se nadaljuje.
Kljub junaškemu odporu Rdeče Armade, kljub temu,
da so najboljše sovražnikove divizije in najboljše for¬
macije njegovega letalstva bile uničene in našle grob
na bojnem polju, sovražnik še vedno leze naprej in
meče nove sile na bojišče. Hitlerjevskim četam je uspelo
zasesti Litvo, precejšen kos Letonije, zapadni del Be¬
lorusije, del zapadne Ukrajine. Fašistično letalstvo raz¬
širja akcijski radij svojih bombnikov in bombardira
Murmansk, Oršo, Mogilev, Smolensk, Kijev, Odeso,
Sevastopol. Naši domovini grozi velika nevarnost.

Kako se je moglo zgoditi, da je naša slavna Rdč-
ča Armada prepustila fašističnim četam vrsto naših
mest in pokrajin ? Mar je res, da so nemško-fašistične
čete resnično nepremagljive, kakor neutrudljivo gr¬
mijo fašistični propagandni bahači?

Prav gotovo ne! Zgodovina nas uči, da ni in da
ni nikdar bilo nepremagljivih vojska. Napoleonovo
vojsko so imeli za nepremagljivo, toda premagale so jo
za povrstjo ruske, angleške in nemške čete. Med prvo
imperialistično vojno so imeli Vilhelmovo nemško voj-

5

sko prav tako za nepremagljivo, toda večkrat so jo
premagale ruske in angleško-francoske čete in na kraju
so jo razbile angleško-francoske čete. Isto moramo reči
o sedanji Hitlerjevi nemško-faaistični vojski. Ta voj¬
ska do danes še ni naletela na resen odpor na evrop¬
ski celini. Na resen odpor je naletela šele na naši
zemlji. In če je zaradi tega odpora naša Rdeča Armada
uničila najboljše divizije nemške fašistične vojske, te¬
daj to pomeni, da je mogoče tudi hitlerjevsko fašisti¬
čno vojsko premagati in da bo premagana, kakor sta
bili premagani Napoleonova in Vilhelmoya vojska.

Kar pa se tiče dejstva, da je del našega ozemlja
še vedno v rokah nemških fašističnih čet, si moramo
to razlagati zlasti s tem, ker se je vojska fašistične
Nemčije proti SSSR začela v ugodnih pogojih za nem¬
ške čete in v neugodnih pogojih za sovjetske čete.
Dejstvo je, da so bile čete Nemčije, ki je začela voj¬
no, že popolnoma mobilizirane; da je bilo 170 divizij,
ki jih je Nemčija vrgla proti SSSR in usmerila proti me¬
jam SSSR, že povsem pripravljenih ter so čakf le samo
znak za napad, medtem ko so morale sovjetske čete
biti šele mobilizirane in poslane na mejo. In tudi ni
prav'malo vplivalo, da je fašistična Nemčija nenado¬
ma in zahrbtno prelomila pogodbo o nenapadanju, ki
jo je leta 1939. sklenila s Sovjetsko Zvezo, ne da bi
pri tem pomislila, da jo bo ves svet imel za napadal¬
ca. Jasno je, da naša miroljubna dežela ni hotela vze¬
ti pobude in prelomiti pogodbe, ker ni hotela na pot
podlosti.

Lahko se vprašamo: kako se je moglo zgoditi, dh
je sovjetska vlada pristala in sklenila pogodbo o ne¬
napadanju s tako podlimi ljudmi, s takimi pošastmi,
kakor sta Hitler in Ribbentrop ? Mar ni sovjetska vlada

6

s tem napravila napake? Prav gotovo ne! Pogodba o
nenapadanju je pogodba za mir med dvema državama.
In prav podobno pogodbo nam je Nemčija ponudila
1939. Ali bi sovjetska vlada lahko odbila tako ponudbo ?
Mislim, da nobena miroljubna država ne more odbiti
pogodbe o miru s sosedno silo, čeprav so na čelu te
sile take pošasti in ljudožrci, kakor sta Hitler in Rib¬
bentrop. To pa seveda pod absolutnim pogojem, da
pogodba o miru niti posredno niti neposredno ne krši
nedotakljivosti ozemlja, neodvisnosti in časti miro¬
ljubne države. Kakor je znano, je bila pogodba med
Nemčijo in SSSR prav pogodba te vrste.

Kaj pa smo pridobili s tem, da smo sklenili po¬
godbo o nenapadanju z Nemčijo? Zagotovili smo naši
deželi poldrugo leto miru in možnost, da smo pri¬
pravili naše sile, da bi lahko odgovorili, če bi se fa¬
šistična Nemčija drznila kljub pogodbi napasti našo
deželo. To je za nas čisti dobiček in izguba za faši¬
stično Nemčijo.

Kaj je fašistična Nemčija dobila in kaj je izgubila
s tem, da je izdajalsko raztrgala pogodbo o nenapa¬
danju z SSSR? Dosegla je za kratko dobo določen
položaj, ki ji je bil v prid, toda izgubila je politično,
ker se je razkrinkala pred očmi vsega sveta kot krvo¬
ločni napadalec. Ni dvoma, da bo ta vojaški dobiček
samo epizoda, medtem ko je ogromni politični dobiček
za SSSR resnega in trajnega pomena, na katerem se
morajo razviti odločilni vojaški uspehi Rdeče Armade
v vojni proti fašistični Nemčiji.

Zato vsa naša junaška vojska, vsa naša hrabra
vojna mornarica, vsi naši neustrašni letalci, vsi narodi
naše dežele, vsi najboljši ljudje Evrope, Amerike in
Azije, in nazadnje tudi vsi najboljši ljudje Nemčije,

7

ostro obsojajo podla io zahrbtna dejanja nemških fa¬
šistov in so prežeti s simpatijami za sovjetsko vlado,
odobravajo vedenje sovjetske vlade in vidijo, da je naša
stvar pravična, da bo sovražnik premagan, da mo¬
ramo zmagati.

V tej vojni, v katero smo bili prisiljeni, je naša
dežela vstopila v borbo na življenje in smrt proti
svojemu najhujšemu in najbolj izdajalskemu sovražni¬
ku — nemškemu fašizmu. Naše čete se junaško borijo
proti sovražniku, ki je oborožen do zob s tanki in
letalstvom. Rdeča Armada in Rdeča Mornarica pre¬
magujeta številne težave ter se borita z vso preda¬
nostjo za vsako ped sovjetske zemlje. V bitko stopa
glavnina Rdeče Armade, oborožena s tisoči tankov in
letal. Junaštvo naših borcev je brez primere. Naš
odpor proti sovražniku je vsak dan močnejši in se
širi. Skupno z Rdečo Armado vstaja v obrambo svoje
domovine vse sovjetsko ljudstvo."!

Kaj je potrebno, da zavrnemo nevarnost, ki gro¬
zi naši domovini in kaj moramo ukreniti, da zmelje¬
mo sovražnika?

Predvsem je potrebno, da se vsi naši ljudje, vsi
sovjetski ljudje, zavedo vse teže nevarnosti, ki grozi
naši deželi, in prenehajo z dobrodušnostjo, z brez¬
skrbnostjo, s tistim duševnim stanjem, ki je vladalo
v dobi mirne izgradnje in ki je bilo popolnoma ra¬
zumljivo pred vojno, toda ki je škodljivo v tem tre¬
nutku, ker je vojna do temeljev spremenila prilike.
Sovražnik je divji in neusmiljen. Njegov namčn je,
pograbiti našo zemljo prepojeno z našim znojem, po¬
lastiti se našega žita in našega petroleja, ki smo si
ju zaslužili z našim delom. Njegov namen je, obno¬
viti oblast veleposestnikov, obnoviti carizem, uničiti

8

ljudsko kulturo in državno narodno organizacijo Rusov*
Ukrajincev, Belorusov, Litvancev, Letoncev, Estoncev*
Uzbekov, Tatarov, Moldavcev, Georgijcev, Armencev,
Azerbejdžanov in drugih svobodnih narodov Sovjetske
Zveze jih germanizirati, ter jih spremeniti v sužnje
nemških knezov in baronov. Gre torej za življenje in
smrt sovjetske države, za življenje in smrt narodov
SSSR, gre za to, da narodi Sovjetske Zveze ostanejo
svobodni ali pa da pridejo v sužnost. Zato je potrebno,
da sovjetski ljudje to razumejo, da prenehajo biti
lahkomiselni, da mobilizirajo sebe in vse svoje delo
na nov način, na vojaški način, brez usmiljenja za
sovražnika.

Potrebno je poleg tega, da v naših vrstah ni več
prostora za cmeravce in strahopetce, za sejavce zmeš¬
njave in za dezerterje, potrebno je, da naši ljudje ne
poznajo bojazni v borbi in da gredo z vso predano¬
stjo v našo domovinsko osvobodilno vojno proti fa¬
šističnim zatiralcem. Veliki Lenin, ki je ustvaril našo
državo, je rekel, da morajo biti osnovne lastnosti sov¬
jetskih mož pogum, drznost, neustrašenost v borbi,
odločnost, boriti se skupaj z našim narodom proti
sovražnikom naše domovine. Potrebno je, da te učin¬
kovite lastnosti boljševika postanejo last milijonov in
milijonov mož Rdeče Armade, Rdeče Mornarice in vseh
narodov Sovjetske Zveze.

Takoj moramo preurediti vse naše delo na vo¬
jaški način, podrediti vse interesom vojne in nalogi,
organizirati sovražnikov poraz. Narodi Sovjetske Zveze
sedaj vidijo, da je fašizem neukrotljiv v svojem besu
in sovraštvu do naše domovine, ki je vsem delavcem
zagotovila svobodno delo in blagostanje. Narodi Sov-

9

jetske Zveze se morajo dvigniti proti sovražniku v
obrambi svojih pravic in svoje zemlje.

Rdeča Armada, Rdeča Mornarica in vsi državljani
Sovjetske Zveze morajo braniti vsako ped sovjetske
zemlje, boriti se do zadnje kaplje krvi za naša mesta
in naše vasi, kazati pogum, vzpodbudo in vztrajnost,
ki so lastni našemu ljudstvu.

Organizirati moramo največjo pomoč Rdeči Ar¬
madi, zagotoviti vztrajno izpopolnjevanje njenih vrst,
preskrbeti ji vse, kar potrebuje, organizirati nagle pre¬
voze čet in vojnih sredstev, dajati veliko pomoč ra¬
njencem.

Okrepiti moramo zaledje Rdeče Armade in podre¬
diti temu interesu vse naše delo; zagotoviti vztrajno
delo v vseh tovarnah in izdelati več pušk, strojnic,
topov, nabojev, streliva in letal; organizirati zaščito
tovarn, električnih central, telefonskih in telegrafskih
mrež; organizirati krajevno protiletalsko obrambo.

Organizirati moramo neusmiljeno borbo proti vsa¬
kovrstnim dezorganizatorjem, dezerterjem, razširjeval-
cem zmešnjave, uničiti vohune, diverzantske agente,
sovražnikove padalce in to s tem, da damo vso pomoč
našim lovskim odredom. Zavedati se moramo, da je sov¬
ražnik zahrbten, zvit, izkušen v prevarah in v razširje-
vanju lažnih vesti. Vsega tega se moramo zavedati in
nč smemo nasedati izzivanju. Takoj je treba naznaniti
vojnemu sodišču brez vsakega obzira vse, ki s svojim
preplahom; in s svojo strahopetnostjo ovirajo obrambo.

Kadar so enote Rdeče Armade prisiljene umakniti
se, je treba odpeljati vsa železniška prevozna sredstva;
sovražniku ne smemo pustiti niti ene lokomotive, niti
enega vagona, ne smemo mu pustiti niti enega kilo¬
grama kruha, niti enega litra goriva. Kolhozniki morajo

10

odgnati vso živino in izročiti žito v varstvo državnim
organom, da ga odpeljejo v zaledje. Vse vrednosti, ki
jih ni mogoče evakuirati, vključivši neželezne kovine,
žito in gorivo pa je treba brezpogojno uničiti.

V pokrajinah, ki jih je sovražnik zasedel, je treba
organizirati partizanske konjeniške in pehotne odrede,
formirati diverzantske skupine ter se boriti proti eno¬
tam sovražnikove vojske, treba je razplametati parti¬
zansko vojno vsepovsod, rušiti mostove, ceste, poško¬
dovati telefonske in telegrafske zveze, zažigati gozdove,
skladišča in vagone. V zasedenih pokrajinah je treba
ustvariti neznosne prilike za sovražnika in za vse
njegove pomagače, preganjati jih in uničevati jih pov¬
sod ter izpodbiti vse njihove načrte.

Vojno proti fašistični Nemčiji ne moremo smatrati
za navadno vojno. To ni samo vojna med dvema voj¬
skama. To je istočasno velika vojna vsega sovjetskega
ljudstva proti nemškim fašističnim četam. Namen te
domovinske vojne vsega ljudstva proti fašističnim za¬
tiralcem ni samo odgnati nevarnosti, ki grozi naši de¬
želi, temveč tudi pomagati vsem narodom Evrope, ki
ječijo pod jarmom nemškega fašizma. V tej osvobo¬
dilni vojni ne bomo sami. V tej vojni bomo imeli
zveste zaveznike v narodih Evrope in Amerike, vklju¬
čivši nemški narod, ki so ga zasužnjili hitlerjevski
poglavarji. Naša vojna za svobodo naše domovine se
bo zlila z borbo narodov Evrope in Amerike za njihovo
neodvisnost in za demokratske svoboščine. To bo
enotna fronta vseh narodov, ki so za svobodo proti
zatiranju in nevarnosti zatiranja od nemških Hitlerjevih
fašističnih čet. V tem smislu sta govor gospoda Chur¬
chilla, ministrskega predsednika Velike Britanije o po¬
moči Sovjetski Zvezi, in izjava vlade Združenih Držav

11

Amerike, da je pripravljena pomagati naši deželi, po¬
membna in značilna ter vzbujata občutek hvaležnosti
v srcih narodov Sovjetske Zveze.

Tovariši naše sile so neizčrpne. Nesramni sovraž¬
nik se bo moral o tem kaj kmalu prepričati. Skupaj
z Rdečo Armado se dvigajo v vojno mnogi tisoči de¬
lavcev, kolhoznikov, intelektualcev. Dvignile se bodo
milijonske množice našega ljudstva. Moskovski in
leningrajski so že začeli pripravljati ljudsko milico več
tisoč mož v podporo Rdeči Armadi. V vsakem mestu,
ki mu preti nevarnost, da bi ga sovražnik zasedel,
moramo organizirati podobno ljudsko milico, dvigniti
v borbo vse delavce, da bodo s svojimi lastnimi prsi
v naši domovinski vojni proti nemškemu fašizmu
branili svojo svobodo, svojo čast in svojo domovino.

Z namenom, da naglo mobilizira vse sile naro¬
dov SSSR, zato da odbije sovražnika, ki je podlo na¬
padel našo domovino, se je ustanovil Odbor državne
obrambe, ki ima sedaj v svojih rokah vso državno
oblast. Odbor za obrambo države.je začel s svojim
delom in kliče yse ljudstvo, da se združi okrog stranke
Lenina-Stalina, okrog sovjetske vlade in da s preda¬
nostjo podpira Rdečo Armado in Rdečo Mornarico, da
porazimo sovražnika, za zmago.

Vse naše sile v pomoč naši junaški Rdeči Ar¬
madi, naši slavni Rdeči Mornarici!

Vse ljudske sile, da zmeljemo sovražnika!

Naprej, za našo zmago!

12

Govor na svečani seji Moskovskega
Sveta 6. novembra j941

Toyariši!

Preteklo je 24 let od dneva, ko je pri nas zma¬
gala Socialistična Oktobrska Revolucija in ko je bil
pri nas uveden socialistični red.

Danes je prvi dan 25. leta. Na proslavi tega dne
želimo prikazati pregled našega dela v preteklem letu,
bilanco naših uspehov ter si ogledati naše naloge za
leto, ki prihaja. Pregled našega dela nam bo toliko
lažji, ker smo od meseca do meseca spremljali nje¬
gov potek in razvoj.

V tem letu je našo deželo napadel sovražnik in
smo se zaradi tega lahko samo prvih 6 mesecev po¬
svetili mirnemu delu, v ostalih mesecih pa smo mo¬
rali delati za vojne potrebe. To leto pomeni prelom
v izgradnji naše dežele. Mirno delo je v nekaterih
krajih naše dežele popolnoma prenehalo, v drugih pa
se je spremenilo v vojno službo Rdeči Armadi in
Rdeči Mornarici. Namesto mirne izgradnje moramo
ustvarjati moči za našo hrabro vojsko. Zaradi tega
je zaključena mirna doba izgradnje in začela se je
doba osvobodilne vojne. Osvobodilna vojna traja že
štiri mesece in vsa dežela se je poglobila vanjo. Pre¬
učiti moramo, kakšne naloge nas čakajo v novem letu
osvobodilne vojne. Že v začetku vojne sem bil naglasil,
da preti naši deželi velika nevarnost. Razumeti je

13

treba resnost te nevarnosti in urediti delo po voj¬
nem načinu. Ta nevarnost je po štirih mesecih še
večja. Sovražnik je začasno zasedel večji del Ukrajine,
Belorusije, Moldavije, Litvo, Letonsko, Estonijo in razna
druga področja; prodrl je v pokrajino Donjeca, grozi
Leningradu in Moskvi, naši slavni prestolnici. Sov¬
ražnik ropa in požiga naše vasi in mesta, sad našega
požrtvovalnega dela; hitlerjevske horde pobijajo in
posiljujejo naše ženske, otroke, starce, vse mirne pre¬
bivalce naših krajev. Naši bratje ječijo pod fašistič¬
nim jarmom.

Borci naše Rdeče Armade in Rdeče Mornarice
so v obrambi časti in svobode prelili reke sovražni¬
kove krvi in pokazali izredno junaštvo. Toda sovraž¬
nik neprestano meče v borbo nove moči in mu ni
žal izgub. Sovražnik je napadel z vsemi svojimi močmi,
da bi osvojil Leningrad in Moskvo še pred zimo. V
štirih mesecih vojne smo izgubili 350.000 mrtvih,
378.000 pogrešanih in 1,020000 ranjenih. V istem
času je sovražnik izgubil več kot štiri in pol milijone
mrtvih, ranjenih in ujetih. Nobenega dvoma ni, da je
Nemčija, ki že občuti pomanjkanje ljudi, v tem času
mnogo bolj oslabela kakor mi, ki imamo nepregledne
rezerve.

Ko so nas napadli, so nemški strategi računali,
da se bodo v poldrugem mesecu ali dveh mesecih
dokopali do Urala. Kako to, da se to ni zgodilo?
Njihov načrt je doživel popolen polom. Bliskovita voj¬
na pri nas ni uspela kakor na zapadu. Nemški stra¬
tegi so verovali, da bodo v poldrugem meseeu ali
dveh mesecih prišli do Urala, toda s pomočjo Anglije
in Amerike, ki so ju strašili z nevarnostjo revolucije.
Hitler je hotel skovati proti nam veliko zvezo v ka-

14

tero je hotel pritegniti tudi Anglijo in Ameriko. Stra-
šenje z revolucijo je uspelo v Franciji, kjer je bojazen
pred revolucijo pripeljala do izdaje in poloma dežele.
Hess je odpotoval v Anglijo zato, da bi organiziral
križarsko vojno proti nam. Toda Nemci so se hudo
prevarali. Anglija in Amerika sta se priključili nam in
ustanovili močno zvezo za uničenje hitlerizma. Anglija,
Amerika in zasedene dežele so postale naše zavez¬
nice. Strašenje z revolucijo ni več koristno, temveč
ravno narobe: škoduje Nemčiji sami. Nemčija je igra¬
la na karto nesporazuma med temi državami in nami,
toda izgubila je. Sovjetska Zveza ne samo da ni osa¬
mljena, temveč ima močne in dobre zaveznike. Hitlerju
ni uspelo, da bi izvedel svoj načrt osamljenosti; ravno
narobe, uspelo mu je, da so se vsi narodi zedinili
proti njemu.

Sovražnik je upal, da smo notranje slabi in se
bo sovjetski red razpadel kakor hitro bo doživel naj¬
manjši udarec. To je njegova naj večja pomota. Raču¬
nal je ra spor med delavci in kmeti. Toda borba Rdeče
Armade ne samo da ni oslabila zveze med delavci in
kmeti naše dežele, pač pa je to zvezo učvrstila, kakor
je učvrstila edinost naših narodov. Nikdar ni bilo sov-
vjetsko zaledje tako močno kakor je danes. Mirno lahko
trdimo, da nobena druga država, ki bi bila prisiljena,
umikati se, ne bi tega zdržala. Za to se moramo za¬
hvaliti moči našega zaledja.

Sovražnik je mislil, da sta naša Rdeča Armada
in naša Rdeča Mornarica slabi in da ju bo uničil. V
tem je prav toliko precenjeval svoje sile kot je naše
podcenjeval. Res je, naša vojska je mlada, v borbi je
šele štiri mesece; kadrov ni mogla zgraditi kakor voj¬
ska, ki stoji pred nami in ki se bije že dve leti. Toda

15

naš duh je čvrst, naša vojska se bori za pravično stvar
in v svojo stvar veruje. Duh naše vojske, ki sloni na
obrambi domovine, ji daje moči v borbi proti napa¬
dalcu, kajti ni dvoma, da obramba naše zemlje daje
moč, medtem ko ropanje In razbojništvo izpodjedata
temelje vojske. In nemška osvajaška vojska ne more
niti trenutek verjeti, da bi bila njena stvar pravična,
kajti razbojniški in osvajaški značaj nemške vojske iz¬
podkopava njene temelje. Nemška vojska je vsak dan
v težjem položaju, čim globlje prodira v našo deželo.
Za hrbet smo ji vrgli naše partizane, ki ovirajo njen
dovoz, dozorganizirajo njeno zaledje ter se borijo pro¬
ti njej z drugačno vojno. Nemška vojska se bori na
tuji zemlji, medtem ko se naša vojska bori na svoji
zemlji, ki ji pomaga, jo oskrbuje s strelivom, orožjem,
prehrano in rezervami. Zaradi teh .razlogov je naša
vojska močnejša od nemške. Pri obrambi Leningrada
in Moskve, kjer smo uničili tri ducate nemških divi¬
zij, smo ustvarili in ojeklenili nove armade naše de¬
žele, ki se bodo jutri kakor nevihta zagnale na nemške
fašište.

Bliskovita vojna je torej popolnoma propadla.

Vse to je točno, toda točno je tudi, da so poleg
stvari, ki koristijo naši vojski, tudi stvari, ki delajo
proti njej. Kaj je to, kar nam koristi? Kje so razlogi,
ki so privedli Rdečo Armado do začasnih neuspehov
ter jo prisilili k umiku? Prvi je v tem, ker na celini
še ni druge fronte. Ker ni na celini angleških in ame¬
riških vojska, sovražnik misli, da je na zapadu zava¬
rovan in meče vse svoje sile proti nam. Tako naša
domovina vodi osvobodilno vojno proti vsem silam
fašizma brez zunanje vojne pomoči. Da je moč nemške
vojske fanfaronada, ki jo samo razširjajo, vidimo po

16

tem, ker se Hitler ni naslanjal samo na svojo vojsko,
temveč je poslal proti nam tudi vse svoje vazale:
Italijane, Madžare, Romune in Fince. Ker ni druge
fronte na celini, je položaj nemške vojske lažji. Toda
ni dvoma, da bo druga fronta, do katere mora v naj¬
krajšem času priti, olajšala položaj naše vojske in
privedla do poraza Nemcev.

Dragi razlog je to, ker nimamo dovoljno število
tankov in letal. Naša letala so boljša kakor nemška,
naši letalci se borijo izvanredno, toda številčno smo
slabši. Naši tanki so boljši in naši tankisti se silno
borijo, toda tudi tu smo številčno podrejeni. To so
razlogi, da so Nemci dosegli začasne uspehe. Ne bi
mogli reči, da naša industrija slabo dela; proizvaja
dobre tanke, in letala. Toda za Nemčijo danes delajo
tovarne na Čehoslovaškem, v Belgiji, Nizozemski in
Franciji. Če ne bi bilo tega, bi Rdeča Armada že do
sedaj premagala fašiste, ki se ne morejo kretati brez
zaščite oklopov. Treba je torej povečati število tankov
in povečati moramo proizvodnjo tankov in protitan¬
kovskega orožja. V tem je naša naloga, ki jo bomo
za vsako ceno izpolnili.

Nemške napadalce navadno imenujemo fašiste.
Oni trdijo, da je to nepravilno in da jih moramo
imenovati nacionalsocialiste. Ljudje, ki so okradli in
zasužnjili Evropo, ljudje, ki so nas napadli in ki na
naši zemlji uganjajo taka grozodejstva naj bi se šteli,
za predstavnike neke socialistične stranke! Ali je to
mogoče? Kaj pa je skupnega med socialistom in raz¬
bojnikom? Toda same sebe imenujejo tudi nacionaliste.
Dokler so govorili, da bodo Nemčiji vrnili vsa nemška
ozemlja, se jih je nemara še dalo šteti za nacionaliste,
toda ko so zasužnjili Poljsko, Francijo, Belgije, Ho-

17

landijo, Norveška, Dansko, Čehoslovaško, Jugoslavijo in
Grčijo, ko so začeli težiti za gospodstvom sveta, tedaj so
tiranska, roparska, imperialistična sodrga. Njih stranka
je najbolj grabežljiva in najslabša od vseh imperializmov
sveta. Ta stranka je največji sovražnik socializma. Ta
stranka je obenem najbolj nazadnjaška stranka, ki je
zasužnjila vso Evropo in uprizorila po vsej Evropi
srednjeveške pogrome. Anglijo in Ameriko imenujejo
plutokratski državi, toda ti državi imata svobodne
delavske organizacije, imata parlament. Nemški režim
ki je zasužnjil ne samo nemške, temveč vse evropske
delavce, uničil njihove organizacije in podjarmil nji¬
hove narode, je kopija ruskega carskega režima. Nem¬
ški režim je prav tako krvav kakor je bil ruski carski
režim, prav tako preganja delavce, kakor jih je pre¬
ganjal ruski carski režim in prav tako prireja pogrome,
kakor so jih prirejali ruski carski sluge. In kadar ti
nesramni imperialisti govorijo o nacionalizmu in so¬
cializmu, govore samo zato, da bi zavedli svoje narode,
jih obsenčili ter povedli v klavnico za svoje imperia¬
listične cilje.

Hitler je rekel: „Če hočemo ustvariti naš veliki
Reich, potem je potrebno, da pobijemo vse Slovane.
Človek je to, kar iz njega naredita vzgoja in vzgled.
Če politika zahteva, se mora lagati, in če je treba,
tudi klati. Zato koljite, koljite, koljite, odgovornost ne
pada na vas, temveč name." Po takih načelih vzgajajo
nemško mladino in tako so iz nje napravili zveri.
Poveljnik 489. pehotne divizije je 25. septembra dal
svojim oficirjem ukaz, v katerem pravi: »Ukazujem, da
streljate na vsakega Rusa, ki se pojavi v oddaljenosti
600 metrov. Rusi morajo vedeti koga imajo pred seboj
in da ne bomo imeli usmiljenja."

18

Pri nekem nemškem častniku smo našli navodila,
v katerih je rečeno: »Uničiti vsakega Rusa, žensko in
otroka, mladeniča in starca; misli na usodo svoje
domovine in družine in ne poznaj usmiljenja. To je
potrebno za tvojo zmago."

Vidite, takšna so načela te imperialistične bande.
Toda ni ga, ki bi uničil narod Lenina in Cerniševskega,
Gorkega in Tolstoja, Timirjazeva in Pavlova. Če na¬
padalec hoče vojno do iztrebljenja, jo bo imel. Naša
naloga je sedaj, naloga našega naroda, naloga vsakega
vojaka in komandirja Rdeče Armade in Rdeče Morna¬
rice, uničiti sovražnika do zadnjega moža na našem
ozemlju. Ne bomo poznali nikakršnega usmiljenja.

Dejstvo, da je morala nemške fašistične vojske
omajana zaradi odpora Rdeče Armade in zaradi veli¬
kih izgub, zadostuje in nas prepričuje da bo fašizem
kmalu uničen. Toda tu sta še dva razloga.

Prvi razlog je položaj v nemškem zaledju. Tako
zvani novi red v Evropi, ki se lomi od notranjih spo¬
rov in v katerega lahko verjamejo samo fašistični za¬
nesenjaki, je red zasužnjevanja in iztrebljevanja Čehov,
Poljakov, Srbov in drugih narodov. Kakšen red pa je
to, ki predstavlja klanje narodov in v katerem se vsi
narodi borijo proti osvajalcu in zasužnjevalcu?! To
je red suženjstva, ki se ga narodi hočejo otresti.

Hitlerja večkrat primerjajo z Napoleonom, toda
Napoleon je prinašal svobodomiselstvo, medtem ko
Hitler prinaša rajbolj mračno nazadnjaštvo.

Vse dokler bodo nemški fašisti osvajali, bo moral
nemški narod umirati, trpeti pomanjkanje, glad in šteti
milijone mrtvih. Zato se bo proti Hitlerju dvignilo ne
samo evropsko, temveč tudi nemško zaledje z edino
težnjo — uničiti ga, osvoboditi se.

19

Drugi razlog je močna zveza Anglije, Amerike in
SSSR. Ta zveza je naperjena proti imperializmu fa¬
šistične Nemčije.

Moderna vojna je vojna motorjev. Zmagal bo
tisti, ki ima boljše motorje. V tem angleška, ameriš¬
ka in sovjetska proizvodnja lahko dajo mnogo več
kakor Nemčija. Na nedavni konferenci treh velesil v
Moskvi sta nam predsednik ameriškega in predsednik
angleškega odposlanstva obljubila pomoč v tankih in
letalih. Letala in tanke smo že prejeli. Amerika nam
je dala kredit v višini ene milijarde dolarjev. Anglija
nas je založila z aluminijčm, kalajem, kositrom in dru¬
gimi neobhodno potrebnimi surovinami. Tako je anglo-
ameriška pomoč realna stvar. Ta pomoč raste in bo
še ndraščala v interesu skupne stvari.

Lenin je napisal, da imamo dvoje vrst vojn: osva¬
jalno, razbojniška vojna za ropanje tujih ozemelj, ka¬
kršno danes vodijo Nemci, in drugo vojno, to je osvo¬
bodilno vojno, kakršno vodimo mi. V tej vojni je
naloga Rdeče Armade in našega ljudstva, uničiti fa¬
šistično sodrgo. Naš cilj ni osvaj in je ozemelj. Mi hočemo
najprej osvoboditi svojo deželo, a nato hočemo osvo¬
boditi evropske zasužnjene narode, da bi lahko sa¬
mostojno odločali o svoji usodi. Mi ne želimo, vsiliti
drugim narodom naš režim.

Ce hočemo to doseči, moramo uničiti sovražnika,
nemški fašizem. Zato je potrebno, da sta naša Rdeča
Armada in Rdeča Mornarica dobrO založeni, da naši
delavci ustvarjajo in delajo še več, da naši kolhozniki
in kolhoznice dajo yeč žita, še več surovin za indu¬
strijo; našo deželo je treba spremeniti v vojno tabo¬
rišče, kjer bo vse podrejeno interesom borbe za čast

20

naše dežele, za svobodo našega ljudstva. Sovražnika
moramo uničiti, če hočemo imeti trajen mir.

Vse za svobodo dežele!

Vse za svobodo narodov, ki jih je Hitler za¬
sužnjil !

Naj živi nerazrušljivo edinstvo narodov v borbi
proti fašizmu!

Naj živita naša junaška Rdeča Armada in Rdeča
Mornarica!

Naj živi naša slavna domovina!

Naša stvar je pravična, zmagali bomo!

21

Govor pri paradi Rdeče Armade

7. novembra 1941. na Rdečem trgu v Moskvi

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, kamandanti
in politični delavci, delavci in delavke, kolhozniki in
kolhoznice, delavci umstvenega dela, bratje in sestre
v zaledju našega sovražnika, ki ste začasno prišli pod
jarem nemških razbojnikov, naši slavni partizani in
partizanke, ki rušite zaledje nemških zavojevalcev!

V imenu sovjetske vlade in naše boljševiškč Par¬
tije Vas pozdravljam ob štiriindvajseti obletnici Ve¬
like Oktobrske Socialistične Revolucije.

Tovariši! V težkih okoliščinah moramo praznovati
danes štiriindvajseto obletnico Oktobrske revolucije.
Verolomni napad nemških razbojnikov in vojna, ki
nam je bila vsiljena, sta spravila našo deželo v nevar¬
nost. Začasno smo izgubili celo vrsto pokrajin, sovraž¬
nik se je znašel pred vrati Leningrada in Moskve.
Sovražnik je računal, da bo naša armada že po prvem
udarcu razkropljena in da bomo morali klecniti na
kolena. Toda sovražnik se je temeljito uračunal. Ne
glede na začasne neuspehe odbijata naša armada in
naša mornarica napade sovražnika v dolžini cele fron¬
te junaško in mu zadajata težke izgube, naša dežela
pa — vsa naša dežela — se je organizirala v enotno
vojno taborišče, da bi skupno z našo armado in z našo
mornarico razbila nemške zavojevalce.

Bili so časi, ko je bila naša dežela v še težjem
položaju. Spomnite se leta 1918, ko smo praznovali

22

prvo obletnico Oktobrske revolucije. Tri četrtine naše
dežele so imeli tedaj v rokah tuji intervencionisti.
Ukrajina, Kavkaz, Srednja Azija, Ural, Sibirija in Dalnji
Vzhod so bili začasno izgubljeni za nas. Zaveznikov
nismo imeli, nismo imeli Rdeče Armade, — šele pri¬
čeli smo jo graditi, — manjkalo je kruha, manjkalo je
orožja, manjkalo je opreme. Štirinajst držav je tedaj
navalilo na nas. Toda mi nismo obupali nismo izgubili
vere. V vojni vihri smo organizirali Rdečo Armado
in spremenili našo deželo v vojno taborišče. Duh ve¬
likega Lenina nas je navdihoval za vojno proti inter-
vencionistom. In kaj se je zgodilo? Razbili smo inter-
vencioniste, izgubljena ozemlja smo dobili nazaj in
zmagali smo.

Danes je položaj naše dežele neprimerno boljši
nego pred tri in dvajsetimi leti. Naša dežela je danes
nekajkrat bolj bogata na industriji, živežu in surovinah,
nego je bila pred tri in dvajsetimi leti. Danes imamo
zaveznike, ki stoje z nami v enotni fronti proti nem¬
škim zavojevalcem. Danes uživamo simpatije in pod“
poro vseh narodov Evrope, ki so jih hitlerjevci pod¬
jarmili. Danes imamo odlično armado in odlično
mornarico, ki branita s svojimi prsmi svobodo in
neodvisnost naše domovine. Ne čutimo znatnega
pomanjkanja niti v živežu, niti v orožju niti v opremi.
Vsa naša dežela, vsi narodi naše dežele podpirajo
našo armado, našo mornarico in ji pomagajo razbijati
zavojevalske trume nemških fašistov. Naše rezerve žive
sile so neizčrpne. Duh velikega Lenina in njegov ne¬
premagljivi prapor pa nas navdušujeta za domovinsko
vojno prav tako, kakor takrat.

Ali je mogoče dvomiti, da lahko zmagamo in da
moramo premagati nemške zavojevalce?

23

Sovražnik ni tako močan, kakor ga slikajo neka-
eri preplašeni izobraženčki. Hudič ni tako strašen,
kakor ga rišejo. Kdo more zanikati, da je naša Rdeča
Armada pognala že nekajkrat toliko hvalisane nemške
čete v paničen beg? Če ne sodimo po bahavih izjavah
nemških propagandistov temveč po dejanskem položaju
Nemčije bomo lahko razumeli, da stoje nemško-fašistični
zavojevalci pred katastrofo. V Nemčiji vlada lakota in
siromaštvo, v štirih mašečih vojne je Nemčija izgubila
štiri in pol milijona vojakov, Nemčija krvavi, njene
človeške rezerve usihajo, duh ogorčenja vlada ne le
med narodi Evrope, ki so jih nemški zavojevalci pod¬
jarmili, temveč celo med nemškimi množicami, ki ne
vidijo konca vojne. Nemški zavojevalci napenjajo zad¬
nje sile. Ni dvoma, da Nemčija ne more dolgo zdržati
take napetosti. Še nekaj mesecev, še pol leta, morda
leto dni, pa se bo hitlerjevska Nemčija morala zlomiti
pod težo svojih zločinov.

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, koman¬
danti in politični delavci, partizani in partizanke! Ves
svet gleda na vas kot na silo, ki je sposobna uničiti
roparske trume nemških zavojevalcev. Na vas gledajo
zasužnjeni narodi Evrope, ki so jih podjarmili nemški
zavojevalci, kot na svoje osvoboditelje. Veliko osvo¬
bodilno poslanstvo vam je naloženo. Izkažite se vredne
tega poslanstva! Vojna, ki jo vojujete, je osvobodilna
vojna, je pravična vojna. Naj vas v tej vojni navdušu¬
jejo možati liki naših velikih prednikov — Aleksandra
Nevskega, Dimitrija Donskega, Kuzme Minina, Dimi¬
trija Požarskega, Aleksandra Suvorova, Mihaila Ku-
tuzova! Naj vas obsenči nepremagljivi prapor velikega
Lenina!

Vse za popolni polom nemških zavojevalcev!

24

Smrt nemškim okupatorjem!

Naj živi naša slavna domovina, njena svoboda
in njena neodvisnost!

Pod praporom Lenina — naprej k zmagi!

25

Dnevno povelje Rdeči Armadi
23. februarja j942

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, komandirji
in politični delavci, partizani in partizanke!

Štiri in dvajset letnico Rdeče Armade pričakujejo
narodi naše dežele v surovih dneh domovinske vojne
proti fašistični Nemčiji, ki je stegnila svoje roke po
življenju in svobodi naše domovine. Na ogromni fronti
od Severnega ledenega oceana do Črnega morja bi¬
jejo borci Rdeče Armade in Vojne mornarice hude
boje, da bi pognali z naše zemlje nemško-fašistične
osvajalce in ohranili čast ter neodvisnost naše domo¬
vine.

Rdeča Armada nč brani prvič naše domovine pred
sovražnikom. Rdeča Armada je bila ustanovljena pred
24. leti zaradi borbe proti četam tujih intervencionistov-
osvajalcev, ki so hoteli razsekati našo deželo na kose
in uničiti njeno neodvisnost. Mladi odredi Rdeče Ar¬
made, ki so prvič stopili v vojno, so popolnoma po¬
tolkli nemške osvajalce pri Pskovu in Narvi 23. fe¬
bruarja 1918. In prav zato je 23. februar 1918. pro¬
glašen za rojstni dan Rdeče Armade. Od takrat je
Rdeča Armada naraščala in postajala močnejša v borbi
proti tujim intervencionistom-osvajalcem. Rdeča Armada
je branila našo domovino v bojih proti nemškim osva¬
jalcem 1918. ter jih je nagnala iz Ukrajine in Belorusije.
Rdeča Armada je branila našo domovino v borbah

26

proti tujim četam Antante od 1919. do 1921. ter jih
je pognala iz naše dežele.

S tem da so razbili tuje intervencioniste-osvajalce
v dobi državljanske vojne, so narodi Sovjetske Zveze
dosegli dolgotrajni mir in možnost mirne izgradnje.
V teh dveh desetletjih je v naši deželi pognala socia¬
listična industrija in kolbozno gospodarstvo, razcve¬
tela se je znanost in kultura, ojačalo se je prijateljstvo
med narodi naše dežele. Toda sovjetsko ljudstvo ni
nikdar pozabilo, da sovražniki lahko spet napadejo
našo domovino. Zaradi tega je istočasno s poletom
industrije in kmetijstva, znanosti in kulture, rasla tudi
vojna moč Sovjetske Zveze. To moč so na svojih
hrbtih že občutili nekateri ljubitelji tuje zemlje, zdaj
pa jo čuti nemška fašistična vojska.

Pred osmimi meseci je fašistična Nemčija zahrbtno
napadla našo deželo; podlo je prekršila pogodbo o
nenapadanju. Sovražnik je računal, da se bo Rdeča
Armada razbila pod prvim udarcem in da bo izgubila
odporno moč. Toda sovražnik se je kruto prevaral. So¬
vražnik ni računal z močjo Rdeče Armade, ni računal
s trdnostjo sovjetskega zaledja, ni računal z voljo
narodov naše dežele do zmage, ni računal z nezaneslji¬
vostjo evropskega zaledja, ni računal z notranjo sla¬
bostjo fašistične Nemčije in njene vojske.

Zaradi nepričakovanega in nenadnega nemško-
fašističnega napada, je bila v prvih mesecih vojne
Rdeča Armada primorana, umikati se in zapustiti del
sovjetskega ozemlja. Toda med umikom je Izčrpavala
sovražnikove moči in mu zadajala strahovite udarce.
Niti borci Rdeče Armade niti narodi naše dežele niso
nikdar podvomili, da je ta umik samo začasen, da
bomo sovražnika ustavili in ga nato potolkli.

27

Med vojno je Rdeča Armada postala močnejša z
novim dotokom življenjskih sil, izpopolnjevala se je z
novimi ljudmi in orožjem, dobivala je v pomoč nove
rezervnč divizije. Prišel je čas, ko je Rdeča Armada
prejela možnosti, da je prešla v napad na poglavitnih
odsekih bojišča. Rdeča Armada je v kratkem času
zapovrstjo zadala nemško-fašističnim četam udarce pri
Rostovu na Donu, pri Tihvinu, na Krimu in pri Mo¬
skvi. V hudih bojih pri Moskvi je razbila nemško-fa-
šistične čete, ki so grozile, obkoliti sovjetsko glavno
mesto. Rdeča Armada je odbila sovražnika od Moskve
in ga ves čas goni proti zapadu. Popolnoma sta osvo¬
bojeni od nemških razbojnikov moskovska in tulska
pokrajina ter na desetine mest in stotine vasi v dru¬
gih pokrajinah, ki jih je bil sovražnik začasno zasedel.

Nemci zdaj nimajo več prednosti, ki so jo imeli
v prvih mesecih vojne zaradi zahrbtnega nenadnega
napada. Presenečenje in nepričakovanost sta bili re¬
zerva nemško-fašističnih čet, toda rezerva je popolno¬
ma potrošena. Tako je odpravljena neenakost pogojev
v vojni, pogojev, ki so izvirali iz nenadnega nemško-
fašističnega napada. Sedaj usodo vojne ne bodo več
odločali taki trenutni razlogi kakor je presenečenje
temveč trdni činitelji: trdnost zaledja, duh vojske, šte¬
vilo in vrednost divizij, oprema vojske, organizacijske
sposobnosti poveljniškega sestava vojske. Pri tem mo¬
ramo opozoriti na nekaj: potrebno je bilo samo, da
je iz nemškega arsenala izginilo presenečenje in že
se je nemška vojska znašia pred katastrofo.

Nemški fašisti mislijo, da je njihova vojska ne¬
premagljiva in trdijo, da bo v vojni „eden proti enemu*
z Rdečo Armado brezpogojno razbila Rdečo Armado.
Zdaj se Rdeča Armada in nemška fašistična vojska

28

sami vojskujeta. Še več, nemški fašistični vojski ne¬
posredno pomagajo na bojišču italijanske, romunske,
finske in madžarske čete. Rdeča Armada do sedaj še
nima take pomoči. In kaj se je zgodilo? Hvaljena
nemška vojska doživlja poraze, Rdeča Armada pa je
dosegla resne uspehe. Pod močnimi udarci Rdeče
Armade se nemške čete kotalijo na zapad in izgubljajo
ogromno moštva in orožja. Krčevito se drže vsake
bojne črte ter se trudijo, da bi odložili dan svoje
Pogube. Toda sovražnikovi napori so brez uspeha. Po¬
buda je sedaj v naših rokah. Vse napenjanje okleca-
nega in zarjavelega Hitlerjevega stroja ne more več
zadržati pritiska Rdeče Armade. Ni daleč dan, ko bo
Rdeča Armada s svojim močnim udarcem odbila po¬
divjanega sovražnika od Leningrada, očistila mesta in
Vasi Belorusije in Ukrajine, Litve, Letonske, Estonije,
Karelije, osvobodila sovjetski Krim, in ko bo po vsej
sovjetski zemlji spet zmagovito zaplapolala rdeča
zastava.

Vendar pa bi bila neodpustljiva kratkovidnost, če
bi nas doseženi uspehi uspavali ter bi mislili, da je
z nemško vojsko že opravljeno. To bi bilo prazno
govoričenje in dviganje nosu, kar je nevredno sovjet¬
skih ljudi. Ne smemo pozabiti, da je pred nami se
mnogo težav. Sovražnik doživlja poraze, toda ni še
potolčen, a še manj razbit. Sovražnik je še močan. In
čimbolj bo tepen tembolj bo besnel. Zato je potrebno,
da v naši deželi niti za minuto ne popusti priprav¬
ljanje rezerve za pomoč bojišču; potrebno je, da vedno
nove in nove enote prihajajo na bojišče ter kujejo
zmago nad podivjanim sovražnikom. Potrebno je, da
naša industrija, posebno vojna industrija, dela s po¬
dvojeno silo. Potrebno je, da naše bojišče prejema vsak

29

dan več in več tankov, letal, topov, minometalcev,
strojnic, pušk, brzostrelk, streliva. To je eden izmed
poglavitnih virov sile in moči Rdeče Armade.

Toda moč Rdeče Armade ni samo v tem. Rdeča
Armada je močna predvsem zato, ker ne vodi impe¬
rialistične vojne, temveč vojno za domovino, osvobo¬
dilno vojno, pravično vojno. Naloga Rdeče Armade je,
osvoboditi od nemških razbojnikov prebivalce naših
vasi in mest, ki so bili svobodni, a so sedaj potep¬
tani in trpe od ropanja, propadanja in gladu in kon¬
čno treba je osvoboditi naše ženske od sramote in
zaničevanja nemških fašističnih izrodkov. Ali je kaj
plemenitejšega in vzvišenejšega od te naloge? Niti
eden nemški vojak ne more reči, da se vojskuje v pra¬
vični vojni, ker mora vedeti, da ga ženejo v vojno za
ropanje in zatiranje drugih narodov. Nemški vojak
nima plemenitega in vzvišenega cilja, ki bi ga lahko
navdihoval in na katerega bi bil ponosen. In narobe:
vsak borec Rdeče Armade lahko s ponosom reče, da
se bori v pravični osvobodilni vojni za svobodo in
neodvisnost svoje domovine. Rdeča Armada ima svoj
plemenit in vzvišeni cilj, ki jo navdušuje za podvige.
S tem prav za prav razlagamo, da je vojna za domo¬
vino rodila pri na3 na tisoče junakov in junakinj, ki
so pripravljeni iti v smrt za svobodo svoje domovine.
V tem je moč Rdeče Armade in v tem je tudi slabost
nemško-fašistične vojske.

Včasih brbljajo po tujem časopisju, da je cilj Rdeče
Armade, iztrebiti nemški narod in uničiti nemško drža¬
vo. Razume se, da je to bedasta laž in klevetanje Rdeče
Armade. Rdeča Armada nima in niti ne more imeti
tako bedastih ciljev. Cilj Rdeče Armade je, izgnati z
naše zemlje nemške osvajalce in osvoboditi sovjetsko

30

deželo od nemško-fašističnih osvajalcev. Zelo verje¬
tno je, da bo vojna za osvoboditev sovjetskih dežel
privedla do Hitlerjevega padca ali uničenja Hitlerjeve
klike. Pozdravili bi tak izhod, toda bilo bi smešno
istovetiti Hitlerjevo kliko z nemškim narodom, z nem¬
ško državo. Zgodovinska izkušnja nas uči, da Hitlerji
prihajajo in odhajajo, nemški narod in nemška država
pa ostaneta.

Rdeča Armada pa je nazadnje močna tudi zaradi
tega, ker v njej ni in niti ne more biti mržnje do dru¬
gih narodov, torej tudi proti nemškemu narodu ne,
kajti Rdeča Armada je vzgojena v duhu enakosti vseh
narodov in plemen, v duhu spoštovanja pravic dru¬
gih narodov. Nemška rasna teorija in praksa rasne
mržnje sta privedli do tega, da so vsi svobodoljubni
narodi postali sovražniki Nemčije. Teorija rasne ena¬
kosti v Sovjetski Zvezi in praksa spoštovanja drugih
narodov so privedli do tega, da so vsi svobodoljubni
narodi postali prijatelji Sovjetske Zveze. V tem je moč
Rdeče Armade, v tem je slabost nemške fašistične
vojske.

Včasih brbljajo v tujem časopisju, da sovjetski
ljudje mrzijo Nemce zato ker so Nemci; da Rdeča
Armada uničuje nemške vojake zato ker so Nemci in
ker sovraži vse, kar je nemškega; da Rdeča Armada
zaradi tega noče nemških ujetnikov. To je seveda
prav tako bedasto in brezumno klevetanje Rdeče Ar¬
made. Rdečo Armado ne veže občutek plemenske
mržnje; Rdečo Armado ne veže tak poniževalen obču¬
tek zato, ker je vzgojena v duhu plemenske enakosti
in spoštovanja pravic drugih narodov. Razen tega ni
treba pozabiti, da se v naši deželi z zakonom kaznuje
kazati plemensko mržnjo. Jasno je, da Rdeča Armada

31

uničuje nemško-fašistične osvajalce, v kolikor hočejo
zasužnjiti našo deželo ali pa če ne polože orožja in
se ne udajo, kadar jih naše čete obkolijo. Rdeča Ar¬
mada jih ne uničuje zaradi njihovega nemškega po¬
rekla, temveč jih uničuje zaradi tega, ker hočejo
zasužnjiti našo domovino. Rdeča Armada, kakor voj¬
ska vsakega drugega naroda, ima pravico in dolžnost,
uničevati zasužnjevalce svoje domovine brez ozira na
njihovo narodno poreklo. Nedavno so v mestih Ka-
linin, Klin, Suhiniči, Aadreapol, Toropec naše čete
obkolile nemške posadke, jim predložile, naj se pre¬
dajo ter jim obljubile, da jih bodo v tem primeru
pustile pri življenju. Nemške posadke so odbile po¬
nudbo in niso hotele položiti orožja ter se predati.
Razumljivo je, da so jih morale naše čete pregnati s
silo, pri čemer je bilo ubitih mnogo Nemcev. Vojna
je vojna. Rdeča Armada ujame nemške oficirje in vo¬
jake, če se udajo ter jih pusti pri življenju. Rdeča
Armada uničuje nemške vojake in oficirje, če nočejo
položiti orožja in z orožjem v roki skušajo zasužnjiti
našo domovino. Spomnite se besed velikega ruskega
pisatelja Maksima Gorkega: „Ce se sovražnik ne udaja,
ga uničujejo/

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, koman¬
dirji in politični delavci, partizani in partizanke: Če¬
stitam vam 24 letnico Rdeče Armade. Želim vam
popolno zmago nad nemškimi fašističnimi razbojniki.

Živela Rdeča Armada in Rdeča Mornarica!

Živeli partizani in partizanke!

Živela naša slavna domovina, njena svoboda
in neodvisnost!

32

Živela velika boljševiška partija, ki nas vodi
k zmagi!

Živela nepremagljiva zastava velikega Lenina!

Pod Leninovo zastavo naprej na uničenje nem-
ško-fašističnih razbojnikov.

Ljudski komisar za obrambo SSSR
Stalin.

Dnevno povelje Rdeči Armadi
maja j942

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, poveljniki
in politični delavci, partizani in partizanke! Delavci
in delavke, kolhozniki in kolhoznice, ljudje intelektu¬
alnega dela, bratje in sestre tostran bojišča in v
zaledju nemške fašistične vojske, ki ste začasno
padli pod jarem nemških zatiralcev! V imenu sovjet¬
ske vlade in naše boljševiške partije vas pozdravljam
in vam čestitam 1. maj.

Tovariši! Narodi naše dežele pričakujejo letos
mednarodni dan 1. maja v domovinski vojni proti
nemškim fašističnim osvajačem. Vojna je vtisnila svoj
pečat na vse življenje našega ljudstva. Vtisnila je
svoj pečat tudi na današnji dan, praznik 1. maja.
Delavno ljudstvo naše dežele, se je glede na vojni
položaj odreklo prazničnemu odmoru zato, da bi pre¬
živelo današnji dan v trdnem delu za obrambo naše
dežele; spremenilo je praznik 1. maja v dan dela in
borbe, da bi nudilo bojišču največjo pomoč ter dalo
čim več pušk, strojnic, topov, minometalcev, tankov
letal, razstreliva, kruha, mesa, rib, sadja. To pomeni,
da sta pri nas bojišče in zaledje enoten in nerazdruž-
ljiv bojni tabor, ki je pripravljen premagati vse težave
na poti k zmagi nad sovražnikom.

Tovariši! Minilo je nad dve leti od dneva, ko so
nemški fašistični imperialisti pahnili Evropo v propast
vojne; potlačili so svobodoljubne evropske države,

34

Francijo, Norveško, Dansko, Belgijo, Holandijo, Cebo-
slovaško, Poljsko, Jugoslavijo, Grčijo in zdaj izsesa¬
vajo njihovo kri, da bi obogateli nemške bankirje.

Minilo je nad deset mesecev, odkar so nemški
fašistični osvajači podlo in zahrbtno napadli našo de¬
želo, kjer ropajo in pustošijo naše vasi in mesta,
posiljujejo in ubijajo mirno prebivalstvo Estonije,
Letonske, Litve, Belorusije, Ukrajine, Moldavije. Mi¬
nilo je nad deset mesecev, odkar narodi naše dežele
vodijo domovinsko vojno proti podivjanemu sovražni¬
ku, braneč čast in svobodo svoje domovine. V tem
razdobju smo imeli priliko dokaj dobro spoznati nem¬
ške fašiste, razumeti njihove resnične namene, spozna¬
ti njihov pravi obraz. No, in kdo so ti naši sovražniki,
nemški fašisti ? Kakšni ljudje so to ? Kaj nas uči
skušnja vojne?

Pravijo, da so nemški fašisti nacionalisti, ki va¬
rujejo nedotakljivost in neodvisnost Nemčije pred
napadi drugih držav. To je seveda laž. Samo lažnjivci
lahko trdijo, da so Norveška, Danska, Belgija, Ho¬
landija, Grčija, SSSR in druge svobodoljubne dežele
napadle nedotakljivost in neodvisnost Nemčije. V  bistvu
nemški fašisti niso nacionalisti, temveč so imperialisti,
ki osvajajo tuje dežele in izsesavajo iz njih kri, da
bi obogatili nemške bankirje in plutokrate. Goering,
poglavar nemških fašistov je sam, kakor je znano,
med prvimi bankirji in plutokrati, ki izkorišča na de¬
setine tovaren. Hitler, Goebbels, Ribbentrop in drugi
upravitelji današnje Nemčije so verni psi in sluge
nemških bankirjev, ki postavljajo svoje interese nad
ljudske interese. Nemška vojska je v rokah te gospode
slepo orodje, poklicano prelivati svojo in tujo kri ter
osiromašiti sebe in druge ne v interesu Nemčije, tera-

35

več da bi nemški bankirji in plutokrati še bolj obogateli.
To govori skušnja vojne.

Pravijo, da so nemški fašisti socialisti, ki skušajo
braniti interese delavcev in kmetov pred plutokrati.
To je seveda laž. Samo lažnjivci lahko trdijo, da so
nemški fašisti, ki so uvedli suženjsko delo v tovarnah
in fevdalni red v Nemčiji in drugih zasužnjenih deželah,
zaščitniki delavcev in kmetov. Samo lažnjivci lahko
trdijo, da suženjsko delo in fevdalni red, ki ga uva¬
jajo nemški fašisti, ne koristi nemškim plutokratom
in bankirjem, temveč delavcem in kmetom. V bistvu
so nemški fašisti nazadnjaški fevdalci, nemška vojska
pa je vojska trgovcev, ki preliva svojo kri zato, da
nemški baroni bogatijo in zato, da postavlja oblast
biričev. To govori skušnja vojne.

Pravijo, da so nemški fašisti nosilci evropske kul¬
ture in da se borijo za širjenje te kulture v druge
dežele. To je seveda laž. Samo poklicni lažnjivci lahko
trdijo, da so nemški fašisti, ki so posejali Evropo z
vislicami, ki preganjajo in vrše nasilja nad mirnim
evropskim prebivalstvom, ki požigajo mesta in vasi
in rušijo kulturne tvorbe čvropskih narodov, lahko
nosilci evropske kulture. V bistvu so nemški fašisti
nasprotniki evropske kulture, nemška vojska pa je
vojska srednjeveškega mračnjaštva, ki je poklicana
zato d« razruši evropsko kulturo in da širi suženjsko
kulturo nemških bankirjev in baronov. To govori sku¬
šnja vojne. Takšen je obraz našega sovražnika, kakor
ga je razgalila in pokazala skušnja vojne.

Toda skušnja vojne se ne omejuje na to. Skušnja
vojne kaže poleg tega, da je med vojno prišlo do
resnih sprememb tako v položaju fašistične Nemčije

36

in njene vojske kakor tudi v pogledu naše dežele in
Rdeče Armade. In kakšne so te spremembe?

Predvsem ni dvoma, da sta v tem času fašistična
Nemčija in njena vojska postali šibkejši kakor sta
bili pred desetimi meseci. Vojna je prinesla nemškemu
narodu velika razočaranja, milijonske žrtve, lakoto in
uničenje. Nemci komaj čakajo, kdaj bo konec vojne
na vzhodu. V nemškem narodu vedno bolj raste zavest
o neizbežnem porazu Nemčije. Nemškemu narodu po¬
staja vse jasneje, da je edini izhod iz tega položaja, če se
osvobodijo pustolovske klike Hitlerja in Goeringa.
Hitlerjev imperializem je zavzel precej ozemja v Evropi,
toda ni zlomil volje evropskih narodov do odpora.
Borba zasužnjenih narodov proti nemško-fašističnim
razbojnikom zavzema splošni značaj. V vseh zasedenih
deželah je kaj navadna pojava sabotaža v vojnih to¬
varnah, razstreljevanje nemških skladišč, rušenje nem¬
ških vojaških vlakov, ubijanje nemških vojakov in
oficirjev. Po vsej Jugoslaviji iu sovjetskih predelih,
hi so jih Nemci zasedli, se je razširila partizanska
vojna. Vse to je privedlo do oslabijenja nemškega
zaledja in s tem tudi do oslabijenja nemškega fašizma
v celoti.

Ear se tiče nemške vojske, je kljub svoji upor¬
nosti v obrambi vendarle precej šibkejša, kakor je
bila pred desetimi meseci. Njeni stari, izkušeni generali
kakor Reichenau in drugi so bili ali ubiti od strani
Rdeče Armade, aji pa so jih nemški fašistični poglavarji
odstavili. Nemški oficirski zbor je deloma iztrebila
Rdeča Armada, deloma pa je demoraliziran zaradi
ropanja in nasilja nad civilnim prebivalstvom. Nemški
vojaki, ki so resno oslabeli vsled vojnih operacij, do¬
bivajo vse manj dopolnil.

37

Drugič, nobenega dvoma ni, da je naša dežela
v teku vojne postala močnejša, kakor je bila v začetku
vojne. Ne samo prijatelji, temveč tudi sovražniki mo¬
rajo priznati, da je sedaj naša dežela zedinjena in
strnjena okoli svoje vlade bolj kakor kdaj koli; da je
naše zaledje zedinjeno v enotnem vojnem taboru, čigar
cilj je, da sovjetski ljudje pošljejo na bojišče še več
pušk, topov, minometalcev, tankov, letal, hrane in
streliva.

Kar se tiče mednarodnih zvez naše domovine, so
se te zveze v zadnjem času utrdile in razvile kakor
še nikdar prej. Vsi svobodoljubni narodi so se zdru¬
žili v borbi proti nemškemu imperializmu. Njihove
oči so uprte v Sovjetsko Zvezo. Junaška borba, ki jo
bije ljudstvo naše dežele za svobodo, čast in neodvi¬
snost izziva vzhičenje vsega naprednega človeštva.
Narodi vseh svobodoljubnih dežel vidijo v Sovjetski
Zvezi silo, ki je sposobna rešiti svet Hitlerjeve kuge.
Med temi svobodoljubnimi deželdmi zavzemata prvi
mesti Velika Britanija in Združene Ameriške Države,
s katerimi smo povezani s prijateljstvom in zavezni¬
štvom in ki dajeta naši deželi večjo in večjo vojno
pomoč v borbi proti fašističnim osvajačem. Vse to go¬
vori, da je naša zemlja postala mnogo močnejša.

Končno ni dvoma, da je v preteklem razdobju
Rdeča Armada postala bolj organizirana in močnejša,
kakor je bila v začetku vojne. Ne smemo šteti za slu¬
čajno obče znano dejstvo, da je Rdeča Armada po
začasnem umiku zaradi zahrbtnega napada nemških
imperialistov, v teku vojne izvršila prelom in prešla
v napad. Dejstvo je, da je prešla od odporne obram¬
be v uspešen napad. Dejstvo da je zaradi uspehov
Rdeče Armade domovinska vojna stopila v novo dobo,

Č8

V  dobo osvobajanja sovjetskih dežel od hitlerjevske
sodrge. Res je, Rdeča Armada se je lotila izvrševanja
te zgodovinske naloge v težkih prilikah surove in ze¬
lo snežene zime, a vendar je dosegla velike uspehe.
S tem, da je vzela v svoje roke pobudo vojnih ope¬
racij, je Rdeča Armada zadala nemškim fašističnim
četam dolgo vrsto težkih porazov ter jih prisilila, da
s o izpraznili velik del sovjetskega ozemlja. Propadli
so osvajalčevi računi, da bo izkoristil zimo za odmor,
okopavanje in utrjevanje na novih linijah. V svojem
oapredovanju je Rdeča Armada uničila sovražniku
Jjinogo žive sile in tehnike ter ga prisilila, da je pred
časno potegnil iz globokega zaledja rezerve, ki so
bile namenjene za spomladanske in poletne operacije.
Vse to priča, da je Rdeča Armada bolj organizirana
'o močnejša, da so njeni oficirski kadri ojekleneli v
bojih in njeni generali postali bolj izkušeni in pro¬
nicljivi.

Izvršen je prelom v vrstah borcev Rdeče Arma¬
de. Izginila je mehkoba in brezbrižnost do sovražnika,
ki je bila v naših borcih v začetku domovinske voj¬
ne. Zverstva, ropanja in nasilja, ki jih uganjajo nem¬
ški fašistični razbojniki nad našim mirnim prebivalstvom
in sovjetskimi vojnimi ujetniki, so jih ozdravila te bo¬
lezni. Borci so postali ostrejši in nemilosrčni, naučili
so se resnično sovražiti nemško-fašistične osvajače;
razumeli so, da ne more sovražnika premagati, kdor
s® ni naučil mrziti ga — in mrze ga iz dna duše.

Nič več ni blebetanja o nepremagljivosti nemške
vojske. Blebetanja je v začetku vojne bilo in za njim
se je skrival strah pred Nemci. Boji pri Rostovu in
Kerču, pri Leningradu in Tihvinu, kjer je Rdeča Ar¬
kada pognala v beg nemške fašistične osvajače, so

39

prepričali naše borce, da je brbljanje o nepremaglji¬
vosti nemške vojske bajka, ki so jo izmislili nemški
fašistični kričači. Vojna skušnja je prepričala naše
borce, da je tako zvana hrabrost nemških oficirjev
zelo relativna stvar; prepričala jih je, da je nemški
oficir hraber, kadar ima posla z neoboroženimi vojni¬
mi ujetniki in mirnim civilnim prebivalstvom, a da
ga hrabrost zapusti, ko se znajde pred organizirani¬
mi silami Rdeče Armade. Spomnite se narodnega
pregovora: „Volk pred ovcami, toda pred volkom
sam ovca."

To so zaključki vojnih skušenj z nemškim faši¬
stičnim osvajačem. In kaj nam govorijo? Govorijo
nam, da moremo in moramo mlatiti nemške fašistične
osvajače do njihovega popolnega iztrebljenja, do po¬
polne osvoboditve sovjetske dežele od Hitlerjevih
gadov.

Tovariši! Naša vojna je domovinska, osvobodilna,
pravična vojna. Naši cilji niso, jemati tuja ozemlja,
podjarmiti tuje narode. Naš cilj je jasen in plemenit.
Osvoboditi hočemo svojo sovjetsko deželo od nemško-
fašističnih gadov. Osvoboditi hočemo naše brate Ukra¬
jince, Moldavce, Beloruse, Litvance, Letonce, Estonce,
Kareljice tiste sramote in ponižanja, ki ju morajo
trpeti pod nemškimi fašističnimi gadi.

Toda če hočemo uresničiti ta cilj, moramo biti
nčmško fašistično vojsko, iztrebiti nemške osvajalce
do poslednjega moža, če se ne bodo sami predajali.
Drugih poti ni. To lahko storimo in naša dolžnost
je, da to za vsako ceno storimo. Rdeča Armada ima
vse, kar je potrebno, da doseže ta vzvišeni cilj. Samo
nečesa nima: ne zna popolnoma izkoristiti proti so¬
vražnik?'- prvorazredno tehniko, katero ji daje na raz-

40

polago naša domovina. Zaradi tega je naloga Rdeče
Armade, njenih borcev, njenih strojničarjev, njenih
topničarjev, njenih minometalcev, njenih tankistov,
letalcev, konjenikov, da se nauče vojaške obrti, da
se učijo marljivo, da se naučijo do popolnosti svojega
orožja, da postanejo mojstri svojega posla, da se na¬
učijo z gotovostjo biti sovražnika. Samo tako se da
naučiti mojstrstva, kako je treba premagati sovražnika.

Tovariši rdečežtrmejci, rdeči mornarji, poveljniki
in politični delavci, partizani in partizanke! Pozdrav¬
ljajoč vas in čestitajoč vam dan prvega maja ukazujem:

1. Vojakom: da se naučijo ravnati s puško do
popolnosti, da postanejo mojstri svojega poklica, da
streljajo na sovražnika in ga zadenejo, kakor ga
zadenejo naši slavni ostrostrelci — iztrebljevalci nem¬
ških osvajačev.

2. Strojničarjem, topničarjem, minometalcem, tan¬
kistom, letalcem: da se naučijo ravnati s svojim orožjem
do popolnosti, da postanejo mojstri svojega poklica,
da mlatijo po glavi nemške fašistične osvajalce do
popolnega iztrebljanja.

3. Poveljnikom vseh vrst: da proučijo do popol¬
nosti vodstvo in načrt skupnega dela vseh vrst vojske,
da postanejo mojstri-vodniki vojske, da pokažeje vsemu
svetu, da je Rdeča Armada sposobna izpolniti svojo
veliko osvobodilno poslanstvo.

4. Vsej Rdeči Armadi: da doseže to, da bo leto
1942. leto končnega uničenja nemških fašističnih čet
in osvobojenja sovjetske dežele od Hitlerjevih gadov.

5. Partizanom in partizankam: da poostrijo par¬
tizansko vojno v zaledju nemških osvajalcev, da ru-

41

šijo sovražnikova prometna sredstva in zveze, da
uničujejo sovražnikovo tehniko, da ne štedijo krogel
proti zatiralcu naše domovine.

Pod nepremagljivo zastavo velikega Lenina
naprej k zmagi!

Ljudski komisar za obrambo SSSR
Josip V. Stalin

42

Odgovori fov. J. V. Stalina
na vprašanja dopisnika ameriške
agencije Associated Press

Moskovski dopisnik ameriške agencije Associated
Press g. Cassidy je posla! predsednika Sveta Ljudskih
Komisarjev ZSSR tov. J. V. Stalinu pismo, v katerem
ga prosi, naj mu ustmeno ali pismeno odgovori na
uh vprašanja, ki zanimajo ameriško javnost«

Tov. J.V. Stalin je g.Cassidyju odgovoril s temle
Pismom:

Gospod Cassidy!

Ker sem preobložen z delom in Vas zaradi tega
ne morem sprejeti, se omejujem na kratek pismen
odgovor na Vaša vprašanja.

1. »Kakšno mesto zavzema v sovjetski oceni se¬
danjega položaja možnost druge fronte?"

Odgovor.  Zelo važno, — lahko bi se reklo, —
niesto prve vrste.

2. „V kakšni meri je pomoč zaveznikov Sovjetski
Zvezi izdatna in kaj bi se dalo storiti, da bi se ta
pomoč razširila in zboljšala?

Odgovor.  V primeru s tisto pomočjo, ki jo nudi
zaveznikom Sovjetska Zveza s tem da priteguje nase
glavne sile nemških fašističnih oboroženih sil, je po-

43

moč zaveznikov Sovjetski Zvezi doslej še malo izdatna.
Da bi se ta pomoč razširila in zboljšala je potrebna
samo eno: da bi zavezniki svoje obveznosti izvrševa¬
li do kraja in pravočasno.

3. „Kakšna je sovjetska sposobnost za obram¬
bo?"

Odgovor.  Mislim, da sovjetska sposobnost bra¬
niti se proti nemškim razbojnikom ni po svoji sili nič
manjša, — če ni še večja, — kakor je sposobnost fa¬
šistične Nemčije ali katere koli druge napadalne države
zagotoviti si svetovno gospodstvo.

3. oktobra  1942.

S spoštovanjem

J. Stalin.

44

Govor

na svečani seji Moskovskega Svefa
6. novembra \942

Tovariši!

Danes poteka 25. leto odkar je Revolucija zmagala
v naši deželi. Minilo je 25 let od tistega časa, ko je
bila pri nas vpeljana sovjetska oblast. Na svečanih
sejah je navada podajati poročila o uspehih dela
strankinih in državnih organov za preteklo leto. Meni
je dana dolžnost, da vam podam tako poročilo prav
o uspehih za preteklo leto — od lanskega novembra
do novembra tega leta. Delavnost naših državnih in
strankinih organizacij se je v tej dobi kretala v dveh
smereh: v smeri mirne izgradnje in organizacije moč¬
nega zaledja in v smeri izvajanja obrambnih in na¬
padalnih operacij naše Rdeče Armade.

j. Organizacijsko delo v zaledju

Delo naših vodilnih organov v mirni izgradnji
v tej dobi se je odražalo v preseljevanju naše industrije,
vojne kakor tudi civilne, v nove baze, v vzhodne
kraje naše dežele; v evakuaciji in razmeščanju delavcev
in v osposobljanju podjetij, v razširjenju površine za
setev in povečanju ozimine na vzhodu; in končno v
temeljitem poboljšanju naših podjetij, ki delajo za
fronto, in v učvrščanju delavske discipline v zaledju,
tako v tovarnah kakor tudi v kolhozih in sovhozih.
Lahko rečemo, da je bilo to najtežje in najbolj zaple-

45

teno organizacijsko delo velikega obsega za vse naše
gospodarske in upravne ljudske komisarjate, med nji¬
mi tudi za železniški promet. Vendar pa nam je uspelo,
obvladati težave in sedaj naše tovarne, kolhozi in sov-
hozi delajo ne glede na vse težave vojnega časa brez
dvoma tako kakor je treba. Naše vojne tovarne in po¬
djetja, ki s6 nanje vezana, častno in v redu oskrbujejo
Rdečo Armado s topovi, minometalci, tanki, strojnica¬
mi, puškami, strelivom. Naši kolhozi in sovhozi častno,
točno in v redu oskrbujejo tako Rdečo Armado s hrano
kakor našo industrijo s surovinami. Priznati moramo,
da naša dežela ni imela še nikdar tako čvrsto orga¬
niziranega zaledja kakor danes.

Rezultat tega napornega dela na organizaciji in v
izgradnji, ni bila samo preobrazba naše dežele, temveč
tudi ljudi v zaledju. Ljudje čutijo več odgovornosti,
postali so boljši, bolj disciplinirani, naučili so se delati
po vojaškem načinu, postali so bolj svesti si svojega
dolga do domovine, do njenih branilcev na fronti —
do Rdeče Armade. Lenuhov in brezbrižnikov, ki nimajo
občutka državljanskih dolžnosti, je vse manj in manj.
Organiziranih in discipliniranih ljudi, ki so prevzeti z
občutkom državljanskih dolžnosti, je vse več in veš.
Toda preteklo leto je bilo, kakor sem že rekel, ne samo
leto široke izgradnje, temveč istočasno tudi leto do¬
movinske vojne proti nemškemu osvajaču, ki je podlo
in zahrbtno napadel našo miroljubno deželo.

2. Vojne operacije na sovjefsko-
nemšbi fronti

Kar se tiče vojne delavnosti naših vodilnih orga¬
nov v teku preteklega leta, sč je ta odražala v tem,
da je zagotovila ofenzivne in dčfenzivne operacije

46

Rdeče Armade proti nemško-fašistični vojski. Vojne
operacije na sovjetsko-nemški fronti v preteklem letu
lahko razdelimo na dve razdobji: prvo razdobje je v
glavnem zimsko razdobje, ko je Rdeča Armada naj¬
prej odbila nemški napad na Moskvo in vzela inicia¬
tivo v svoje roke, prešla v ofenzivo, nagnala nemško
vojsko in v teku štirih mesecev napredovala ponekod
preko 400 km; drugo razdobje je poletno razdobje,
ko je nemško fašistična vojska izkoristila dejstvo, da
ni bilo druge fronte v Evropi, zbrala vse svoje svo¬
bodne rezerve, prebila fronto v jugozapadni smeri,
vzela iniciativo v svoje roke in v teku petih mesecev
Ponekod napredovala do 500 km. Vojne operacije v
teku prvega razdobja, posebno uspešne operacije v
Pokrajinah Rostova, Tule, Kaluge, pod Moskvo, pod
Tihvinom in Leningradom, so odkrile dve pomembni
stvari. Prvič so pokazale, da je Rdeča Armada in
njen borbeni kader zrasel v resno silo, ki je sposobna
ne samo upreti se napadom nemško-fašistične vojske,
temveč da jo tudi razbije v odprti borbi in da jo po¬
žene na zapad. Drugič so pokazale, da ima nemško-
fašistična vojska, kljub vsej svoji moči, take organske
nedostatke, ki bi jo pod nekaterimi povoljnimi pogoji
z a Rdečo Armado, lahko privedli do poraza. Ne mo-
r emo vzeti za slučajno dejstvo, da je nemška vojska,
ki je zmagoslavno prekorakala vso Evropo; ki je z
^nim udarcem porazila francosko vojsko, ki so jo
1 ni el i za prvorazredno vojsko, naletčla na resničen
Vojaški odpor samo v naši deželi. In ne samo na od¬
por, 'pač pa se je pod udarci Rdeče Armade morala
ntnakniti z zavzetih položajev nad 400 km in na
svojem umiku odvreči ogromne količine topov, strojev
'n streliva. Tega dejstva ne moremo nikakor obrazlo¬
žiti samo z zimskimi pogoji vojskovanja.

47

Drugo razdobje vojnih operacij na sovjetsko-
nemški fronti je v znamenju preobrata v korist Nem¬
cev; prehoda iniciative v njihove roke; proboja naše
fronte v jugozapadni smeri; napredovanja nemških
čet in čet njihovih zaveznikov; njihovo prodiranje v
pokrajine Voroneža, Stalingrada, Novorosijska, Pjati-
gorska, Mozdoka. Ker ni druge fronte v Evropi so
Nemci in njihovi zavezniki lahko vrgli na naše fronte
vse svoje svobodne rezerve ter usmerivši jih v eno
smer, v jugozapadno smer, tu zbrali veliko premoč
sil in dosegli pomembne taktične uspehe.

Sodeč po vsem Nemci niso zmogli hkratu napa¬
sti v vseh treh smereh, na jugu, na severu in na sred¬
njem bojišču, kakor se je to bilo zgodilo lani, toda
bili so še zmeraj dovolj močni, da so organizirali resno
ofenzivo v kateri koli smeri.

Kakšen poglavitni cilj so si bili postavili nemško-
fašistični strategi, ko so začeli poletno ofenzivo na
naši fronti? Sodeč po pisanju tujega tiska, vštevši
nemškega, bi lahko pomislih", da je bil poglavitni cilj
ofenzive zavzetje petrolejskih pokrajin Groznega in
Bakuja. Toda dejstva odločno pobijajo tako domnevo.
Dejstva govore, da prodiranje Nemcev v smeri petro¬
lejskih pokrajin SSSRni bit Hitlerjev poglavitni, temveč
pomožni cilj. Kaj pa je bil potem poglavitni cilj nem¬
ške ofenzive? Cilj je bil, obkoliti Moskvo z vzhoda,
jo odrezati od volžkega in uralskega zaledja in nato
udariti nanjo. Nemci s svojim prodiranjem na jug, v
smeri petrolejskih pokrajin, niso imeli namena oziroma
samo namena zasesti petrolejske kraje, temveč odvleči
naše glavne rezerve na jug in oslabiti moskovsko fronto,
da bi tako lažje dosegli uspeh pri udarcu na Moskvo.
S tem lahko pojasnimo tudi dejstvo, da glavna gru-

48

paclja nemške vojske sedaj ni na jugu, temveč v po¬
krajinah Orla in Stalingrada.

Nedavno je našim ljudem padel v roke oficir
nemškega glavnega stana. Pri tem oficirju so našli
zemljevid z označenim načrtom prodiranja nemške
vojske v označenem roku. Iz tega dokumenta je raz¬
vidno, da so Nemci nameravali priti v Borisogljebsk
10. julija tega leta, v Stalingrad 25. julija, v Saratov
10. avgusta, v Kujbišev 15. avgusta, v Arzamas 10.
septembra, v Baku 25. septembra.

Ta dokument popolnoma potrjuje naše podatke o
tem, da je bil poglavitni cilj nemške poletne ofenzive
obkolitev Moskve z vzhoda in udarec na Moskvo, med¬
tem ko je bil cilj prodiranja na jug, poleg vsega dru¬
gega, pritegovanje naše rezerve daleč od Moskve in
oslabitev moskoyske fronte, da bi tako lažje udarili
na Moskvo. Skratka, poglavitni cilj nemške ofenzive
je bil, obkoliti Moskvo in končati vojno v tem letu.
V novembru lanskega leta so Nemci nameravali fron¬
talno udariti na Moskvo, jo zavzeti, prisiliti Rdečo Ar¬
mado h kapitulaciji in s tem končati vojno na vzhodu.
S temi prevarami so hranili svoje vojake. Toda ti nem¬
ški računi, kakor je znano, se niso uresničili. Ker so
se lani opekli v frontalnem napadu na Moskvo, so se
Nemci letos domislili zavzeti Moskvo z obkolitvenim
manevrom in tako končati vojno na vzhodu. S temi
prevarami sedaj pitajo svoje potrapane vojake. Kakor
je znano, se tudi ti nemški računi niso obnesli. Torej
8  tem, da so gonili dva zajca — petrolej in obkolje-
v anje Moskve — so se nemško-fašistični strategi znašli
v  nejasnem položaju. Na ta način so taktični uspehi
teniške poletne ofenzive ostali nepopolni zaradi očit¬
kih nerealnosti njihovih strategičnih načrtov.

49

3. Vprašanje druge fronte v Evropi

S čim pa naj pojasnimo dejstvo, da je Nemcem
vendarle uspelo v tem letu vzeti v svoje roke inicia¬
tivo vojnih operacij in doseči taktične uspehe na naši
fronti ?

To lahko objasnimo s tem, da je Nemcem in nji¬
hovim zaveznikom uspelo zbrati vse svobodne rezerve,
vreči j;h na vzhodno bojišče in tako ustvariti v eni
smeri veliko premoč sil. Ni'dvoma,, da bi Nemci brez
teh mer ne mogli doseči uspehov na našem bojišču.

T da zakaj jim je uspelo zbrati vse svoje rezerve i
ter jih vreči na vzhodno boiišče? Zato, ker jim je dej¬
stvo, da ni druge fronte v Evropi, omogočilo izvesti
to operacijo brez vsake nevarnosti.

To se pravi, da je poglavitni vzrok teh nemških
uspehov na našem bojišču v tem letu v tem, ker ni
bilo druge fronte v Evropi in ker so zaradi tega lahko
vrgli na naše bojišče vse svoje svobodne rezerve ter
ustvarili premoč svojih sil v jugozapadni smeri.

R cimo, da je v Evropi druga fronta, kakor je bila
v prvi svetovni vojni in da je druga fronta potegnila
nase, recimo, 60 nemških divizij in 20 divizij nemških
zaveznikov. Kakšen bi bil položaj nemške vojske na
našem bojišču? Nt težko zadeti, da bi bil njen polo¬
žaj žalosten. Še več, to bi bil začetek kraja nemško-
fašistične vojne moči, ker bi v tem primeru Rdeča
Armada ne bila tam, kjer je, temveč nekje pri Pskovu,
Minsku, Žitomiru, Odesi. To se pravi, da bi bila nem-
ško-fdšistična vojska še letos pred katastrofo.

Do tega pa ni prišlo zaradi tega, ker je Nemce
rešilo to, da ni druge fronte v Evropi.

Razmotrimo vprašanje druge fronte v zgodovin¬
skem preseku.

50

V prvi svetovni vojni se je morala Nemčija boriti
na dveh bojiščih: na zapadu v glavnem proti Angliji
in Franciji in na vzhodu proti ruski vojski. Torej, v
prvi svetovni vojni je bila v Evropi druga fronta proti
Nemčiji! Od 220 divizij, kolikor jih je Nemčija takrat
imela, ni bilo na ruski fronti več kakor 85 nemških
divizij. Če k temu dodamo vojske nemških zaveznikov,
ki so bile na ruski fronti, namreč 37 avstrijskih divi¬
zij, dve bolgarski in tri turške divizije, potem bomo
videli, da je stalo proti ruski vojski vsega 127 divizij.
Ostale nemške divizije so v glavnem držale fronto
proti anglo-francoski vojski, a drugi del je vršil garni¬
zijsko službo po zasedenih ozemljih Evrope.

Tako je bilo v prvi svetovni vojni.

Kako pa je sedaj, v drugi svetovni vojni, recimo
v mesecu septembru tega leta?

Po pregledanih podatkih, v katere nikakor ne mo¬
remo dvomiti, je od 250 divizij, kolikor jih Nemčija sedaj
ima, na naši fronti nič manj kakor 179 divizij. Če k temu
dodamo 22 romunskih divizij, 14 finskih divizij, 10 ita¬
lijanskih, 13 madžarskih, 1 slovaško in 1 špansko di¬
vizijo — potem je to skupaj 240 divizij, ki se borijo
sedaj na naši fronti. Ostale nemške divizije in divizije
njenih zaveznikov vrše garnizijsko službo v zasedenih
deželah, v Franciji, Belgiji, Norveški, Nizozemski, Ju¬
goslaviji, Poljski, Čehoslovaški itd., drugi del teh di¬
vizij pa se bori v Libiji za Egipt proti Angliji, pri čemer
Pa libijska fronta priklepa nase samo 4 nemške divizije
•n 11 italijanskih divizij.

To se pravi namesto 127 divizij v prvi svetovni
Vojni, imamo na naši fronti nič manj kakor 240 divi¬
zij, in namesto 85 nemških divizij se sedaj bori proti
Rdeči Armadi 179 nemških divizij.

51

Zdaj vidite, kje je poglavitni vzrok in osnova tak¬
tičnih uspehov nemško-fašistične vojske na naši fronti
v poletju tega leta.

Naval Nemcev na našo zemljo večkrat primerjajo
z Napoleonovim navalom na Rusijo. Toda ta primer
ne more zdržati kritike. Od 600.000 vojakov, ki so
krenili v pohod na Rusijo, je Napoleon pripeljal do
Borodina komaj 130 — 140.000 vojakov. To je bilo
vse, s čimer je razpolagal pred Moskvo. Sedaj pa
imamo pred fronto Rdeče Armade več kakor 3 mili¬
jone vojakov oboroženih z vsemi sredstvi moderne
vojne. In kako naj to primerjamo?

Naval Nemcev nh našo deželo včasih primerjajo
tudi z navalom Nemcev na Rusijo v prvi svetovni
vojni. Toda tudi ta primera ne more zdržati kritike.
Prvič, v prvi svetovni vojni je bila v Evropi druga fronta,
ki je precej oteževala položaj Nemcev, medtem ko v
tej vojni ni druge fronte v Evropi. Drugič, v tej vojni
je proti naši fronti dvakrat toliko čet kakor v prvi
svetovni vojni. Jasno je, da ta primera ne drži.

Sedaj lahko razumete kako resne in nenavadne
so težave, ki stoje pred Rdečo Armado in kako ve¬
liko je junaštvo, ki ga kaže Rdeča Armada v svojem
osvobodilnem boju proti nemško-fašističnim osvajačem.

Jaz mislim, da nobena druga dežela in nobena
druga armada ne bi mogla zdržati podobnega pri¬
tiska podivjanih band nemško-fašističnih razbojnikov
in njihovih zaveznikov. Samo naša sovjetska dežela
in naša Rdeča Armada lahko zdržita tak pritisk. In
ne samo, da ga zdržita, temveč ga tudi obvladata.

Večkrat vprašajo: »Ali bo vendar druga fronta v
Evropi ?“ Da, bo, preje ali kasneje, toda bo ... bo in
ne samo zaradi tega, ker je nam potrebna, temveč

52

zato, ker predvsem ni nič manj potrebna našim za¬
veznikom kakor nam. Naši zavezniki morajo razumeti,
da pomanjkanje druge fronte proti fašistični Nem¬
čiji, sedaj ko je Francija padla iz stroja, lahko pri¬
vede do slabega konca vse svobodoljubne dežele,
vključivši sem tudi same zaveznike.

4. Vojna zveza SSSR, Anglije in ZDA profi
hitlerjevski Nemčiji in [njenim zaveznikom
v Evropi

sedaj že lahko smatramo za nesporno, da je v
teku vojne, v katero je hitlerjevska Nemčija pahnila
narode, prišlo do temeljite razdelitve moči, da je pri¬
šlo do dveh nasprotujočih si taborov, do tabora ita-
lijansko-nemške zveze in do tabora angleško-sovjetske-
ameriške zveze. Nesporno je tudi, da ta dva nasprotujoča
si tabora vodijo različni in nasprotujoči se akcijski
programi.

Akcijski program italijansko-nemške zveze lahko
označimo s sledečimi točkami: rasna mržnja, gospod-
stvo „izbranih narodov", potlačenje drugih narodov
in osvajanje njihovih ozemelj, gospodarsko zasužnje-
nje potlačenih narodov in ropanje njihovega narod¬
nega bogastva, uničevanje demokratske svobode,
splošna uvedba hitlerjevskega reda.

Akcijski program angleško-sovjetske-ameriške
zveze: uničenje rasne nestrpnosti, enakopravnost na¬
rodov in nedotakljivost njihovih ozemelj, osvoboditev
zasužnjenih narodov in vzpostavljanje njihovih suve¬
renih pravic, pravico vsakega naroda, da si izbira red,
kakršnega želi ekonomska pomoč narodom, ki so trpeli

53

in pomoč, da dosežejo materialno blagostanje, vzpo¬
stavljanje demokratskih svoboščin, ki jih je hitlerjevski
režim uničil.

Akcijski program italijansko-nemške zveze je pri¬
vedel do tega, da v vseh zasedenih deželah Evrope —
Norveški, Danski, Belgiji, Nizozemski, Franciji, Poljski,
Gehoslovaški, Jugoslaviji, Grčiji, zasedenih predelih
Sovjetske Zveze — plamti mržnja proti italijansko-
nemški tiraniji; da te dežele škodujejo Nemcem in
njihovim zaveznikom na vse mogoče načine in čakajo
primernega trenutka, da se maščujejo svojim zatiral¬
cem za vsa ponižanja in nasilja, ki jih morajo trpeti.

S tem v zvezi je ena izmed značilnih potez da¬
našnjega trenutka ta, da progresivno rase osamljenost
italijansko nemške zveze in izčrpanje njenih moralno¬
političnih rčzerv v Evropi, rase njeno oslabljenje in
razpad.

Akcijski program angleško-sovjetske-ameriške
zveze pa je privedel do tega, da so vse zasedene
dežele v Evropi prežete s simpatijami do članov te
zveze ter pripravljene nuditi jim vso oporo, ki jo
premorejo.

S iem v zvezi je druga značilna poteza sedanjega
trenutka v tem, da v Evropi, in ne samo v Evropi,
rasejo vsak dan moralno-politične rezerve te zveze,
da ta zveza progresivno zbira milijone ljudi, ki z njo
simpatizirajo in ki so pripravljeni boriti se ob njeni
strani proti Hitlerjevi tiraniji.

Ce vprašanje o odnosu sil teh dveh zvez pre-
motrimo z vidika ljudskih in materialnih virov, potem
je nemogoče, da ne bi prišli do zaključka, da je pre¬
moč nesporno na strani angleško-sovjetske-ameriške
zveze.

54

Toda vprašanje je, če je ta premoč virov dovolj
močna, da dosežemo zmago.

Tudi taki primeri so, ko je virov mnogo, toda se
trošijo tako nerazumno, da je premoč enaka ničli.
Jasno je, da je razen virov potrebna tudi sposobnost,
da se ti viri mobilizirajo, in znanje, da se pravilno
potrošijo. Ali so razlogi za d/om, da takega znanja
in take sposobnosti ni pri ljudeh angleško-sov>etske-
a meriške zveze ? So ljudje, ki dvomijo. Toda na os¬
novi česa dvomijo? Svoj čas so' ljudje te koalicije
pokazali znanje in sposobnost, mobilizirati vire svoje
dežele ter jih pravilno potrošiti za cilje gospodarske
in kulturno-politične izgradnje. Vprašamo se, kje so
razlogi za dvom, da se bodo ljudje, ki so pokazali
Svoje sposobnosti in znanje v di lu na mobilizaciji in
razdelitvi virov za gospodarske in kulturno poiit čne
cilje, pokazali nesposobne opraviti isto delo pii ures¬
ničitvi vojnih ciljev. Mislim, da takih razlogov ni.

Govorijo, da ima angleško-sovjetska-ameriška zve¬
za vse pogoje, za zmago in da bi gotovo zmagala,
Se ne bi imela organskega nedostatka, ki jo utegne
oslabiti in razklati. Po mišljenju teh ljudi se ta ne-
dostatek kaže v tem, ker je zveza sestavljena iz raz¬
ličnih elementov, ki nimajo enake ideologije in da
j'm ta okoliščina ne dovoljuje organizirati skupne
akcije proti skupnemu sovražniku.

Mislim, da je ta trditev nepravilna.

Smešno bi bilo zanikati razliko v ideologiji in
družbeni ureditvi držav, ki tvorijo angleško-sovjetsko-
a meriško zvezo. Toda ali ta okoliščina izključuje
možnost in potrebo skupnih akcij članov te zveze
Proti skupnemu sovražniku, ki jim grozi z zasužnje¬
nem? Brezpogojno ne izključuje. Še več nevarnost,

55

ki jim preti ostro narekuje elanom te zveze, da je
izredno potrebna skupna akcija, če hočejo rešiti člo¬
veštvo povratka v divjaštvo in srednjeveška zverstva.
Mar akcijski program angleško-sovjetske-ameriške zveze
res ni dovolj, da bi se na njem organizirala skupna
borba proti hitlerjevski tiraniji in da se z njim doseže
zmaga? Mislim, da je popolnoma dovolj.

Domneva teh ljudi je nepravilna tudi zaradi tega,
ker jo popolnoma zanikajo dogodki preteklega leta,
kajti če bi ti ljudje imeli prav, bi bili priča progre¬
sivnega medsebojnega odtujevanja članov angleško-
sovjetske-ameriške zveze. Toda ne samo, da tega ne
vidimo, temveč ravno narobe vidimo dejstva in dogod¬
ke, ki govorijo o progresivnem zbližanju članov an¬
gleško-sovjetske-ameriške zveze, o njihovem zedinje-
vanju v enotno vojno zvezo. Dogodki preteklega leta
dajejo neposreden dokaz za to. V juliju 1941. leta,
nekaj tednov po nemškem napadu na SSSR, je An¬
glija sklenila z nami sporazum „o skupnih akcijah v
vojni proti Nemčiji". Z Združenimi Državami Amerike
takrat še nismo imeli nikakršnega sporazuma o tej
stvari. Deset mesecev kasneje, 26. maja 1942., ko je
tovariš Molotov obiskal Anglijo, je Anglija z nami
sklenila „Pogodbo o zvezi v vojni proti hitlerjevski
Nemčiji in njenim zaveznikom v Evropi in o sodelo¬
vanju in medsebojni pomoči po vojni". Ta pogodba
je sklenjena za 20 let. Ta pogodba označuje zgodo¬
vinski preobrat v odnosih med našo deželo in Anglijo.
V juniju 1942., ko je tovariš Molotov obiskal Združe¬
ne Države Amerike, so Združene Države Amerike pod¬
pisale z nami „Sporazutn o načelih, ki se sprejemajo
zaradi vzajemne pomoči v vojni proti napadalcu", spo¬
razum, ki pomeni resen korak naprej v odnosih med

56

SSSR in ZDA. Končno moramo tudi zabeležiti tako
važno dejstvo, kakor je obisk v Moskvi ministrskega
predsednika Velike Britanije, gospoda Churchilla, obisk,
ki je vzpostavil popolno medsebojno razumevanje vo¬
diteljev obeh dežel. Ne more biti dvoma, da vsa ta
dejstva govore o progresivnem zbližanju SSSR, Velike
Britanije in ZDA in o njihovem zedinjevanju v vojno
Zvezo proti italijansko-nemški zvezi.

Iz tega sledi, da je logika dejstev močnejša od
vsake druge logike.

Vsiljuje se nam samo en zaključek: vse kaže, da
bo angleško-sovjetska-ameriška zveza premagala ita-
Hjansko-nemško zvezo in jo tudi bo brezpogojno pre¬
magala.

5. Naše naloge

Vojna je odgrnila vse koprene in razgalila vse
odnose. Položaj je postal popolnoma jasen in nič laž¬
jega ni, kakor odrediti naše naloge v tej vojni.

V svojem razgovoru s turškim generalom Erkile-
tom, ki ga je objavil turški list „Džumhurijet“, ljudožerec
Hitler pravi: »Uničili bomo Rusijo, da se ne bo nik¬
dar več dvignila. 11  To je jasno, čeprav prebedasto. Mi
sebi ne postavljamo naloge, uničiti Nemčijo, ker je
Nemčijo nemogoče uničiti, kakor je nemogoče uničiti
Rusijo. Toda uničiti hitlerjevsko državo, to moramo
in moramo.

Naša prva naloga je: uničiti hitlerjevsko državo
in njene navdihovalce.

V istem razgovoru z istim generalom ljudožerec
Hitler nadaljuje: »Nadaljevali bomo vojno, dokler v
Rusiji ne bo več organizirane vojske. “ To je jasno,
čeprav neumno. Mi ne postavljamo sebi naloge, uni¬
čiti vsako organizirano silo v Nemčiji, ker bo -

57

pameten človek razumel, da je to ne samo nemogoče
tako v Nemčiji kakor v Rusiji, temveč da to ni niti
koristno za zmagovalca. Toda uničiti hitlerjevsko voj¬
sko, to moremo in moramo.

In naša druga naloga prav za prav jč: uničiti
hitlerjevsko vojsko in njene voditelje.

Hitlerjevske ničle so vzele za pravilo, mučiti sov¬
jetske vojne ujetnike, ubijati jih na stotine, tisoče
obsoditi na smrt od lakote. Strahujejo in ubijajo ci¬
vilno prebivalstvo zasedenih ozemelj naše dežele,
moške in ženske, otroke in starce, naše brate in se¬
stre. Postavili so si za. cilj, spremeniti v sužnjo ali
pa iztrebiti prebivalstvo Ukrajine, Belorusije, Pribal¬
tika, Moldavije, Krima., Kavkaza. Take strahote nad
nedolžnimi, neoboroženimi ljudmi lahko uganjajo samo
nizkotni ljudje in podleži, ki nimajo časti in ki so
padli na stopnjo živali- Toda ni vse. Preplavili so
Evropo z vešali in koncentracijskimi taborišči, uvedli
so podli sistem talcev, streljajo in obešajo popolnoma
nedolžne ljudi, ki so jih vzeli za talce zato, ker je
bilo neki nemški živali preprečeno, da bi posiljevala
ženske in ropala prebivalstvo. Spremenili so Evropo
v ječo narodov in to se pri njih imenuje — „novi
red v Evropi". Poznamo kriyce teh strahot, gradite¬
lje „novegareda v Evropi", vse te novopečene general-
gubernatore in navadne gubernatore, komandante in
podkomandante. Desettisoče izmučenih ljudi pozna
njihova imena. In naj vedo ti podleži, da ne bodo
ušli odgovornosti za svoje zločine, da ne bo šla mi¬
mo njih maščevalna ljudska roka.

Naša tretja naloga prav za prav je: zrušiti oso¬
vraženi „novi red v Evropi" in kaznovati njegove
graditelje.

58

To so naše naloge.

Tovariši! Vodimo veliko osvobodilno vojno. Ne
bodimo jo sami, temveč skupno z našimi zavezniki.
Ta vojna nam prinaša zmago nad podlimi sovražniki
človečanstva, nad nemško-fašističnimi imperialisti. Na
njenih zastavah je napisano:

Živela zmaga  angleško-sovjetske-ameriške
zveze!

Živelo osvobojenje evropskih narodov izpod
hitlerjevske tiranije!

Živela svoboda in neodvisnost naše slavne
sovjetske domovine!

Prekletstvo in smrt nemško-fašističniin osva-
Jačem, njihovi državi; njihovi vojski, njihovemu
»novemu redu v Evropi"!

Živela Rdeča Armada!

Živela naša vojna mornarica!

Živeli naši partizani in partizanke!

59

Dnevno povelje Rdeči Armadi
7. novembra j942

Tovariši rdečearmejci, komandirji in politični de¬
lavci, partizani in partizanke! Delavno ljudstvo Sov¬
jetske Zveze!

Pozdravljam vas v imenu sovjetske vlade in naše
Boljševiške Partije ter vam čestitam k 25 letnici zmage
Velike Oktobrske Socialistične Revolucije.

Pred četrt stoletja so delavci in kmetje pod vod¬
stvom Boljševiške Partije in velikega Lenina postavili
na naši zemlji sovjetsko oblast. Od takrat so prehodili
narodi Sovjetske Zveze slavno pot. V teku 25. let je
postala’naša domovina močna socialistična industrijska
in kolhozna država. Narodi sovjetske države so si
priborili svobodo in neodvisnost ter se zedinili v
nerazdružljivo bratsko skupnost. Sovjetski ljudje so se
osvobodili vsakega zatiranja ter so si s trdim delom
zagotovili udobno in kulturno življenje.

Danes pričakujejo narodi naše dežele 25 letnico
Velike Oktobrske Revolucije v plamenu ostre borbe
proti nemško fašističnim osvajalcem in njihovim po¬
magačem v Evropi.

V začetku tega leta, v zimskem razdobju, je
Rdeča Armada zadala nemško-fašistični vojski resne
udarce. Odbila je napad Nemcev na Moskvo, vzela
pobudo v svoje roke, prešla v ofenzivo, pognala nem¬
ško vojsko na zapad ter osvobodila izpod nemškega
suženjstva celo vrsto pokrajin naše dežele. Tako je

60

Rdeča Armada pokazala, da pod posebno ugodnimi
Pogoji, obvlada nemško-fašistično vojsko.

Medtem pa se je položaj na bojišču poslabšal.
Remci so se okoristili s tem, da ni bilo druge fronte
v  Evropi ter so s svojimi zavezniki zbrali vse svoje
rezerve nadeni točki, jih vrgli na našo ukrajinsko
fronto ... j prebili. Za ceno velikih izgub se je nern-
Ško-fašisticni vojski posrečilo, da je na jugu napredo¬
vala in začela ogrožati Stalingrad, črnomorsko obalo,
Grozni in dohode k Zakavkazju.

... Nemški načrt je bil obiti Moskvo in na vzhodu
z boka udariti na naše glavno mesto; ta njihov načrt
Pa se je razbil ob vztrajnosti in hrabrosti Rdeče Ar¬
made. Pri Stalingradu smo sovražnika ustavili. Toda
sovražnik, ki smo ga ustavili pred Stalingradom in je
tam izgubil že na desettisoč svojih vojakov in oficirjev,
začenja metati v borbo nove divizije in napenja svoje
zadnje sile. Borba na sovjetsko-nemški fronti postaja
Vedno bolj ogorčena. Od izida te borbe zavisi usoda
sovjetske države, svoboda in neodvisnost naše do¬
movine I

Naš sovjetski narod je častno zdržal preizkušnje,
ki so ga doletele in je poln vere v zmago. Vojna je
bila trda preizkušnja moči in trdnosti sovjetskega
reda. Popolnoma so propadli računi imperialistov, ki
so upali, da bo sovjetska država propadla. Sociali¬
stična industrija, kolhozna ureditev, prijateljstvo med
narodi naše dežele, sovjetske države — vse se je poka¬
zalo trdno in nezlomljivo. Delavei in kmetje, vsa inteli¬
genca naše zemlje, vse naše zaledje s poštenim in samo-
Požrtvovalnim delom zadovoljuje potrebe naše fronte.

Rdeča Armada nosi vso težo vojne proti hitler¬
jevski Nemčiji in njenim pomagačem. S svojo samo-

61

požrtvovalno borbo proti fašističnim armadam si je
priborila ljubezen in spoštovanje sveh svobodoljubnih
narodov sveta. Borci in komandirji Rdeče Armade, ki
preje niso imeli dovolj vojaških izkušenj, so se naučili
zadajati sovražniku točne udarce, uničevati njegovo
živo silo in orožje, razbijati sovražnikove načrte, vztrajno
braniti naša mesta in vasi pred tujimi osvajalci. Ju¬
naški branilci Moskve in Tule, Odese in Sevastopola,
Leningrada in Stalingrada so pokazali primere brez¬
mejne hrabrosti, jeklene discipline, vztrajnosti in zna¬
nja, kako je treba zmagati. Ti junaki služijo vsej
Rdeči Armadi za vzgled.

Sovražnik je na svoji koži že občutil odporno
moč Rdeče Armade. Spoznal pa bo tudi uničevalno
silo njenih udarcev.

Ni dvoma, da se bodo nemški osvajalci vrgli v
nove avanture. Toda sovražnikove sile so že izpodko¬
pane in že pešajo. V teku vojne je Rdeča Armada vrgla
iz boja že nad 8 milijonov sovražnikovih vojakov in
oficirjev. Hitlerjevska armada, oslabljena z uvršča¬
njem Romunov, Madžarov, Italijanov, Fincev v svoje
vrste, je precej slabša kakor je bila poleti in v jeseni
1941. leta.

Tovariši rdečearmejci, komandirji in politični de¬
lavci, partizani in partizanke 1

Vaša trdovratnost in vztrajnost, vaš razum in pri¬
pravljenost, da izpolnite svoj dolg do domovine, bodo
porok za to, da bo nemška armada premagana in da
bo sovjetska dežela očiščena od hitlerjevskih osvajačev.

Mogoče je in tudi dolžni smo očistiti sovjetsko
deželo hitlerjevske golazni.

Zato je potrebno:

Prvič, da vztrajno in trdovratno branimo linijo

62

naše fronte, da ne pustimo sovražniku, da bi še na¬
predoval, da z vsemi silami izčrpavamo sovražnika,
da iztrebljamo njegovo živo silo in uničujemo njegovo
tehniko:

drugič, da z vsemi merami utrjujemo jekleno
disciplino, najstrožji red in enotnost komande v naši
deželi, da dosežemo dovršenost vojaške sposobnosti
•n da pripravimo uničevalni udarec za sovražnika;

tretjič, da razplamtimo ogenj vsenarodnega parti¬
zanskega gibanja v sovražnikovem zaledju, da rušimo
sovražnikovo zaledje in iztrebljamo nemško-fašistične
gade.

Tovariši, sovražnik je zaenkrat okusil težo udarcev
Rdeče Armade pri Rostovu, pri Moskvi in pri Tihvinu.
Ni daleč dan, ko bo sovražnik spoznal moč novih udar¬
cev Rdeče Armade. Prišel bo praznik tudi na naše
Ulice!

Živela 25 letnica Velike Oktobrske Socialistične
Revolucije!

Živela naša Rdeča Armada!

Živela naša vojna mornarica!

Živeli naši slavni partizani in partizanke!

Smrt nemško-fašističnim osvajalcem!

Narodni komisar za obrambo:

J. Stalin

63

Odgovori tovariša J. V. Stalina
na vprašanja dopisnika
ameriške agencije Associated Press

Moskovski dopisnik ameriške agencije Associated
Press g. Cassidy je poslal 12. novembra Predsedniku
Sveta Ljudskih Komisarjev ZSSR tov. J. V. Stalinu pi¬
smo, v katerem ga je prosil odgovorov na tri vprašanja,
ki zanimajo ameriško javnost.

Tov. J. V. Stalin je odgovoril g. Cassidyju s temle
pismom:

Gospod Cassidy!

Odgovarjam na Vaša vprašanja, ki ste mi jih po¬
slali 12. novembra:

1. „Kako se s sovjetske strani ocenjuje zavez¬
niška kampanja v Afriki?"

Odgovor.  S sovjetske strani ocenjujejo to kam¬
panjo kot pomembno in zelo važno dejstvo, ki kaže
rastočo moč oboroženih sil zaveznikov in ki odkriva
perspektivo razpada italijansko-nemške koalicije v bliž¬
nji bodočnosti.

Kampanja v Afriki še enkrat postavlja na laž skep¬
tike, ki trde, da so anglo-ameriški voditelji nesposobni
organizirati večjo vojaško kampanjo. Nobenega dvo¬
ma ne more biti, da se mogli samo odlični organiza¬
torji uresničiti take obsežne vojaške operacije, kakršne

64

so uspešna izkrcanja v severni Afriki preko oceana,
nagla zasedba luk in obširnih ozemelj od Casablance
do Bougiein mojstrsko uničevanje italijansko-nemških
vojsk v Zapadni pustinji.

2. »Koliko je ta kampanja izdatna v smislu
Zmanjševanja pritiska na Sovjetsko Zvezo in kak¬
šne nadaljne pomoči pričakuje Sovjetska Zveza?"

Odgovor.  Zgodaj je še, da bi govorili o stopnji
izdatnosti te kampanje v smislu zmanjševanja nepo¬
srednega pritiska na Sovjetsko Zvezo. Lahko pa z
gotovostjo rečemo, da izdatnost ne bo majhna in da
bo do neke stopnje zmanjšan pritisk na Sovjetsko
Zvezo že v bližnji bodočnosti.

Toda ne gre samo za to. Gre zlasti za to, da se
je v osnovi spremenil vojaško-politični položaj v Evro¬
pi v korist angleško-sovjetsko-ameriške koalicije s tem,
da je kampanja v Afriki pomenila prehod iniciative v
roke naših zaveznikov. To izpodriva ugled hitlerjevske
Nemčije kot vodilne sile v sistemu držav osi in de¬
moralizira Hitlerjeve zaveznike v Evropi. To rešuje
Francijo iz odrevenelosti, mobilizira protihitlerjevske
sile v Franciji in polaga temelj za organiziranje pro¬
tihitlerjevske francoske vojske. To ustvarja pogoje za
onesposobljenje Italije in za izolacijo hitlerjevske Nem¬
čije. Končno ustvarja ta kampanja pogoje za organi¬
ziranje druge fronte v Evropi bliže življenjskim sre¬
diščem Nemčije, kar bo odločilnega pomena za orga¬
niziranje zmage nad hitlerjevsko tiranijo.

3. »Kolikšna je verjetnost, da se bo sovjetska
napadalna sila z vzhoda pridružila zaveznikom z
zapada, da bi se pospešila dokončna zmaga 2“

65

Odgovor. Ni treba dvomiti, da bo Rdeča Armada
častno izvršila svojo nalogo, kakor jo je izvrševala v
teku vse vojne.

13. novembra 1942.

S spoštovanjem

J. V. Stalin

66

Dnevno povelje

vrhovnega poveljnika vojsk jugozapadne,
južne, donske, severnokavkaške, voronež-
tte, kalininske, volhovske in leningrajske

fronte

Z dvomesečnimi ofenzivnimi boji je Rdeča Arma¬
da na široki fronti prebila obrambo nemško-fašistienih
vojsk, razbila 102 diviziji sovražnika, ujela nad 200.000
sovražnikovih vojakov, zaplenila 13.000 topov in mnogo
drugega materiala ter napredovala do 400 km. Naša
vojska je dosegla veliko zmago. Njena ofenziva se
nadaljuje.

Čestitam borcem, kamandantom in političnim de¬
lavcem jugozapadne, južne, donske, severnokavkaške,
voronežke, kalininske, volhovske in leningrajske fronte
k zmagi nad nemško fašističnimi zavojevalci in nji¬
hovimi zavezniki Romuni, Italijani in Madžari pod
Stalingradom, na Donu, na Severnem Kavkazu, pod
Voronežem, v rajonu Velikih Luk in južno od Lado-
skega jezera.

Izražam hvaležnost komandnemu sestavu in ju¬
naškim četam, ki so razbile hitlerjevske armade na
dohodu k Stalingradu, ki so prebile blokado Lenin¬
grada in osvobodile nemških okupatorjev mesta —

67

Kautomirovka, Bjelovodsk, Morozovskij, Millerovo, Sta-
robjeisk, Kotelnikovo, Zimovniki, Elista, Salsk, Mozdok,
Nalčik, Mineralne vede, Pijatigorsk, Stavropol, Armavir,
Valujkf, Rosoš, Ostrogožsk, Velike Luke, Šliselburg,
Voronež, in mnoga druga mesta ter tisoče naselij.

Naprej k uničenju nemških okupatorjev in k nji¬
hovem izgonu preko meja naše domovine!

Moskva, Kremelj, 25. januarja. 1943.

Vrhovni poveljnik
J. Stalin

68

Dnevno povelje

vrhovnega poveljnika donske fronte

Donska fronta.

Predstavniku Vrhovnega štaba artilerijskemu mar¬
šalu tov. Voronovu.

Komandantu vojsk donske fronte general-polkdv-
niku tov. Rokosovskemu.

Čestitam Vam in vojskam donske fronte, ker ste
Uspešno dokončali likvidacijo sovražnih armad, ki so
bile pod Stalingradom obkoljene.

Izražam hvaležnost vsem borcem, komandantom
in političnim delavcčm donske fronte za odlične bor¬
bene podvige.

Moskva, Kremelj, 2. februarja 1943.

Vrhovni poveljnik

J. Stalin

69

Dnevno povelje Rdeči Armadi
23. februarja j943

Tovariši rdečearmejci, rdeči mornarji, poveljniki,
politični delavci, partizani in partizanke!

Danes slavimo 25 letnico obstoja Rdeče Armade.
Preteklo je četrt stoletja, odkar je bila ustanovljena
Rdeča Armada. Ustanovljena je bha v borbi proti tujim
osvajalcem, ki so hoteli zasužnjiti našo deželo. 23.
februarja 1918., ko so odredi Rdeče Armade pri Pskovu
in Narvi dan prej potolkli čete nemških roparjev je
bil proglašen za rojstni dan Rdeče Armade.

V letih 1919 — 1921 je Rdeča Armada v upornih
bojih proti tujim roparjem ubranila čast, svobodo in
neodvisnost naše sovjetske domovine, ubranila je
pravico naroda, da si izgradi svojo deželo tako, kakor
je učil veliki Lenin. Dve desetletji je Rdeča Armada
stala na braniku mirne izgradnje naše dežele, ki ni
nikdar pozabila, kako so grabili po naši zemlji tuji ro¬
parji in je neumorno skrbela za utrjevanje moči Rdeče
Armade, jo zalagala s prvovrstnim orožjem in z lju¬
beznijo vzgajala kadre sovjetskih borcev. Rdeča Arma¬
da je zaseitnica miru in prijateljstva med narodi vseh
dežel. Rdeča Armada ni bila ustanovjena zato, da bi osva¬
jala tuje dežele, temveč zato da bi branila meje sovjetske
dežele. Rdeča Armada je vedno spoštovala pravice in
neodvisnost vseh narodov.

Toda junija 1941. je Hitlerjeva Nemčija podlo
napadla našo deželo, surovo in zavratno je prekršila

70

dogovor o nenapadanju, in Rdeča Armada je bila
prisiljena odgovoriti napadu, da brani našo deželo
pred nemškimi osvajalci in da jih izžene iz naše de¬
žele. Od tedaj se je Rdeča Armada spremenila v
vojsko maščevalcev za nasilja in ponižanja, ki so jih
nemško-fašistični podleži prizadejali našim bratom in
sestram v zasedenih krajih naše domovine.

Rdeča Armada pričakuje 25 letnico svojega ob¬
stoja v odločilnem trenutku domovinske vojne proti
Hitlerjevi Nemčiji in njenim pomagačem Italijanom,
Fincem, Romunom in Madžarom.

Že 20 mesecev vodi Rdeča Armada vo» o, ki ji
ni podobne v zgodovini, proti navalu fašistie . h hord.
Ker ni v Evropi druge fronte, nosi Rdeča Armada
vso težo vojne. Vendar pa je Rdeča Armada zdržala
navale nemških fašističnih hord in ne samo to, po¬
stala je strah in trepet za fašistične vojske. V težkih
bojih poleti in jeseni leta 19 42. je Rdeča Armada
zastavila pot nemškim zločincem. Naš narod se bo
vedno spominjal junaške obrambe Sevastopola in
Odese, upornih bojev pri Moskvi in na vznožju Kav¬
kaza, pri Rževu in Leningradu in pod zidovi Stalin¬
grada — največje bitke v vojni zgodovini. V teh
velikih bitkah so naši slavni borci, poveljniki in po¬
litični delavci nosili visoko slavne bojne zastave
Rdeče Armade in zgradili močan temelj za zmago
nad nemško-fašistično vojsko.

Pred 3 meseci so čete Rdeče Armade začele na¬
padati pri Stalingradu. Odslej je pobuda vojaških
operacij v naših rokah in brzina in udarna sila ope¬
racij Rdeče Armade ni oslabela. Sedaj se Rdeča Ar¬
mada bori v težkih zimskih prilikah na 1500 km dolgi
fronti iu povsod z uspehom. Na severu pri Leningra-

71

du, na srednji fronti, na dohodih k Harkovu in Ro¬
stovu, v Donbasu, na obalah Azovskega in Črnega
morja zadaje Rdeča Armada Hitlerjevim četam udarec
za udarcem. V 3. mesecih je Rdeča Armada osvobo¬
dila izpod sovražnika pokrajini Voroneža in Stalingra¬
da, čečenske, severnoosetinske, kabardino-baskirske,
karakaške avtonomne republike, stavropoljskega in
krasnodarskega okraja in skoro vso rostovsko, harkov-
sko in kursko področje. V množicah smo začeli izga¬
njati sovražnika iz sovjetske dežele.

Kaj se je v teh 3 mesecih spremenilo? Odkod
taki neuspehi Nemcev? Kje so vzroki teh nemških
neuspehov?

Spremenil se je odnos sil na sovjetsko-nemški
fronti. Stvar je v tem, da se fašistična Nemčija ve¬
dno slabša. Sovjetska Zveza pa vse bolj razvija svoje
rezerve in je od dne do dne močnejša. Čas dela
proti fašistični Nemčiji. Hitlerjeva Nemčija, ki je pri¬
silila vso evropsko industrijo, da dela zanjo, je bila
do zadnjega časa v tehniki, posebno v tankih in le¬
talstvu močnejša kakor Sovjetska Zveza. V tčm je
bila njena polmoč. Toda v 20 mesecih vojne se je
po zaslugi požrtvovalnega dela delavcev in delavk,
inženirjev in tehnikov vojne industrije SSSR položaj
spremenil. Med vojno samo se je povečala proizvod¬
nja tankov, avionov in topov. V istem času pa je imel
sovražnik na sovjetsko-nemški fronti ogromne izgube
v vojni tehniki, posebno v tankih, avionih in topovih.
Samo v 3 mesecih napredovanja Rdeče Armade po¬
zimi 1942- 1943 so Nemci zgubili nad 7.000 tankov,
4.000 letal, 17.000 topov in mnogo drugega orožja.
Jasno je, da bodo Nemci skušali te izgube nadokna¬
diti, toda to jim ne bo tako lahko, kajti sovražniku je

72

treba precej časa, da nadoknadi te ogromne izgube
v tehniki. A čas ne čaka.

V primeru s Sovjetsko Zvezo, je imela Nemčija
začetku vojne proti SZ več mobiliziranih in za boj
pripravljenih čet. V tem je bila -njena prednost. Toda
kar se tega tiče, se je položaj v dvajsetih mesecih
spremenil. Rdeča Armada je za časa vojne onesposo¬
bila 9 milijonov fašističnih vojakov; od teh je bilo
aa bojnem polju ubitih najmanj 4 milijone vojakov.
Romunska, italijanska in madžarska vojska, ki jih je
Hitler vrgel na sovjetsko-nemško fronto so popolnoma
razbite. Samo v zadnjih treh mesecih je Rdeča Armada
razbila 112 sovražnih divizij. V teh borbah je bilo
700.000 ubitih in preko 300.000 ujetih. Jasno je, da
bo nemško poveljstvo poskušalo vse, da te izgube
nadomesti. Toda prvo najobčutljivejše mesto nemške
Jfojske je pomankanje rezerv in ni nam znano, s kak¬
šnimi rezervami bodo te izgube nadomestili. Drugič
pa, če bodo Nemci z velikimi težavami vendar našli
potrebno število ljudi, bo trajalo nekaj časa preden
jih bodo zbrali in izvežbali. A čas ne čaka.

Hitlerjeva Nemčija je začela vojno s Sovjetsko Zve¬
zo po dveletnih izkušnjah, ki si jih je bila pridobila v
Velikih vojnih operacijah po Evropi in to z uporabo
hiotoriziranih bojnih sredstev. Rdeča Armada v prvi
Hobi vojne razumljivo ni imela in ni mogla imeti
takih vojaških izkušenj, zato je imela nemško-faši-
stična vojska v tem pogledu prednost. V 20 mesecih
s e je tudi to spremenilo. V teku vojne je Rdeča Armada v
Postala kadrovska vojska, točno je spoznala sovražnika,
hjegove slabe in močne stvari, kot to zahteva moderna
^ojna znanost. Rdeča Armada je postala mojster svojega
°rožja. Tisoči in milijoni borcev Rdeče Armade so

73

postali mojstri svojega orožja: pušk, sabelj, strojnic,
topov; postali so strokovnjaki-metalci min, tankisti,
pionirji in letalci. Na deset tisoče poveljnikov Rdeče
Armade so postali mojstri v poveljevanju. Naučili
so se združevati svojo osebno hrabrost in drznost z
znanjem poveljevanja četam na bojnem polju: opustili
so nesmiselno in škodljivo linijsko taktiko ter postavili
na prvo mesto taktiko manevriranja.

Poleg tega, da poveljstvo Rdeče Armade osvobaja
»ovjetsko deželo od sovražnika, sovražniku tudi ne
dovoljuje, da bi odšel živ iz sovjetske dežele. Ta način
vojskovanja ni slučajen. Izvrševanje tako resnih ope¬
racij obkoljevanja in uničevanja obkoljenih nemških
čet, kar more služiti kot vzgled vojne umetnosti, je
gotovo znak zrelosti našega poveljstva. Brez dvoma
je samo pravilna taktika naše vojske in taktika naših
poveljnikov in tistih, ki so te naloge izvršili, privedla
do tako izredne stvari kot je obkolitev in uničenje
ogromne nemške vojske, ki je štela 300.000 mož, pri
Stalingradu.

Pri Nemcih v tem pogledu zdaleka ni vse v redu.
Njihova taktika je defenzivna in sistematično podce¬
njuje moč sovražnika in precenjuje svoje lastne sile.
Njihova taktika je šablonska, ker skuša dogodke na
fronti uvrstiti pod ta ali oni paragraf svojega pravil¬
nika. Kadar pa so dogodki zapleteni in jih ni več v
tem ali onem paragrafu vojnega pravilnika in je zato
treba samostojne odločitve, ki je v pravilniku ni, ta¬
krat so Nemci slabi. V tem je njhova osnovna slabost.

To so vzroki, ki so odločili poraz nemških čet
in uspeh Rdeče Armade v zadnjih treh mesecih. Toda
to se še ne pravi, da je Hitlerjeve vojske že konec
in da jo Rdeča Armada lahko požene do zapadne

74

meje naše dežele. Če bi tako mislili, bi precenjevali
lastne sile in podcenjevali sovražnikove; zašli bi v
pustolovščine. Sovražnik je doživel poraz, toda po¬
tolčen še ni. Nemško-fašistično vojsko so udarci, ki
jih je prejela, privedli v krizo, toda lahko si še opo¬
more. Borba proti nemškim roparjem še ni končana,
razvija se šele in razplamteva. Neumno bi bilo misliti,
da bodo Nemci zapustili le en košček naše zemlje
brez borbe. Pred Rdečo Armado je še ogorčena bor¬
ba proti sovražniku, ki je sicer na kolenih, vendar
pa še močan. Ta borba bo zahtevala še časa in žrtev,
zahtevala bo naših naporov in mobilizacijo vseh naših
sil. Začeli smo osvobajati sovjetsko Ukrajino, toda
milijoni Ukrajincev še ječe pod jarmom nemških tla¬
čiteljev. V Belorusiji, Litvi, Latviji, Estoniji, Moldaviji,
Kareliji in na Krimu zaenkrat še gospodarijo nemški
okupatorji in njihovi pomagači. Seveda, nemška voj¬
ska je dobila resne udarce, toda sovražnik še ni
premagan. Nemški roparji se še srdito borijo in pro¬
ti napadajo, poskušajd se obdržati na obrambnih linijah
in mogoče se bodo vrgli v nove pustolovščine.

Zato v naših vrstah ne sme biti dobrodušnosti,
brezbrižnosti in zanesčnjaštva. Ves sovjetski narod
se veseli zmag, vsi vojaki, poveljniki in politični de¬
lavci se morajo trdno spominjati nasveta našega uči¬
telja Lenina. Prva in glavna stvar je, da nam zmage
ne zmešajo glav in da ne postanemo osebni. Drugič
je važno, da zmago utrdimo in tretjič, da sovražnika
dotolčemo.

V imenu osvobojenja naše domovine od zasovra-
ženega sovražnika in v imenu popolne zmage nad
nemško-fašističnimi osvajalci ukazujem:

75

1. Delajte neutrudljivo na tem, da dosežete dovrše¬
nost v vojaški izvežbanosti, utrjujte disciplino, delo
in organiziranost v Rdeči Armadi in vojni mornarici.

2. Krepkeje udarite po sovražnikovih četah; neutrud¬
ljivo in vztrajno preganjajte sovražnika; ne pustite
mu, da bi se utrdil na obrambnih linijah; ne dajte
mu oddiha in ne miru niti podnevi niti ponoči;
rušite sovražnikove prometne zveze, obkoljujte
sovražnikove čete in uničujte jih, če nocčjo polo¬
žili orožja.

3. Vse bolj rezpihujtč plamen partizanske borbe v
sovražnikovem zaledju. Rušite sovražnikove pro-
metne zveze; spuščajte v zrak železniške mostove;
onemogočajte premikanje sovražnikovih čet; zaži¬
gajte vojaška skladišča in jih spuščajte v zrak;
napadajte sovražnikove postojanke; ne dopuščajte,
da bi bežeči sovražnik zažigal naše vasi in mesta;
z vsemi silami in sredstvi pomagajte Rdeči Armadi
pri njenem napredovanju.

Vse to bo zagotovilo našo zmago.

Tovariši rdečearmejci in mornarji, poveljniki in
politični delavci, partizani in partizanke 1

V imenu sovjetske vlade in naše Boljševiške
Partije vas pozdravljam in vam čestitam k 25 letnici
Rdeče Armade.

Živela naša velika domovina!

Živela naša slavna Rdeča Armada, naša slavna

76

vojna mornarica, naši hrabri partizani in parti¬
zanke !

Živela Partija boljševikov, inspirator in orga¬
nizator zmage Rdeče Armade!

Smrt nemškim okupatorjem!

Vrhovni komandant
Maršal Sovjetske Zveze
Stalin

Dnevno povelje Rdeči Armadi
maja j943

Tovariši rdečearmejci, rdeči mornarji, poveljniki,
politični delavci, partizani in partizanke, delavci in
delavke, kmetje in kmetice, intelektualni delavci, bratje
in sestre, ki ste začasno padli pod jarem nemških
tlačiteljev!

Pozdravljam vas v imenu Boljševiške Partije in
vam čestitam k 1. maju.

Naši narodi pričakujejo 1. maj v težkih dneh
domovinske vojne. Svojo usodo so izročili v roke Rdeči
Armadi in v tem upanju ne bodo prevarani. Sovjetski
borci s svojim življenjem branijo svojo domovino in
sedaj že skoraj dve leti branijo čast, svobodo in neodvi¬
snost narodov Sovjetske Zveze.

Za časa zimskih bojev 1942 — 1943 lčta je Rdeča
Armada zadala Hitlerjevim četam resne poraze, uni¬
čila ogromne množine mostov in vojaškega materiala.
Obkolila in uničila je dve sovražni armadi pri Stalin¬
gradu, ujela nad 300.000 sovražnikovih vojakov in
oficirjev in osvobodila izpod nemškega jarma na stotine
sovjetskih mest in na tisoče vasi. Zimski boji so po¬
kazali, da je napadalna moč sovjetske vojske zrasla.
Naše čete niso izgnale Nemcev samo iz pokrajin, ki
so jih bili zasedli poleti 1942., temveč zavzele so še celo
vrsto mest in okrajev, ki jih je imel sovražnik že pri¬
bližno poldrugo leto v svojih rokah. Nemci niso imeli
moči, da bi preprečili pohod Rdeče Armade. Za ope-

78

racije na ozkem odseku v pokrajini Harkova je moralo
hitlerjevsko poveljstvo vreči 30 novih divizij iz zapadne
Evrope. Nemci so mislili, da bodo pri Harkovu naše
čete oslabili in pripravili našim četam nemški Stalin¬
grad. Toda nemški poskus, da se oddolžijo za Stalingrad,
se ni posrečil.

Zavezniki so očistili od sovražnikov področje
Libije in Tripolisa in sedaj jih uničujejo v Tunisu.
Vrlo anglo-ameriško letalstvo zadaja smrtne udarce
vojaškim in industrijskim središčem v Nemčiji in Ita¬
liji In s tem naznanja, da se bo proti nemško-italijanskim
fašistom odprla druga fronta v Evropi. Tako so se prvič
v tej vojni združili udarci Rdeče Armade po sovražniku
z vzhoda z udarci zavezniških čet z zapada v skupen
udarec. Vse te okolnosti so v temeljih pretresle Hit¬
lerjev vojaški stroj, spremenile tek svetovne vojne in
ustvarile potrebne pogoje za zmago nad Hitlerjevo
Nemčijo. Sovražnik je moral priznati, da se je njegov
položaj poslabšal in začel je jadikovati o vojni krizi.
Res se napenja, da bi svoj položaj prikril s kričanjem
o totalni mobilizaciji, toda nobeno kričanje ne bo pri¬
krilo dejstva, da preživlja fašistični tabor resno krizo.
Kriza se kaže tudi v tem, da se je moral sovražnik
odkrito odreči svojemu prvotnemu namenu: bliskoviti
vojni. V sovražnem taboru ni več moda govoriti o blisko¬
viti vojni. Neprestano klepetanje o bliskoviti vojni so za¬
menjali s cmeravimi tožbami o neizbežnosti dolgotrajne
vojne. Dočitn so preje nemško-fašistieni poveljniki
vedno hvalili taktiko bliskovite vojne, so to taktiko
sedaj zavrgli in ne hvalijo se več s tem, kako so iz¬
vršili ali nameravali izvršiti bliskovit naskok, temveč
se danes hvalijo, da so se njihove enote srečno umak¬
nile angleškim četam v severni Afriki, ki so jim


79

hotele priti za hrbet, ali pa da so se izvili iz obroča
sovjetskih čet pri Demjansku. Fašistično časopisje slika
z živih barvah, kako so nemške čete uspešno pobegnile
s fronte in ušle novemu Stalingradu na tem ali onem
sektorju vzhodne ali tuniške fronte. Očividno je to
edino, s čimer so hitlerjevski strategi lahko hvalijo.

Drugič, se kaže kriza v fašističnem taboru tudi
v tem, da so fašisti vse bolj pogosto začeli govoriti
o miru. Kolikor moremo skepati po pisanju inozem¬
skega tiska, bi hoteli Nemci skleniti mir z Anglijo in
Ameriko pod pogojem, da te dežele prelomijo s Sov¬
jetsko Zvezo ali pa narobe, hoteli bi skleniti mir s
Sovjetsko Zvezo pod pogojem, da bi se ta ločila od
ZDA in Velike Britanije. Verolomni nemški imperialisti
merijo tudi zaveznike po svojem kopitu in mislijo, da
jim bo šel kateri od zaveznikov na lim. Jasno je, da
Nemci ne klepečejo o miru zato, ker jim gre dobro.
To klepetanje o miru v fašističnem taboru samo kaže,
da preživljajo težko krizo. Toda o kakšnem miru naj
bi govorili z nasilnimi razbojniki iz nemško-fašističnega
tabora, ki so zalili s krvjo vso Evropo in jo posejali
z vislicami! Ali ni popolnoma jasno, da bo v Evropi
nastopil mir šele takrat, ko bo Hitlerjeva vojska po¬
polnoma razbita in ko bo Hitlerjeva Nemčija brezpo¬
gojno kapitulirala; in nemški fašisti blebetajo o miru
samo zato, ker čutijo, da se jim bliža katastrofa. Nem-
ško-fašistični tabor preživlja težko krizo in stoji pred
svojo katastrofo. To pa nikakor še ne pomeni, da je
katastrofa Hitlerjeve Nemčije že tu. Ne, ne pomeni.
Hitlerjeva Nemčija in njegova vojska sta omajani in
preživljata krizo, nista pa še razbiti. Bili bi naivni, če
bi mislili, da katastrofa pride sama. Za katastrofo sta
potrebna še dva ali trije taki močni udarci z zapada

80

in vzhoda, kot .iih je d* b; i  Hitlerjeva vojska v zadnjih
petih, šestih mesecih. N. rodi Sovjetske Zveze in nji¬
hova Rdeča Armada, kakor zavezniki in njihova vojska
se bodo morali še t6Žko in trdo boriti, preden bodo
Hitlerjevi zločinci premagani. Ta borba bo zahtevala
se velikih žrtev in ogromnih naporov ter železne
vztrajnosti. Mobilizirati bo treba vse sile in vse mož¬
nosti, da razbijemo sovražnika in tako pripravimo
pot miru.

Tovariši, sovjetski narodi posvečajo vso skrb
Rdeči Armadi. Ljudstvo je pripravljeno dati vse svoje
sile, da okrepi vojaško moč sovjetske dežele. Manj kot
v štirih mesecih so narodi Sovjetske Zveze dali v fond
Rdeče Armade več kot 7 milijard rubljev. To zopet
dokazuje, da je vojna proti Nemčiji vojna vseh narodov,
ki žive v Sovjetski Zvezi. Delavci, kolhozniki, inteligen¬
ca vztrajno in žilavo prenašajo vse napore, ki jih vojna
nalaga in neutrudljivo delajo v podjetjih, v industriji,
pri prometu, v kolhozih in soyhozih. Toda vojna
proti nemško-fašističnim razbojnikom zahteva, da dobi
Rdeča Armada še več topov, tankov, letal, strojnic,
brzostrelk, inometov, streliva, opreme in hrane. Zato
je potrebno, da delajo za fronto delavci, kolhozniki in
vsa sovjetska intelige ca s podvojeno silo in da vsi
naši ljudje in vse ustanove v zaledju delajo složno
in točno kakor dobra ura. Spomnimo se nasveta, ki
ga nam je dal veliki Lenin: Ker je vojna neizbežna,
jč treba dati vse za vojsko. Najmanjšo popuščanje in
nezadostno energijo je treba kaznovati po vojnem
zakonu. Kot odgovor na zaupanj * k: ga irr narod
vanjo, mora Rdeča Armada odgovc iti s te. . da bo
še močneje udarila po sovražniku, neusmiljeno iztreb-
ljevala nemške roparje ter jih neprestano gonila iz

81

sovjetske dežele. Rdeča Armada si je med vojno pri¬
dobila bogate vojne izkušnje. Na stotine in na tisoče
borcev se je do potankosti naučilo uporabljati svoje
orožje, mnogi poveljniki so se preizkušeno naučili
voditi čete na bojnem polju; toda ne bi bilo pametno,
če bi bili s tem zadovoljni. Vojaki se morajo naučiti
dobro uporabljati svoje orožje. Poveljniki morajo po¬
stati mojstri poveljevanja v boju. Toda še to je malo.
V vojnem področju, še bolj pa v taki vojni, kakršna
je sedanja, ne smemo stati na mestu. Ustaviti se na
bojnem področju, bi pomenilo zaostajati in take, ki
zaostajajo, bijejo. Zato je poglavitno, da Rdeča Armada
vsak dan doseže večjo dovršenost vojaške izvežbanosti
in da vsi poveljniki in vojaki Rdeče Armade prouču¬
jejo vojne izkušnje ter se uče boriti kakor to zahteva
stvar zmage.

Tovariši rdečearmejci, rdeči mornarji poveljniki in
politični delavci, partizani in partizanke! Pozdravljam
vas in vam čestitam za 1. maj in ukazujem:

1. Vsem vojakom: pešakom, minometalcem, top¬
ničarjem, letalcem, pionirjem, telefonistom in konjeni¬
kom, da kar naprej neutrudljivo streme po tem, da
postanejo dovršeni vojaški mojstri, da točno izvršujejo
povelja poveljnikov, predpise in navodila, da se sveto
drže discipline; da s£ drže organiziranosti in reda.

2. Poveljnikom vseh vrst vojske in komandantom
čet; da postanejo mojstri poveljevanja, da vešče orga¬
nizirajo vzajemne akcije vseh vrst vojske in da jim
poveljujejo v boju, da spoznavajo sovražnika; da iz¬
popolnjujejo obveščevalno službo, oči in ušesa vojske,
in da se zavedajo, da se brez tega sovražniku ne more
zadajati točnih udarcev; da utrdijo štabe in dosežejo,

82

da bodo štab! Rdeče Armade primerni organi za
vodstvo čet; da dvignejo delo zaledja do stopnje,
ki jo zahteva sedanja vojna in da se zavedajo, da
zavisi od zalaganja trup s strelivom izid bojnih
operacij.

3. Vsej Rdeči Armadi: da utrdi uspehe zimskih
bojev, da ne odstopi sovražniku niti pedi naše zemlje;
da bo pripravljena na odločilno bitko proti nemško-
fašističnim roparjem; da pri obrambi pokaže vso žila-
vost in vztrajnost, ki je lastna borcem naše vojske; a
kadar napada, odločnost skupne akcije čet, smele mane¬
vre na bojnem polju, ki privedejo do obkolitve in uniče¬
nja sovražnika.

4. Partizanom in partizankam: da zadajajo močne
udarce sovražnikovemu zaledju, prometnim zvezam,
vojaškim skladiščem, štabom in podjetjem, da rušijo
sovražnikove linije in zveze, da pritegnejo široke sloje
sovjetskega ljudstva v krajih, ki jih ima v oblasti
sovražnik, v aktivno osvobnddno borbo in da s tem
preorečijo, da bi sovjetske državljane vlačili v nemško
suženjstvo in da bi jih uničevale Hitlerjeve zveri; da
se neusmiljeno maščujejo nemškim roparjem za kri
in solze naših žena in otrok, mater in očetov, bratov
in sester, da z vso s : lo pomagajo Rdeči Armadi v
njeni borbi proti podlim hitlerjevskim tlačiteljem.

Tovariši, sovražnik je že občutil moč uničujočih
udarcev naših čet. .Bliža^se^čas, ko bo Rdeča Armaaa
skupaj z vojsko naših zaveznikov razbila glavo faši¬
stični zveri.

Živela naša slavna domovina!

Živela naša junaška Rdeča Armada!

83

Živela naša junaška vojna mornarica!

Živeli naši hrabri partizani in partizanke!
Smrt nemškim osvajalcem!

Vrhovni komandant
maršal Sovjetske Zveze
Stalin

84

Odgovori

fov.^J. V.ISfalina na vprašanja dopisnika
ameriškega časnika „New Vork Times" in
^angleškega časnika „Times"

Moskovski dopisnik jjameriškega časnika „New
York Times" in angleškega časnika „ Times" g. Par¬
ker je poslal Predsedniku Sveta Ljudskih Komisarjev
ZSSR [tov. J. V. Stalinu pismo, v katerem ga prosi
odgovorov na dve vprašanji, ki zanimata ameriško
in angleško javnost.

Tov. J. V. Stalin je g. Parkerju odgovoril s temle
pismom:

Gospod Parker!

Tretjega maja sem prejel Vaši vprašanji glede
poljsko-sovjetskih odnošajev.

Pošiljam Vam svoja odgovora:

1. „A.li želi vlada ZSSR videti močno in neod¬
visno Poljsko po porazu hitlerjevske Nemčije?

Odgovor. Brezpogojno želi.

2.  „Na kakšnih temeljih naj hi — po Vašem
mnenju — sloneli odnošaji med Poljsko in ZSSR
po vojui?“

85

Odgovor. Na temeljih trdnih odriošajev dobre
soseščine in medsebojnega spoštovanja ali pa, če bo
poljski narod zaželel, — na temeljih zveze za med¬
sebojno pomoč proti Nemcem, kot glavnim sovražni¬
kom Sovjetske Zveze in Poljske,

4. maja  1943.

S spoštovanjem

J. Stalin

86

Odgovor

tovariša £J. V. Stalina na vprašanje glavnega

dopisnika angleške agencije Reuter

Moskovski dopisnik angleške agencije Reuter g.
King je poslal predsedniku Sveta Ljudskih Komisar¬
jev ZSSR tovarišu J. V. Stalinu pismo, v katerem
ga ja prosil odgovora na vprašanje, ki zanima an¬
gleško javnost.

Tov. J. V. Stalin je g. Kingu odgovoril s temle
pismom:

G. King!

Prejel sem Vašo prošnjo, naj odgovorim na vpra¬
šanje, ki se tiče razpusta Komunistične Internacio¬
nale. Pošiljam Vam svoj odgovor.

„Britanski komentarji oh sklepu o likvidaciji
Kominterne so bili zelo ugodni. Kakšno je sovjet¬
sko »tališče y tem vprašanju in kakšno je sovjetsko
mnenje o vplivu razpusta na bodoče mednarodne
adnešaje?“

Odgovor. Razpiist Komunistične Internacionale je
pravilen in pravočasen, ker lajša organizacijo sploš¬
nega navala vseh svobodoljubnih narodov na skup¬
nega sovražnika — hitlerizem.

Razpust Komunistične Internacionale je pravilen,
ker

87

a. razkrinkuje laž hitlerjevcev, da se namerava
»Moskva" vmešavati v življenje drugih držav in jih
„boljševizirati“. Tej laži je zdaj odklenkalo;

b. razkrinkuje kleveto sovražnikov komunizma v
delavskem gibanju češ, da komunistične partije raznih
dežel ne delujejo v interesu svojih narodov, marveč
po ukazih od zunaj. Tudi tej kleveti je zdaj odklenkalo;

c. lajša delo rodoljubov svobodoljubnih dežel za
združitev naprednih sil nrhovih dežel neodvisno od
njihove strankarske pripadnosti in verskih prepričanj
v enoten narodno osvobodilni tabor za dviganje borbe
proti fašizmu;

č. lajša delo rodoljubov vseh dežel za združitev
vseh svobodoljubnih narodov v enoten mednarodni
tabor za borbo proti nevarnosti svetovne nadvlade
hitlerizma, kar pripravlja pot organiziranju bodočega
tovarištva narodov na podlagi njihove enakopravnosti.

Mislim, da bodo vse te okolnosti skupno privedle
k nadaljni utrditvi enotne fronte zaveznikov in drugih
združenih narodov v njihovem boju za zmago nad
hitlerjevsko tiranijo.

Mislim, da je razpust komunistične Internacionale
docela pravočasen, ker je prav zdaj, ko fašistična zver
napenja svoje zadnje sile, nujno potrebno organizirati
splošen naval svobodoljubnih dežel, da bi to zver po¬
tolkle ter rešile narode fašističnega zatiranja.

28. maja 1943.

S spoštovanjem

J. Stalin

88

Poročilo

J. V. Stalina, predsednika Državnega
Obrambnega Odbora, na slavnostni seji
Moskovskega Sovjeta odposlancev
delovnega ljudstva, partijskih in socialnih
organizacij mesta Moskve
dne 6. novembra j 943

Tovariši!

Danes praznujejo narodi Sovjetske Zveze 26-let-
nico Velike Oktobrske Socialistične Revolucije. Tretjič
slavimo ta dan v Domovinski Vojni. Oktobra 1941 je
preživljala naša Domovina težke dneve. Sovražnik je
zasedel velike predele naše dežele, naša vojska se je
morala umakniti. Potrebni so bili veliki napori armade
in ljudstva, da smo ustavili sovražnika in mu prizadeli
težak udarec pod Moskvo.

Oktobra 1942 se je nevarnost za našo Domovino
še povečala. Sovražnik je stal tedaj kakih 150 km daleč
od Moskve, vdrl v Stalingrad in se boril v predgorjih
Kavkaza. Toda niti v teh težkih dneh vojska in ljud¬
stvo nista obupala, temveč sta vztrajno prenašala vse
te preizkušnje. V sebi sta našla moči, da ustavita so¬
vražnika in mu zadata protiudarec. Zvesta oporoki
velikega Lenina sta brez ozira na napore in žrtve
branila pridobitve Oktobrske Revolucile. Kakor je
znano, ti napori vojske in ljudstva niso bili zaman.
Kmalu po oktobrskih dneh preteklega leta je naša

89

vojska prešla v ofenzivo in prizadejala sovražniku nov
težak udarec najprej pri Stalingradu, na Kavkazu in
v pokrajini srednjega Dona, potem pa na začetku
1943 pri Velikih Lukah, pri Leningradu ter v pokra¬
jinah Rževa in Vjazme. Od tedaj Rdeča Armada
ni več izpustila iniciative iz svojih rok. Njeni udarci so
v teku poletja tega leta postajali vse močnejši, njeno
vojaško mojstrstvo je naraščalo od meseca do meseca.
Od tistih dni so dosegle naše čete velike zmage. Nemci-
doživljajo poraz za porazom. Kjub vsemu prizadevanju
sovražnik na vsej sovjetsko-nemški fronti ni dosegel
niti enega količkaj resnega uspeha.

j.  Leto velikega preobrata
v teku vojne

Preteklo leto — leto od 25. do 26. obletnice Oktobra
— pomeni preobrat v Domovinski Vojni. To leto po¬
meni preobrat predvsem zato, ker je v tem letu Rdeči
Armadi prvikrat od začetka vojne uspelo, da je izvedla
veliko poletno ofenzivo proti nemškim četam, pri
čemer so bile nemške čete spričo udarcev naših čet
prisiljene naglo zapuščati okupirano ozemlje in so se
često samo z begom rešile obkolitve. Pri tem so pu¬
ščale na bojišču velike količine materiala, vojne opreme,
skladišča z orožjem in munieijo ter ranjene vojake
in oficirje. Na ta način so bili uspehi naše poletne
ofenzive v drugi polovici tega leta nadaljevanje in
zaključek uspehov naše zimske ofenzive na začetku
tega leta.

Zdaj ko je Rdeča Armada pri razvijanju uspehov
zimske ofenzive nemškim četam prizadejala težak uda¬
rec poleti, lahko smatramo, da je enkrat za vselej

90

pokopana bajka o tem, da Rdeča Armada poleti ne
more uspešno prodirati. Preteklo leto je pokazalo, da
lahko prodira Rdeča Armada poleti prav tako kot
pozimi. V teh ofenzivnih operacijah preteklega leta
se je našim četam v bojih na srednjem odseku fronte
posrečilo napredovati do 500 km, na jugu pa do 1300
km. Pri tem so osvobodile približno 1 milijon kv. km
ozemlja, t. j. skoro dve tretjini sovjetske dežele, ki jo
je sovražnik začasno zasedel. Pri tem so bile sovražne
čete potisnjene od Vladikavkaza do Hersona, od Jeli-
sine do Krivega roga, od Stalingrada do Kijeva, od
Voroneža do Gomela, od Vjazme in Rževa do dohodov
k Orši in Vitebsku. Ker Nemci sarni niso verjeli v
trajnost svojih uspehov na sovjetsko-nemški fronti so
že vnaprej v teku dolgega razdobja gradili močne
obrambne pasove, predvsem vzdolž velikih rek. Toda
v bojih letošnjega leta niso rešile Nemcev niti reke
niti močne utrdbe. Naše čete so razbile nemško obrambo
in so samo v treh poletnih mesecih 1943 mojstrsko
prešle štiri zelo resne vodne zapreke — Severni Do¬
neč, Desno, Sož in Dnjeper. Tu niti ne govorim o
takih zaprekah, kot je bila nemška obrambna linija
v pokrajini reke Mius zapadno od Rostova, ali pa
obrambna linija v pokrajini reke Moločne pri Meli-
topolu. Zdaj Rdeča Armada uspešno razbija sovražnika
na drugi strani Dnjepra.

To leto pomeni preobrat tudi zato, ker je Rdeči
Armadi uspelo v razmeroma kratkem času zlomiti in
streti najbolj izkušene stare kadre nemško-fašističnih
čet, ter prekaliti in hkrati povečati svoje lastne kadre
v.uspešnih ofenzivnih bojih v teku leta.

V minulem letu je nemško-fašistična vojska v bojih
na sovjetsko-nemški fronti izgubila čez 4 milijone

91

vojakov in oficirjev, od tega najmanj 1,800.000 ubitih.
Razen tega so Nemci izgubili v tem letu čez 14.000
letal, čez 25.000 tankov in najmanj 40.000 topov. Zdaj
nemško-fašistična vojska ni več takšna, kot je bila
na začetku vojne. Medtem ko je imela na začetku
vojne zadostno količino izvežbanih kadrov, je zdaj
zvodenela spričo novopečenih, mladih, neizkušenih ofi¬
cirjev, ki jih Nemci v naglici mečejo na fronto, ker
nimajo niti potrebnih oficirskih rezerv niti časa, da
bi jih izšolali.

Čisto drugo sliko nudi zdaj Rdeča Armada. Njeni
kadri so se pomnožili in prekalili v uspešnih ofenzivnih
bojih preteklega leta. Množina njenih vojaških kadrov
raste in bo rasla, ker količina nujno potrebnih ofi¬
cirskih rezerv daje tako časa kot tudi možnosti za
šolanje mladih častniških kadrov in za njihovo postav¬
ljanje na odgovorna mesta. Značilno je to, da name¬
sto 240 divizij, ki so stale prejšnjo leto na naši fronti
in med katerimi je bilo 179 nemških divizij, stoji letos
pred fronto Rdeča Armade 257 divizij, med katerimi
je 207 nemških. Nemci očividno računajo, da bodo
mogli znižanje kakovosti svojih divizij nadoknaditi s
povečanjem njihove količine. Toda poraz Nemcev v
preteklem letu dokazuje, da slabše kakovosti divizij
ni mogoče nadomestiti s povečano količino. S čisto
vojaškega stališča sta poraz nemških čet na naši fronti
ob koncu tega leta vnaprej odločila dva zelo važna
dogodka: bitka pred Stalingradom in bitka pred Kur-
skom. Bitka pri Stalingradu se je končala z obkolitvijo
nemške armade, ki je imela 300.000 mož. Tedaj je
bilo razbitih in ujetih več kot tretjina obkoljenih čet.
Zaradi boljše ponazoritve tega, v zgodovini največjega
poraza, je treba vedeti, da ja bilo po končani stalin-

92

grajski bitki zbranih in pokopanih 147.200 ubitih nem¬
ških vojakov in oficirjev ter 46.700 ubitih sovjetskih
vojakpv in oficirjev. Stalingrad pomeni zaton moči
nemško-fašistične vojske. Kot je znano, si Nemci po
krvavi bitki pri Stalingradu niso več mogli opomcči
Kar se tiče bitke pri Kursku, se je ta končala z zlo¬
mom dveh osnovnih prodirajočih grupacij nemško-fa-
šističnih čet s prehodom naših čet v protinapad, ki
se je potem razvil v silovito poletno ofenzivo Rdeče
Armade. Bitka pri Kursku se je začela z ofenzivo
Nemcev proti Kursku od severa in od juga. To je
bil zadnji poskus Nemcev, da bi izvedli veliko pole¬
tno ofenzivo in za primer uspeha nadomestili izgubljeno.
Kot je znano, je ta ofenziva propadla. Rdeča Armada
ni samo ustavila nemške ofenzive, ampak je še sama
prešla v ofenzivo in z nizom zaporednih udarcev v
teku poletnih operacij pognala nemško-fašistične čete
na drugo stran Dnjepra. Če je bitka pri Stalingradu
napovedala zaton moči nemško-fašistične vojske, je
bitka pred Kurskom nakazala njeno katastrofo.

Nazadnje pomeni to leto preobrat tudi zato, kčr
je uspešno prodiranje Rdeče Armade bistveno poslab¬
šalo gospodarski in vojno politični položaj fašistične
Nemčije in jo privedlo v zelo resno krizo. Nemci so
hoteli letos poleti izvesti uspešno ofenzivo na sov-
jetsko-nemški fronti, da bi si spet pridobili izgubljeno
ozemlje in utrdili svojo omajano avtoriteto v Evropi.
Toda Rdeča Armada je Nemcem prekrižala račune,
odbila njihovo ofenzivo, sama prešla v ofenzivo in
pognala Nemce na zapad ter s tem pomendrala avto¬
riteto nemškega orožja. Nemci so krenili po poti
dolgotrajne vojne, začeli graditi obrambne črte in »zi¬
dove" ter izjavili vsemu svetu, da so njihovi novi
položaji nedostopni.

93

Toda Rdeča Armada je tudi tu prekrižala njihove
račune, prebila njihove črte in »zidove", uspesno na¬
daljuje prodiranje in jim ne da časa za podaljšanje
vojne. Nemci so si hoteli izboljšati položaj na fronti
s »totalno mobilizacijo". Toda dogodki so tudi tu po¬
kvarili račune Nemcev. Poletna operacija je pogoltnila
že dve tretjini »totalno mobiliziranih", pa ni videti,
da bi to dejstvo prineslo kakšno izboljšanje položaja
nemško-fašistične armade. Je mogoče, da bo treba
izvesti še eno »totalno mobilizacijo", vendar pa ni¬
mamo nobene osnove za trditev, da ponovitev takega
ukrepa ne bo privedla do »totalnega" zloma take države.

Nemci so računali, da bodo trdno držali Ukrajino,
da bi izkoristili ukrajinske poljske pridelke za svojo
vojsko in prebivalstvo, a doneški premog za tovarne
in železniški promet v službi nemške vojske. Pa so
se uračunali tudi v tem. V teku uspešnega prodiranja
Rdeče Armade Nemci niso izgubili samo doneškega
premoga, ampak tudi najbogatejše žitorodne predele
Ukrajine, pri čemer nimamo razloga predpostavljati,
da v najkrajšem času ne bodo izgubili še ostale Ukra¬
jine. Razumljivo je, da so vse te napake v računih
morale poslabšati in da so dejansko bistveno poslab¬
šale gospodarski in vojno-politični položaj fašistične
Nemčije. Fašistična Nemčija preživlja globoko krizo,
ona stoji pred svojo katastrofo.

2. Vsenarodna pomoč fronti

Uspehi Rdeče Armade ne bi bili zmožni brez
pomoči naroda, brez požrtvovalnega dela sovjetskih
ljudi v tovarnah, podjetjih, premogokovnikih in drugih
rudnikih, v prometu in poljedelstvu. Sovjetsko ljudstvo

94

je pod težkimi pogoji vojne preskrbelo svojo vojsko
z vsem, kar je najnujneje potrebno, in stalno izpopol¬
njuje njeno vojno tehniko. Vso dobo vojne sovražniku
ni uspelo prekositi naše armade v kakovosti oboro¬
žitve. Istočasno je naša industrija zalagala fronto z
vedno večjimi količinami vojnega materiala. Preteklo
leto pomeni preokret ne samo v poteku vojnih opera¬
cij, ampak tudi v delu našega zaledja. Pred nami niso
več stale naloge kot je evakuacija podjetij na vzhod
in prebod industrije v oborožitveno proizvodnjo. Sov¬
jetska država ima zdaj urejeno vojno gospodarstvo,
ki hitro raste. Vsi napori naroda so se mogli osre¬
dotočiti na okrepitev industrije in nadaljno izpopolnitev
oborožitve, zlasti tankov, letal, topov in motoriziranega
topništva. Pri tem smo dosegli velike uspehe. Opirajoč
se na vsenarodno pomoč je Rdeča Armada neprestano
dobivala bojno opremo, sipala na sovražnika milijone
bomb, min in topovskih granat, pošiljala v boj tisoče
tankov in letal. Po vsej pravici se sme reči, da bo
požrtvovalno delo sovjetskih ljudi v zaledju zapisano
v zgodovini vzporedno z junaško borbo Rdeče Armade
kot brezprimerni podvig naroda v obrambi domovine.
Delavci Sovjetske Zveze, ki so ustvarili v letih mirne
graditve visoko razvito, močno socialistično industrijo,
so v času Domovinske Vojne s pravim delovnim ju¬
naštvom razvili neumorno in živo delo za pomoč fronti.
Vsi vedo, da so hitlerjevci v vojni proti ZSSR imeli
na razpolago ne samo zelo razvito industrijo Nemčije,
ampak tudi razmeroma močno razvito industrijo va¬
zalnih in okupiranih dežel. Vendar pa hitlerjevci niso
mogli ohraniti premoči v količini vojnega materiala,
ki so jo imeli ob začetku vojne proti Sovjetski Zvezi.
Če je zdaj likvidirana prejšnja sovražnikova premoč v
množini tankov, letal, minometov in avtomatskih pušk,

85

če zdaj naša armada ne občuti resnega pomanjkanja
orožja, municije in vojne opreme, je to v prvi vrsti
zasluga našega delavskega razreda.

Kmetje Sovjetske Zveze, ki so v letih mirne
graditve na temelju kolhoznega reda pretvorili za¬
ostalo poljedelstvo v napredno agrarno proizvodnjo,
so v Domovinski Vojni pokazali v zgodovini vasi
doslej neznano velik smisel za vse narodne interese.
S požrtvovalnim delom za pomoč fronti so pokazali,
da smatra sovjetski kmet sedanjo vojno zoper Nem¬
ce za svojo stvar, za vojno, ki odloča o njegovem
življenju in njegovi svobodi. Znano je, da je naša
dežela z navalom fašističnih hord začasno izgubila
važne poljedelske pokrajine Ukrajine, Dona in Ku¬
hana, pa so naši kolhozi in sovhozi kljub temu brez
posebnih motenj zalagali našo armado z življenjski¬
mi potrebščinami. Jasno je, da brez kolhoznega re¬
da, brez požrtvovalnega dela kolhoznikov in kolhoz-
nic ne bi mogli rešiti te težke naloge. Če naša vojska
v tretjem letu vojne ne čuti pomanjkanja živil, če ima
prebivalstvo dovolj hrane, a industrija dovolj surovin,
tedaj je s tem izpričala sila in življenjska sposobnost
kolhoznega reda, patriotizem kolhoznega kmeta.

V veliko pomoč fronti je bil naš promet, v prvi vrsti
železniški promet, a tudi rečni, morski in avtomobilski
promet. Kakor je znano, je promet zelo važno sredstvo
za zvezo med fronto in zaledjem. Lahko se izdela
velika količina orožja in municije, toda če se s po¬
močjo prometnih zvez ne pošlje na fronto pravočasno,
lahko ostane zanjo brez koristi. Treba je reči, da je
v zadevi pravočasnega dovoza orožja, municije bojne
opreme, živil itd. na fronto, vloga prometa usodne
važnosti. Če se je kljub težavam vojnega časa in

96

pomanjkanju kurjave posrečilo zalagati fronto z vsemi
potrebščinami, gre aa to priznanje v prvi vrsti našim
prometnim delavcem in nameščencem.

Kar se tiče pomoči fronti, tudi naša inteligenca
ne zaostaja za delavskim razredom in kmeti. Sovjet¬
ska inteligenca vdano dela za obrambo naše dežele,
neprestano izpopolnjuje oborožitev Rdeče Armade, teh¬
niko in organizacijo proizvodnje. Pomaga delavcem in
kmetom dvigati industrijo in poljedelstvo in kljub voj¬
nim razmeram razvija dalje sovjetsko znanost in kul¬
turo. To dela čast naši inteligenci.

Vsi narodi Sovjetske Zveze so se enodušno dvignili
v obrambo svoje domovine. Upravičeno so smatrali
sedanjo Domovinsko Vojno za skupno stvar celotnega
delovnega ljudstva, brez razlike narodnosti in veroiz¬
povedi. Zdaj vidijo že hitlerjevski politiki sami, kako
brezupno bedasti so bili njihovi računi o razdoru in
spopadu med narodi Sovjetske Zveze. Prijateljstvo
med narodi naše dežele je premagalo vse težave, vse
preizkušnje vojne in se še bolj utrdilo v skupni borbi
vseh sovjetskih ljudi proti fašističnim osvajalcem.

V tem je izvor moči Sovjetske Zveze.

Vodilna in usmerjajoča sila sovjetskega ljudstva
je bila tako v letih mirne graditve kakor tudi v voj¬
nem času Leninova Partija, boljševiška Partija. Nobena
stranka še ni imela in nima pri ljudskih množicah
tolikega ugleda, kot ga ima boljševiška Partija. To pa
je tudi razumljivo. Pod vodstvom boljševiške Partije
so si delavci, kmetje in inteligenca naše dežele izbo¬
jevali svobodo in zgradili socialistično družbo. V dne¬
vih Domovinske Vojne je navdihovala in organizirala
vsenarodni boj proti fašističnim osvajalcem. Organi-
zatorično delo Partije je združilo in usmerilo k skup-

97

nemu cilju vse napore sovjetskih ljudi, s tem da je
podredilo vse naše sile in sredstva delu za uničenje
nasprotnika. Med vojno se je Partija še bolj spojila
z narodom, še tesneje povezala s širokimi množica¬
mi delovnega ljudstva.

V tem je izvor moči naše države.

Sedanja vojna je z vso svojo močjo potrdila znane
Leninove besede, da pomeni vojna vsestransko preiz¬
kuša« je vseh materialnih in duhovnih sil vsakega
naroda. Zgodovina vojn uči, da so to preizkušnjo
vzdržale samo tiste države, ki so svojega nasprotnika
prekašale po razvoju in organizaciji gospodarstva, po
izkušenosti, mojstrstvu in morali svojih čet, po vzdrž¬
ljivosti in enotnosti naroda v vsem času vojne. Ravno
taka država pa je naša država. Sovjetska država nikoli
ni bila tako čvrsta in neomajna kot je zdaj, v tretjem
letu vojne. Izkušnje vojne pričajo, da je sovjetski red
ne samo najboljša oblika organizacije gospodarskega
in kulturnega poleta dežele v letih mirne graditve,
ampak tudi najboljša oblika mobilizacije vseh narod¬
nih sil, za odpor sovražniku v času vojne.

Sovjetska oblast, ki je bila vzpostavljena pred
26  leti, je v kratki zgodovinski dobi spremenila našo
deželo v nezavzetno trdnjavo. Rdeča Armada ima
najčvrstejše in najzaneslivejše zaledje od vseh vojsk
na svetu.

V tem je izvor moči Sovjetske Zveze.

Ni dvoma, da bo izšla sovjetska država iz vojne
močna in še bolj okrepljena. Netnški osvajalci rušijo
in pustošijo našo deželo, da bi izpodkopali moč naše
države. Prodiranje Rdeče Armade je še v večji meri
odkrilo barbarski in razbojniški značaj hitlerjevske

98

vojske. Nemci so iztrebili v zavzetih predelih stotiso-
če naših mirnih ljudi. Kakor srednjeveški barbari in
Atilove horde nemški zločinci teptajo polja, požigajo
mesta in vasi, rušijo industrijska podjetja in kulturne
ustanove. Nemški zločini pričajo o sir' fašističnih
osvajalcev, ker tako ravnajo samo za i vlastodržci,
ki sami ne verjamejo v svojo zmaga. In čim brezup-
nejši postaja položaj hitlerjevcev, tem bolj besnijo v
svojih zverinstvih iti ropanju. Naš narod ne bo opro¬
stil nemškim izrodkom teh zločinov. Poklicali bomo
na odgovor nemške zločince za vše njihove zločine!

V pokrajinah, kjer začasno besnijo fašistični raz¬
bojniki, bo treba obnoviti porušena mesta in vasi,
industrijo, promet, kmečko gospodarstvo, kulturne
ustanove in ustvariti za sovjetsko ljudstvo, osvobojeno
fašističnega suženjstva, normalne pogoje za življenje.
Že zdaj se je s polno brzino razvilo delo za obnovo
gospodarstva in kulture v pokrajinah, ki jih je moral
zapustiti sovražnik, toda to je šele začetek. Treba bo
do kraja likvidirati posledice gospodarjenja Nemcev v
osvobojenih pokrajinah. To je velika vsenarodna na¬
loga. Mi moremo in moramo izvršiti to težko nalogo
v kratkem času.

3, Ufrdifevlprofihifierjevske koalicije —
razpad fašističnega bloka

Preteklo leto pomeni preobrat ne samo v Domo¬
vinski Vojni Sovjetske Zveze, ampak sploh v vsej
svetovni vojni. Spremembe, ki so nastopile to leto v
vojaškem in zunanje političnem položaju, so se razvile
v korist ZSSR in njej prijateljskih zavezniških dežel,
na škodo Nemčije in njenih sokrivečv pri razbojni-

99

štvih v Evropi. Rezultati in posledice zmag Rdeče
Armade so daleč prekoračili okvir sovjetsko-nemške
fronte, spremenili ves nadaljni tek svetovne vojne in
dobili velik mednarodni pcmen. Zmaga zavezniških
dežel nad skupnim sovražnikom se je približala, a
odnosi med zavezniki, vojno prijateljstvo njihovih
armad pa se proti pričakovanju nasprotnikov ne le
da ni oslabilo, ampak nasprotno še povečalo in učvr¬
stilo. O tem zgovorno pričajo tudi zgodovinske odlo¬
čitve Moskovske konference predstavnikov Sovjetske
Zveze, Velike Britanije in Združenih Držav Amerike,
ki so bile nedavno objavljene. Zdaj so nase zedinjene
dežele polne odločnosti, da zadajo sovražniku skupne
udarce, ki bodo privedli do popolne zmage nad njim.
Letos so udarce Rdeče Armade po nemško-fašističnih
četah spremljale vojne operacije naših zaveznikov v
Severni Afriki, v bazenu Sredozemskega morja in v
Južni Italiji.

Razen tega so zavezniki izpostavili in še naprej
izpostavljajo temeljitemu bombardiranju važna indu¬
strijska središča v Nemčiji in s tem močno slabijo
vojno sposobnost sovražnika. Če vsemu temu dodamo
še to, da nas zavezniki redno zalagajo z raznovrstnim
orožjem in sirovinami, moremo brez pretiravanja reči,
da so z vsem tem dokaj olajšali uspehe naše poletne
ofenzive. Današnjih operacij zavezniških čet na jugu
Evrope seveda še ne moremo smatrati za drugo fronto,
vendar je to nekaj, kar je podobno drugi fronti. Ra¬
zume se, da bo otvoritev prave druge fronte v Evropi,
ki ni daleč, znatno pospešila zmago nad hitlerjevsko
Nemčijo in še bolj utrdila bojno prijateljstvo zavez¬
niških držav. Dogodki preteklega leta torej dokazujejo,
da je protihitlerjevska koalicija trdna zveza narodov

100

in da temelji na trdni osnovi. Zdaj je že vsem jasne,
da je hitlerjevska klika, ki je začela sedanjo vojno,
pripeljala Nemčijo in njene prirepnike y slepo ulico.
Porazi fašističnih čet na sovjetsko-nemški fronti in
udarci zaveznikov italijansko-nemškim četam so oma¬
jali vso stavbo fašističnega bloka, ki se zdaj podira
pred našimi očmi.

Italija je nepovratno izpadla iz hitlerjevske koa¬
licije. Mussolini ne more ničesar bistveno spremeniti,
ker je dejansko nemški ujetnik. Na vrsti so drugi
udeleženci koalicije: Finska, Madžarska, Romunija in
drugi Hitlerjevi vazali. Vojaški porazi Nemčije so jih
navdali s strahom. Zdaj so izgubili že vsak up na
zanje ugoden izid vojne in jih skrbi, kako se bodo
izvlekli iz blata, v katerega jih je potegnil Hitler. So¬
krivci hitlerjevske Nemčije v ropanju so komaj še
pokorni svojemu gospodarju. Zdaj ko je prišel čas, da
odgovarjajo za razbojništva, gledajo na vse strani in
preže na ugodno priliko, da se neopažno izmuznejo
iz razbojniške bratovščine.

Ko so začeli vojno, so udeleženci hitlerjevskega
bloka računali na hitro zmago. Že v naprej so se do¬
menili, kaj bo kdo dobil: eden kolače in pečenje,
drugi brce in bunke. Razume se, da so brce in bunke
namenili svojim nasprotnikom, sebi pa kolače in pe¬
čenje. Toda zdaj je jasno, da Nemčija in njeni hlapci
ne bodo dobili niti kolačev, niti pečenja, marveč da
si bodo morali razdeliti brce in bunke. Videč to malo
zavidno perspektivo, si Hitlerjevi sokrivci zdaj ubijajo
glavo, kako bi se umaknili iz vojne in bi bili pri tem
deležni eim manj brc in bunk.

Primer Italije kaže Hitlerjevim vazalom, da, čim
kasneje zapuste Nemčijo in čim delj ji dovoljujejo,

101

da gospodari v njihovih državah, tem večje opustošenje
čaka njihove dežele, tem večje ho trpljenje njihovih
narodov. Primer Italije nadalje uči, da hitlerjevska
Nemčija niti ne misli na obrambo svojih vazalnih
držav, ampak, da jih hoče spremeniti v areno vojnega
pustošenja, da bi tako odgodila svoj lastni krah. Stvar
nemškega fašizma je izgubljena, a krvavi “novi red“,
ki ga je ustvaril, gre k svojemu zlemu. V okupiranih
evropskih deželah raste vsenarodna eksplozija upora
proti fašističnim zasužnjevalcem. Nepovratno je iz¬
gubljen nekdanji prestiž Nemčije v njenih zavezniških
in nevtralnih državah, razrahljane so njene gospodar¬
ske in politične zveze z nevtralnimi državami. Davno
je že minil čas, ko je hitlerjevska klika kričala o
osvojitvi svetovnega gospedstva. Zdaj, kot je znano,
Nemcem ni do svetovnega gospodstva. Da le odnesejo
celo kožo — evo ti zastonj svetovno gospedstvo.

Na ta način je tek vojne pokazal, da zveza
fašističnih držav ni imela in nima trdih tuneljev.
Hitlerjevska koalicija je nastala na osnovi osvajalskih
roparskih poželenj njenih udeležencev. Dokler so
doživljali hitlerjevci vojaške uspehe, se je zdela koa¬
licija močna, toda že prvi porazi fašističnih čet so
dovedli do dejanskega razpada fašističnega razbojni¬
škega bloka. Hitlerjevska Nemčija in njem vazali stoje
pred svojo katastrofo. Zmaga zavezniških dežel nad
hitlerjevsko Nemčijo bo postavila na dnevni red važna
vprašanja organizacije in vzpostavitve državnega, eko¬
nomskega in kulturnega življenja evropskih narodov.
Politika naše vlade ostane v teh vprašanjih nespreme¬
njena. Skupaj s svojimi zavezniki bemo morali:

1. Osvoboditi evropske narode fašističnih osvajal¬
cev in jim nuditi pomoč pri obnavljanju njihovih

102

nacionalnih držav, ki so jih fašistični zasužnjeval«
razkosali. Narodi Francije, Belgije, Jugoslavije, Če¬
škoslovaške, Poljske, Grčije in drugih držav, ki so
pod nemškim jarmom, morajo postati svobodni in
samostojni.

2. Dati osvobojenim evropskim narodom polno
pravico in svobodo, da sami rešujejo vprašanja
svoje državne ureditve.

, 3. Ukreniti, da bodo vsi fašistični zločinci, krivci,

ki so odgovorni za to vojno in trpljenje narodov, pa
naj se skrijejo v kateri koli deželi, dobili strogo
kazen in plačilo za vse zločine, ki so jih počeli.

4. Ustvariti tak red v Evropi, ki bo popoinoma
izključil možnost, da bi Nemčija spet napadla.

5. Ustvariti trajno gospodarsko, politično in
kulturno sodelovanje evropskih narodov, temelječe
na medsebojnem zaupanju in medsebojni pomoči,
z namenom, da se vzpostavita gospodarstvo in kul¬
tura, ki so ju uničili Nemci.

Rdeča Armada in sovjetsko ljudstvo sta dosegla
v preteklem letu velike uspehe v borbi proti nemškim
osvajalcem. Dosegli smo temeljit preobrat v vojni v
korist naše države in zdaj se vojna približuje končne¬
mu razpletu. Toda sovjetskim ljudem ne pristaja se usta¬
viti pri tem, kar so dosegli, opajati se nad svojimi uspehi.
Zmaga se nam utegne izmuzniti iz rok, če se bo v
naših vrstah pojavilo samozadovoljstvo. Zmage ni
mogoče doseči brez boja in napora. Doseže se z bojem.
Zmaga je zdaj blizu, toda za njeno izvojevanje so,
potrebni novi napori sil, požrtvovalnost, delo vsega
zaledja, tehtne in odločne operacije Rdeče Armade ua
fronti.

103

Bil bi zločin nad sovjetsko Domovino, nad sov¬
jetskimi ljudmi, ki so začasno prišli pod fašistični
jarem, nad evropskimi narodi, ki trpe pod fašističnim
jarmom, č® ne bi izkoristili vseh možnosti za čim¬
prejšnje uničenje sovražnika. Sovražnik se nč sme
oddahniti. Vidite, zato je treba napeti vse sile, da do-
tolčemo sovražnika.

Sovjetsko ljudstvo in Rdeča Armada jasno vidita
težave predstoječega boja, toda že zdaj je jasno, da se pri¬
bližuje dan naše zmage. Vojna je stopila v stadij, ko
gre za to, da bo okupator popolnoma pregnan iz
sovjetske dežele in da bo likvidiran fašistični „novi
red“ v Evropi. Ni daleč dan, ko bomo popolnoma
očistili Ukrajino in Belo Rusijo, Leningrajsko in Ka-
liainsko pokrajino, ter osvobodili narode Krima, Litve,
Latvije, Estonije, Moldavije in Karelo-Finske republike.

Tovariši!

Za zmago angleško-sovjetske-ameriške bojne
zveze!

Za osvoboditev evropskih narodov izpod fa¬
šističnega jarma!

Za popolni izgon nemških izrodkov iz naše
dežele!

Živela Rdeča Armada!

Živela naša Vojna mornarica !

Živeli naši pogumni partizani in partizanke!

Živela naša velika Domovina!

Smrt nemškim osvajalcem!

104

Dnevno povelje

vrhovnega komandanta maršala Sovjetske
Zveze  J. V. Stalina, z dne 7. novembra 1945

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, podoficirji
oficirji in generali, partizani in partizanke, delovno ljud¬
stvo Sovjetske Zveze.

V imenu sovjetske vlade in naše boljševiške Par¬
tije vas pozdravljam in vam čestitam ob 26-letnici
Velike Oktobrske Socialistične Revolucije.

26-letnieo naše Velike Socialistične revolucije pra¬
znujemo v dneh slavnih zmag Rdeče Armade nad
sovražniki naše domovine.

Že preko dve leti vojuje naš narod osvobodilno
vojno proti nemško-fašističnim zasužnjevalcem. Pred
letom dni je naša Domovina preživljala težke dneve.
Sovražnik je v tem času zavzel velik teritorij. Milijoni
sovjetskih ljudi so trpeli v nemški sužnosti. Sovražne
horde so drvele proti Volgi, da bi obšle Moskvo od
vzhoda in oblegale dohode k Zakavkazju. Toda Rdeča
Armada je s svojimi prsi zastavila sovražniku pot.
Naše čete so ustavile tujčeve razbojniške horde, jih
razbile pri Stalingradu in jih naglo pogHale na zapad.
Od tedaj drži Rdeča Armada neprekinjeno v svojih
rokah iniciativo vojaških operacij.

Pozimi 1942-43 so naše slavne čete razbile izbra¬
ne armade Nemcev, Italijanov, Romunov in Madžarov,

105

iztrebile in zajele nad milijon sovražnih vojaaov in
oficirjev ter osvobodile velikansko ozemlje kakih pol
milijona kvadratnih kilometrov. Poleti 1943 je Rdeča
Armada zadala sovražniku nov težak udarec. Naše
čete so v nekaj dneh likvidirale poletno ofenzivo Nem¬
cev in s tem pokopale Hitlerjev načrt o uničenju
glavnih sil Rdeče Armade in o obkolitvi Moskve od
Orla in Kurska. Še več, Rdeča Armada je sama pre¬
šla v odločno ofenzivo, prebila močno utrjeno sovraž¬
nikovo linijo in ga v treh mesecih potisnila na zapad,
mestoma za 400—450 km. Med poletno ofenzivo so
naše čete pregnale sovražnika iz dela Ukrajine na
levem bregu Dnjepra, iz Doneške kotline, s Taman-
skega polotoka, iz Orelske in Smolenske pokrajine,
stopile v Ukrajino na desnem bregu Dnjepra, zavzele
glavno mesto sovjetske Ukrajine — Kijev, stopile v
Belorusijo, zavzele položaje ob dohodu na Krim, osvo¬
bodile čez 160 mest in čez 38.000 naselij.

Rdeča Armada je v preteklem letu iztrgala Nem¬
cem skoro dve tretjini naše dežele, ki so jo Nemci
prej zasedli, in rešila iz nemškega suženjstva na de¬
setero milijonov sovjetskih ljudi.

V preteklem letu so zgubili Nemci na sovjetsko-
nemški fronti nad 4 milijone vojakov in oficirjev, od
tega vsaj 1,800.000 ubitih. Na sovjetsko-nemški fronti
so neslavno končali izbrani kadri nemško-fašističnih
armad. Obenem z njimi so za vedno pokopani hitler-
jevi načrti o osvojitvi sveta in zasužnjenju narodov.

Res je sicer, da se nemška vojska tudi zdaj trdo¬
vratno bori, toda porazi, ki so jih Nemci pretrpeli,
odkar so bili razbiti pri Stalingradu, so oslabili bor¬
beni duh nemške vojske. Zdaj se Nemci boje obko¬
litve kakor ognja in kadar jim grozi nevarnost, da

106

jim pridemo za hrbet, zbežijo in puščajo ca boji¬
šču vojni material in ranjence. V cfenzivnih bojih
minulega leta so se naše čete obogatile z izkušnjami,
kako je treba voditi sodobno vojskovanje. Naši oficirji
in generali vešče in uspešno vodijo čete. Rdeča Ar¬
mada je postala najmočnejša in najbolj prekaljena
sodobna vojska. Zmage Rdeče Armade so še bolj utr¬
dile mednarodni položaj Sovjetske Zveze. Prodiranje
naše vojske so podpirale vojne operacije zavezniških
čet v Sev. Afriki, na italijanskih otokih in na jugu
Italije. Letalstvo naših zaveznikov je močno bombar¬
diralo industrijska središča Nemčije. Ni dvoma, da
bodo udarci Rdeče Armade po nemških četah na vzho¬
du, podprti z udarci glavnih zavezniških sil na zapadu,
privedli do zloma hitlerjevske Nemčije in do popolne
zmage prot hitlerjevske koalicije.

Rdeča Armada bi ne mogla doseči velikih zmag
tega leta brez vsenarodne pomoči sovjetskega ljudstva.
Sovjetsko ljudstvo vlaga vse svoje sile v podpiranje
svoje armade. Kot nepretrgana reka tečejo na fronto
orožje, municija, oprema in živila. Ural in Doneska
kotlina, Moskva in Povolžje, Leningrad, in Baku, Ka-
zahslan in Uzbekistan, Gruzija in Armenija, vse naše
republike in pokrajine so postale močni arzenali Rdeče
Armade. Sovjetsko ljudstvo uspešno obnavlja industrij¬
ske in poljedelske kraje, ki so bili iztrgani sovražniku,
izroča obratovanju tovarne, rudnike in železnice, ob¬
navlja sovhoze in kolhoze, daje dobrine osvobojenih
predelov v službo fronti.

Naši uspehi so v resnici veliki. Toda ravnali bi
naivno, ako bi se zadovoljili z doseženimi uspehi. Zdaj,
ko Rdeča Armada goni sovražnika na drugi strani
Dnjepra in ko se prebija proti zapadni meji naše de-

107

žčle, bi bilo še posebno nevarno, če bi postali brez¬
brižni in samozadovoljni ter podcenjevali resne težave
predstoječih bojev. Sovražnik se bo zdaj z izredno
silovitostjo boril za vsako ped zemlje, ki jo je osvojil,
ker vsak korak nase vojske naprej, približuje uro ob¬
računa z Nemci za zločine, ki so jih počeli v naši
deželi. Boj za popolno zmago nad nemško-fašističnimi
osvajalci bo terjal od vojske in ljudstva še velikih
naporov in novih podvigov.

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, podoficir¬
ji, oficirji in generali, partizani in partizanke! V ve¬
likih bitkah s prekletim sovražnikom ste dosegli
velike zmage in obdali z neminljivo slavo borbene
zastave Rdeče Armade in Vojne mornarice. Rdeča
Armada in Vojna mornarica imata zdaj vse možnosti,
da v najkrajšem času popolnoma očistita sovjetsko de¬
želo nemških osvajalcev. V svrho zmage naše Domovine
nad nemško-fašističnimi izrodki

velevam:'

1. Vsem vojakom in podoficirjem, da neumorno
izpopolnjujejo svojo bojno mojstrstvo, najtočneje iz¬
vršujejo zahteve vojnega pravilnika, odredbe ko¬
mandirjev in načelnikov, da vedno in povsod drže
red, čvrsto disciplino in visoko organiziranost.

2. Oficirjem in generalom vseh vrst vojske, da
izpopolnjujejo vodstvo čet na bojišču in v vzajemnih
operacijah vseh vrst vojske, da utrdijo uspehe pro¬
dirajočih čet, da hitro preganjajo sovražne čete,
da hitreje organizirajo službo zaledja, da smelo
izkoristijo rezerve za nove udarce.

3. Vsej Rdeči Armadi, da pogumno in odločno
ruši sovražnikovo obrambo, da noč in dan prega-

108

nja sovražnika, da mu onemogoči utrditev na po¬
ložajih, da s premišljenimi in drznimi manevri
seka sovražnikove prometne zveze, da ga obkoljuje
in napada njegove čete, uničuje in lovi živo silo
in zaplenjuje sovražnikov vojni material.

4. Partizanom in partizankam, da dvigajo so¬
vjetske ljudi v oborožen boj proti Nemcem, da
vsestransko povečajo pomoč prodirajoči Rdeči Ar¬
madi, da razbijajo zaledje in sovražnikove štabe,
pa rešujejo sovjetske ljudi pred iztrebljenjem in
odvajanjem na prisilno delo v Nemčijo, da neusmi¬
ljeno pobijajo neinško-fašistično drhal.*g

Vojaki Rdeče Armade, partizani in partizanke!
Naprej za popolni zlom nemško-fašističnih osva¬
jalcev !

Živela 26-letnica Velike Oktobrske Socialistične
Revolucije!

Živela naša zmagovita Rdeča Armada!

Živela naša zmagovita Vojna mornarica!

Živeli naši pogumni partizani in partizanke!

Živela naša velika Domovina!

Maščevanje in smrt nemško-fašističnim osva¬
jalcem !

109

Dnevno povelje

maršala Sovjetske Zveze J. V. Stalina, z
dne 23. februarja 1944  ob 26-letnici
Rdeče Armade

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, podča¬
stniki, častniki in generali, partizani in partizanke !

Šestindvajseto obletnico Rdeče Armade obhajajo
narodi naše Domovine v času zgodovinskih zmag
sovjetskih čet nad nemškimi fašističnimi četami.

Ze več ko leto dni izvaja Rdeča Armada zma¬
govito ofenzivo, pri čemer drobi vojske hitlerjevskih
osvajalcev in čisti od njih svojo deželo. V tem času
je Rdeča Armada uspešno zaključila zimsko ofenzivo
1942-3. leta, dobila poletne bitke 1943 in razvila
zmagovito zimsko ofenzivo 1943 4. Pri teh vojnih
ofenzivah, ki jim ni para v zgodovini, je Rdeča Ar¬
mada prodrla mestoma do 1700 km na zapad in oči¬
stila skoro tri četrtine svoje dežele, ki jo je imel
dotlej zasedeno sovražnik.

V dosedanji zimski ofenzivi je Rdeči Armadi
likvidirala močno nemško obrambo na vsej dolžini
Dnjepra od Žlobina do Hersona in s tem prekrižala
račune Nemcev, da bi mogli uspešno izvajati na sov-
jetsko-nemški fronti zavlačevanja z obrambno vojno.

V treh mesecih zimske ofenzive so izvojevale
naše hrabre čete naj večje zmage na desnem bregu
Dnjepra v Ukrajini, dovršile osvoboditev kijevske,

110

dnjepropetrovske in zaporoške pokrajine, osvobodile
vso žitomirsko in skoro vso rovensko in kirovogradsko
pokrajino ter vrsto rajonov viniške, nikolajevske, ka-
menec-podolske in volinjske pokrajine. Z odločnimi
operacijami Rdeče Armade so bili likvidirani poskusi
nemške protiofenzive v rajonih Žitomira, Krivega Ro¬
ga in Umana. Sovjetske čete so priredile Nemcem
nov Stalingrad na desnem bregu Dnjepra, ko so ob¬
kolile in uničile v rajonu Korsun-Ševčenkovski deset
nemških divizij in eno brigado.

Sovjetske čete so izvojevale veliko zmago pri Le¬
ningradu. Naše čete so zlomile močan »istem trajnih,
globoko razpredenih sovražnih utrdb, uničile velike
skupine nemških čet, popolnoma razbile sovražno blo¬
kado okrog Leningrada in ga rešile barbarskega to¬
povskega obstreljevanja. Sovjetski vojaki so pri za¬
ključevanju čiščenja leningrajske in kalininske pokra¬
jine od fašističnih izrodkov stopili na tla sovjetske
Estonije. Vse večji obseg dobiva množično izganjanje
okupatorja iz Belorusije: skoro popolnoma sta osvo¬
bojeni gomelska in polocka pokrajina ter vrsta rajo¬
nov mogiljevske in vitebske pokrajine. V nepovoljnih
pogojih sedanje zime so naše čete po zlomu sovraž¬
nikove obrambne linije v treh mesecih zimske ofen¬
zive očistile okoli 200.000 kvadratnih kilometrov sov¬
jetske dežele. Rdeča Armada je iztrgala sovražniku
nad 13.000 krajev, med temi 82 mest in 320 žete-
zniških postaj. Izpod fašističnega suženjstva so bili
osvobojeni nadaljni milijoni sovjetskih državljanov,
naši Domovini so bili vrnjeni važni poljedelski in
industrijski predeli z najbogatejšimi zalogami železne
rude in mangana. Nemci so ostali brez teh ekonom¬
sko važnih predelov, katerih so se tako krčevito okle¬
pali.

111

Zdaj mora biti že vsem jasno, da se hitlerjevska
Nemčija nezadržno približuje katastrofi. Res je, da so
pogoji za Nemčijo v tej vojni ugodnejši, kakor so
bili v prejšnji svetovni vojni, ko se je morala od
vsega začetka boriti na vseh frontah. Vendar pa je
velik minus za Nemčijo dejstvo, da se je Sovjetska
Zveza pokazala v tej vojni mnogo močnejšo, kot je
bila stara carska Rusija v prejšnji vojni. V prvi sve¬
tovni vojni se je bojevalo proti nemškemu bloku na
dveh frontah šest velikih držav: Francija, Rusija, An¬
glija, Zedinjene Države Amerike, Japonska in Italija.

V sedanji vojni sta prešli Japonska in Italija na nem¬
ško stran, Finska se je pridružila fašističnemu bloku,
v nasprotni tabor je prestopila Romunija, ki se je

V prejšnji vojni bojevala proti Nemčiji, razen tega
pa do zdaj operirajo glavne sile na eni fronti, proti
Sovjetski Zvezi. Iz zgodovine včmo, da je Nemčija
vedno zmagala če se je vojskovala na eni fronti, in
obratno, da je vojno izgubila, če se je morala boje¬
vati na dveh frontah. V sedanji vojni pa Nemčija
kljub temu, da se vojskuje z glavnimi svojimi silami
na eni fronti, proti ZSSR, ne samo, da ni mogla iz-
vojevati zmage, marveč so jo siloviti udarci oboro¬
ženih sil Sovjetske Zveze spravili na rob katastrofe.
Če že Sovjetska Zveza v boju enega proti enemu
ni le vzdržala pritiska nemškega vojnega stroja, am¬
pak je nemško-fašističnim četam prizadejala tudi odlo¬
čilne poraze, bo položaj hitlerjevske Nemčije še brez-
uspešnejši, ko bodo nastopile glavne sile naših zavez¬
nikov in se bo začela proti hitlerjevski Nemčiji še
hujša ofenziva armad vseh zavezniških držav. Nem-
ško-fašistični razbojniki se iztegujejo sedaj po rešilnih
bilkah, da bi odvrnili katastrofo. Spet so se vrgli na

»totalno" mobilizacijo v zaledju, čeprav so v Nemčiji
ljudske sile izčrpane. Fašistični kolovodje si obupno
prizadevajo, da bi naipravili razdor v taboru protihit-
lerjevske koalicije in s tem podaljšali vojno. Hitler¬
jevi diplomati dirjajo iz ene nevtralne dežele v drugo,
se trudiio najti zveze s protihitlerjevskimi elementi
in namigavajo na možnost separatnega miru zdaj z
našo državo zdaj z našimi zavezniki. Vse te nakane
hitlerjevcev pa so obsojene na neuspeh, ker leže v
osnovi protihitlerjevske koalicije življensko važni interesi
zaveznikov, ki so si zastavili nalogo, da uničijo hit¬
lerjevsko Nemčijo in njene pomagače v Evropi. Ravno
ta skupnost osnovnih interesov vodi k utrjevanju voja¬
ške zveze ZSSR, Anglije in Amerike v tej vojni.

Bliža se ura končnega obračuna za vse zločine,
ki so jih izvršili hitlerjevci v sovjetski deželi in v oku¬
piranih deželah Evrope. Zmagoslavne ofenzive Rdeče
Armade so bile omogočene z novimi delovnimi juna¬
štvi sovjetskih ljudi v vseh panogah našega narodnega
gospodarstva. Delavno ljudstvo Sovjetske Zveze je
utrdilo poletne zmage Rdeče Armade na frontah z
novimi zmagami proizvodnje v zaledju.

Naši industrijski delavci pravočasno izpolnjujejo
in nad izpolnjujejo predpisane načrte, ki jih je pred¬
pisala država. Obratovati so pričele nove tovarne,
visoke peči in električne centrale; v neverjetno kratkem
času je bila obnovljena industrija v osvobojenih rajonih,
ki jo je porušil okupator. Junaški napori delavskega
razreda še bolj krepijo vojno-materialne osnove Rdeče
Armade in s tem približujejo uro dokončne zmage.

Sovjetski kmetje, ki dajejo državi živila za vojsko
in mesta ter surovine za industrije, z brezprimerno
požrtvovalnostjo pomagajo Rdeči Armadi.

118

Sovjetska inteligenca nudi neprestano vodilno po¬
moč delavcem in kmetom pri širjenju proizvodnje in
zadovoljevanju potreb Rdeče Armade.

Delovno ljudstvo osvobojenih predelov iz dneva
v dan povečuje pomoč Rdeči Armadi, svoji osvobo¬
diteljici, ter priključuje toku pošiljk, ki gredo na fronto,
proizvodnjo obnovljenih tovarn in poljedelstva.

Nobenega dvoma ni, da bodo sovjetski narodi
tudi v bodoče s svojim junaškim delom in naporom
vseh svojih sil skrbeli za stalen porast proizvajalnih
sil dežele, za čim hitrejše in končno uničenje nemško-
fašističnih osvajalcev.

Ustvarjanje novih vojaških formacij v zveznih re¬
publikah, ki sta jih pripravila vojno tovarištvo narodov
ZSSR v Domovinski Vojni in vsa zgodovina naše
države, bo še bolj utrdilo Rdečo Armado in vlilo v
njene vrste novih, borbenih sil.

Tovariši rdečearmejci, rdeči mornarji, podčasniki,
častniki in generali! Tovariši partizani in partizanke 1

V veliki osvobodilni vojni za svobodo in neod¬
visnost naše Domovine ste pokazali čudeže junaštva.
Rdeča Armada je dosegla v vojni preobrat v našo
korist in gre zdaj s sigurnim korakom končni zmagi
naproti. Sovražnik doživlja poraz za porazom, toda ni
še razbit. Hitlerjevski razbojniki, ko vidijo, da se pri¬
bližuje njihov konec in neizbežno maščevanje za vse
zločine, ki so jih počeli v naši deželi, se upirajo bes¬
no V-  ; tno ranjena zver. V borbo mečejo svoje
zadnje sile in rezerve ter se krčevito oprijemljejo
vsakega metra sovjetske dežele. Prav zaradi tega, pa
naj bodo naši uspehi tako veliki, moramo enako
kakor prej trezno presojati sovražnikove sile in biti

114

budni ter ne smemo dopuščati v svojih vrstah brez¬
skrbnega samozadovoljstva in brezbrižnosti.

Vojna zgodovina še ne pozna primera, da bi so¬
vražnik sam skočil v prepad. Če hočemo zmagati,
moramo pritirati sovražnika do brezna in ga pahniti
vanj. Samo uničujoči udarci, ki postajajo čedalje hujši,
lahko zlomijo sovražnikov odpor in nas privedejo do
končne zmage. Zato je treba še naprej izpopolnjevati
vojaško izobrazbo borcev in mojstrstvo komandirjev
naše vojske.

Dolžnost Rdeče Armade je, da neprestano pove¬
čuje svoje vojaške sposobnosti, da stalno in pazljivo
študira, kako je treba tolči nasprotnika, da spretno in
pravočasno odkriva njegove zvite nakane in da postavi
proti sovražnikovi taktiki našo popolnejšo taktiko. Voja¬
ške izkušnje in pridobitve naprednih oddelkov in enot
Rdeče Armade morajo postati last vseh naših čet, vse
Rdeče Armade, da se vsi njeni borci in častniki nauče
tolči nasprotnika po vseh predpisih moderne vojne
znanosti.

Tovariši rdečearmejci, rdeči mornarji, podčastniki,
častniki in generali, partizani in partizanke!

Pozdravljam vas in vam česiitam ob 26-letnici
Rdeče Armade ter zapovedujem:

1. Vsem vojakom in podčastnikom, pešcem, mi~
nometalcem, topničarjem, letalcem, tankistom, pio¬
nirjem, voj akcij- za zvezo, konjenikom: neumorno
izpopolnjujte svoje vojaško mojstrs o, do kraja
izkoriščajte našo divno vojno tehniko, bijte sovraž¬
nika, kakor ga bijejo naši slavni gardisti, točno iz*

115

vršujte ukaze komandirjev, utrjujte disciplino in
povečujte organiziranost.

S. Častnikom in generalom vseh vrst vojske:
izpopolnjujte umetnost vodstva čet, taktiko manev¬
riranja, medsebojno sodelovanje vseh vrst vojske
v borbi, pogumneje in širje prenašajte izkušnje
prednjaških gardnih edinic in oddelkov v borbeno
prakso. Dvignite kakovost dela v štabih in vojnem
zaledju na višjo raven, vsestranske izboljšujte in
razvijajte našo obveščevalstvo.

3. Vsej Rdeči Armadi: s kombinacijo ognja in
manevra lomite sovražnikovo obrambo v vsej njeni
notranjosti, ne dajajte oddiha sovražniku, pravo¬
časno likvidirajte sovražnikove poizkuse, da bi s
protinapadi zadržal našo ofenzivo, spretno organi¬
zirajte preganjanje sovražnika, preprečujte mu, da
bi odvažal tehniko, z drznimi manevri obkrožajte
boke sovražnih čet, prebijajte se v njegovo zaledje
in obkoljujte nasprotnikove čete, drobite jih in uni¬
čujte, če nočejo položiti orožja.

4. Partizanom in partizankam: povečujte po¬
moč Rdeči Armadi, napadajte sovražnikove štabe
in posadke, uničujte njegovo zaledje, rušite njegove
prometne zveze, onemogočajte mu dovažanje rezerv.

5. V proslavitev velikih zmag, ki so jih izvo-
jevale oborožene sile sovjetske države v minulem
letu, naj danes, 23. februarja, na dan 26. obletnice

116

Rdeče Armade, ob 18. uri v Moskvi, Leningradu, Ki¬
jevu, Dnjepropetrovsku, O omel ju in Rostovu dvajset
topovskih salv pozdravi naše hrabre čete.

Slava naši zmagoviti Rdeči Armadi!

Slava sovjetskemu orožju!

Slava našim hrabrim partizanom in partizankam!

Živela naša velika sovjetska Domovina!

Živela naša Vsezvezna Komunistična Partija —
nkvdiliovalka in organizatorica velikih zmag Rdeče
Armade!

Smrt nemškim osvajalcem !

117

Dnevno povelje

maršala Sovjetske Zveze 3. V. Stalina
maja 4944

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, podčast¬
niki, častniki in generali, partizani in partizanke! De¬
lovno ljudstvo Sovjetske Zveze! Bratje in sestre, ki
ste začasno prišli pod jarem nemških zatiralcev in ki
so vas nasilno odvedli na fašistično prisilno delo v
Nemčijo!

V imenu sovjetske vlade in naše boljševiške par¬
tije vas pozdravljam in vam čestitam k Prvemu Maju!

Narodi naše dežele proslavljajo Prvi Maj ob času
velikih zmag Rdeče Armade.

Odkar je Rdeča Armada porazila nemške divizije
pri Stalingradu, vrši skoraj neprestano ofenzivo. V tem
času je Rdeča Armada šla v bojih od Volge do Sereta,
od Kavkaškega predgorja do Karpatov, uničujoč so¬
vražno svojat in pometajoč jo s sovjetske zemlje.

V zimski kampanji 1943-44. je zmagala Rdeča
. ^ada v zgodovinski bitki za Dnjeper in za Ukrajine
AfK  'no od njega, razbila močne obrambene nemške
zapade ul Leningradu in na Krimu ter prebila nemško
utrdbe p spretnimi in odločnimi operacijami na ju-
obrambo njester, Prut, Seret. Skoraj vsa Ukrajina,
žni Bug, Dv im, Leningradska in Kalininska oblast
Moldavska, Ki usije je očiščen nemških zavojevalcev,
in velik del Bel®K Domovini kovinska industrija na
Zopet je povrnjona

118

jugu, ruda v Krivorožju, Kerču in Nikopolju, rodovitna
zemljišča med Dnjeprom in Prutom. Iz fašističnega
suženjstva so osvobojene desetine milijonov sovjetskih
ljudi.

Ko je vršila veliko delo osvoboditve domače zem¬
lje fašističnih zavojevalcev, je Rdeča Armada prodrla
že do naše državne meje z Romunsko in Češkoslova¬
ško in razbija zdaj sovražne čete dalje na ozemlju
Romunije.

Uspehe Rdeče Armade je omogočila pravilna stra¬
tegija in taktika sovjetskega poveljništva, omogočilo
jih je visoko duševno stanje in ofenzivni polet naših
vojakov in poveljnikov, omogočila jih je izvrstna oprem¬
ljenost naših čet s prvovrstnimi sovjetskimi bojnimi
stroji, omogočila jih je povišana vojaška spretnost in
izvežbanost naših topničarjev, minometalcev, tankistov,
letalcev, vojnih kurirjev, pionirjey, pehote, konjenikov
in izvidnikov.

K tem uspehom so v znatni meri pripomogli naši
veliki zavezniki, Združene Države Amerike in Velika
Britanija, ki držijo fronto proti Nemcem v Italiji in pri¬
tegujejo nase znaten del nemških čet, nam preskrbu¬
jejo zelo važne strateške surovine in orožje, sistematično
bombardirajo vojaške objekte v Nemčiji ter izpodko¬
pavajo na ta način njeno vojaško moč.

Toda uspehi Rdeče Armade bi se mogli izkazati
za nestalne in bi bili lahko uničeni žč po prvem re¬
snem protinapadu nasprotnika, če ne bi podpiralo Rde¬
če Armade v zaledju vse sovjetsko ljudstvo, vsa naša
dežela. Rdeča Armada je pokazala v bojih za Domo¬
vino brezprimerno junaštvo. Toda sovjetsko ljudstvo
ni ostalo Rdeči Armadi ničesar dolžno. V težkih vojnih
razmerah je sovjetsko ljudstvo doseglo odločilne uspe-

119

he na polju množinske proizvodnje orožja, streliva,
obleke, hrane in njihove pravočasne dostave na fronte
Rdeče Armade. V preteklem letu je močno zrasla sov¬
jetska industrija. Obratovati so jele stotine novih ve-
letovam, rudnikov, desetine električnih central, železnic
in mostov. Novi milijoni sovjetskih ljudi so pristopili
k delovnim mizam, se navadili kompliciranih del in
postali mojstri svoje stroke. Častno so prestali vojno
preizkušnjo naši kolhozi in sovhozi. V težkih razme¬
rah vojnega časa dela sovjetski kmet neutrudljivo na
polju in preskrbuje hrano naši vojski in prebivalstvu,
dobavlja surovine naši industriji. A naša inteligenca
je obogatila sovjetsko znanost in tehniko, kulturo in
umetnost z novimi odličnimi uspehi in iznajdbami.
Neprecenljive zasluge za obrambo Domovine imajo sov¬
jetske žene, ki požrtvovalno delajo za fronto in junaško
prenašajo vse težave vojnega časa, navdušujoč bojev¬
niki Rdeče Armade — osvobojevaice naše Domovine
za vojne podvige.

Domovinska vojna je pokazala, da je sovjetsko
ljudstvo sposobno delati čudeži in zmagovati v naj¬
težjih preizkušnjah. Delavci in kolhozniki, sovjetska
inteligenca, vse sovjetsko ljudstvo je popolnoma odlo¬
čeno, da pospeši uničenje sovražnika, da popolnoma
oživi gospodarstvo, ki so ga razdejali fašisti, da na¬
pravi našo deželo še močnejšo in bogatejšo.

Pod udarci Rdeče Armade hrešči in se podira
blok fašističnih držav. Strah in zmešnjava carujeta se¬
daj med Hitlerjevimi romunskimi, madžarskimi, finski¬
mi in bolgarskimi .zavezniki". Ti Hitlerjevi pomočniki,
katere dežele so Nemci zasedli in jih zasedajo, vidijo
sedaj, da je Nemčija vojno izgubiia. Romunija, Ma¬
džarska, Finska in Bolgarija imajo samo še eno mož-

120

nost, da sč izognejo katastrofi; pretrgati zvezo z Nemci
in izstopiti iz vojne. Toda težko je računati s tem, da
bi bile sedanje vlade teh dežel sposobne pretrgati zve¬
ze z Nemci. Mislimo, da bo moralo ljudstvo teh dežel
samo vzeti v roke zadevo svoje osvoboditve izpod
nemškega jarma. In kolikor hitreje bodo ljudstva teh
dežel spoznala, v kako zagato so jih zavedli hitlerjevci,
koliko hitreje bodo prenehali podpirati svoje nemške
zasužnjevalcein njihove pomočnike — kvislinge v last¬
ni deželi, tem manj žrtev in razdejanja bo tem deželam
prizadejala vojna, v tem večji meri lahko računajo na
razumevanje v demokratičnih deželah.

Po uspešni ofenzivi je Rdeča Armada prišla na
našo državno mejo na več ko 400 km dolgi črti in
osvobodila izpod nemško-fašističnega jarma več kot
tri četrtine zasedene sovjetske zemlje. Zdaj gre za to,
da bo očiščena fašističnih zavojevalcev r s a naša de¬
žela in da bodo spet postavljene državne meje Sov¬
jetske Zveze na vsej črti,  od Črnega do Barent-
sovega morja.

Toda naše naloge se ne morejo omejiti samo na
izganjanje sovražnih vojska iz mej naše Domovine.
Nemške vojske so sedaj podobne ranjeni zveri, ki je
prisiljena lesti k mejam svojega brloga — k Nemčiji,
da si ozdravi rane. Ranjena zver, ki je zbežala v svoj
brlog, pa še ni nehala biti nevarna. Da bomo rešili
našo in zavezniške dežele nevarnosti zasužnjenja, je
treba ranjeni nemški zveri slediti za petami in jo do¬
tolči v njenem lastnem brlogu. Zasledujoč sovražnike,
moramo osvoboditi iz nemškega suženjstva naše bra¬
te Poljake, Čehoslovake in druge zavezniške narode
zahodne Evrope, ki se nahajajo pod peto hitlerjevske
Nemčije.

121

Razumljivo je, da je ta naloga težja, kakor pa
izganjanje nemških vojska z ozemlja Sovjetske Zveze.
Rešiti jo je mogoče samo na podlagi skupnih napo¬
rov Sovjetske Zveze, Velike Britanije in Združenih
Držav Severne Amerike, s skupnimi udarci iz vzhoda
— s silami naših vojsk in iz zahoda — s silami vojsknaših
zaveznikov. Ne more biti nobenega dvoma, da lahko
samo tak kombiniran udarec popolnoma razbije hitler¬
jevsko Nemčijo.

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, podčast¬
niki, častniki in generali, partizani in partizanke! De¬
lovno ljudstvo Sovjetske Zveze! Bratje in sestre, vi ki
ste začasno prišli pod jarem nemških zatiralcev in ki
so vas nasilno odvedli na fašistično prisilno delo v
Nemčijo! Pozdravljam Yas in čestitam k prazniku
1. maja!

Poveljujem  !

Na čast zgodovinskih zmag Rdeče Armade na
fronti in v znak velikih uspehov delavcev, kolhozni-
kov in inteligence Sovjetske Zveze v zaledju, naj se
danes, na dan svetovnega praznika delovnega ljudstva,
ob 20. uri izvrši pozdrav v Moskvi, Leningradu, Go-
melju, Kijevu, Harkovu, Rostovu, Tbilisu, Simferpolju
in Odesi — z dvajsetimi artilerijskimi salvami.

Živela naša sovjetska Domovina!

Živela naša Rdeča Armada in Tojna mornarica!

Živelo veliko sovjetsko ljudstvo!

Živelo prijateljstvo ljudstev Sovjetske Zveze!

122

Živeli sovjetski partizani in partizanke!

Večna slava junakom, ki so padli v bojih za
svobodo in neodvisnost naše Domovine!

Smrt nemškim zavojevalcem!

Vrhovni poveljnik
Maršal Sovjetske Zveze

J. Stalin

/

123

27.^oblefnica Velike Oktobrske
Socialistične Revolucije

Poročilo predsednika državnega odbora za obrambo ZSSR
ra svečani seji moskovskega Sovjefa odposlancev delov¬
nega ljudstva parfijskih in javnih organizacij mesfa
Moskve, 7. novembra 1944

Tovariši!

Danes proslavlja sovjetsko ljudstvo 27-obktni6©
zmage Socialistične Revolucije v naši deželi.

Že četrtič pričakuje naša dežela obletnico Socia¬
listične Revolucije v Domovinski vojni proti nemškim
fašističnim osvajalcem.

To pa seveda nikakor ne pomeni, da se četrto
leto po svojih uspehih ne razlikuje od prejšnjih treh
let vojne. Ravno narobe, med njimi je temeljita raz¬
lika. Medtem ko je v preteklih dveh letih nemška
vojska bila v ofenzivi ter je napredovala v notranjost
»ase dežele in je morala Rdeča Armada biti obrambne
boje, je bilo tretje leto leto temeljite spremembe na
našem bojišču: Rdeča Armada je razvila močne ofen¬
zivne boje, razbila je Nemce v dolgi vrsti odločilnih
bitk, očistila od Nemcev dve tretjini sovjetske dežele
ter je prisilila Nemce, da so prešli v obrambo, pri če¬
mer je Rdeča Armada nadaljevala vojno z nemško
vojsko še vedno v razmerju ena proti eni brez resne
podpore zaveznikov. Četrto leto pa je leto odločilnih
zmag naših armad in armad naših zaveznikov nad

1*24

nemško vojsko; v tem letu so biH Nemci prisiljeni v
vojno na dveh frontah in vrženi na meje Nemčije.

Posledica tega je bila, da se je preteklo leta za¬
ključilo z izgonom nemške vojske z ozemlja Sovjetske
Zveze, Francije, Belgije, srednje Italije in da so bile
vojne operacije prenešene na nemŠKO ozemlje.

j.  Nemčija v kleščah dveh front j

Odločilne uspehe Rdeče Armade v tem letu in
izgon Nemcev iz sovjetske dežele je že v naprej od¬
ločila vrsta posameznim udarcev, ki so jih naše čete
zadale nemški vojski, ti udarci so začeli padati že v
januarju in so se nato razvijali vse leto, o katerem
poročam.

Prvi udarec so naše čete zadale januarja tega
leta pri Leningradu in Novgorodu, kjer je Rdeča Armada
prebila močne in dolgotrajne utrdbe ter vrgla Nemce
v Baltik. Uspeh tega udarca je bilo osvobojenje lenin¬
grajske pokrajine.

Drugi udarec je padel letos februarja in marca
na Bugu, ko je Rdeča Armada razbila nemške čete
ter jih vrgla preko Dnjestra. S tem udarcem je bila
osvojena od nemških fašističnih osvajalcev Ukrajina
na desnem bregu Dnjepra.

Tretji udarec je padel letos v aprilu na Krimu,
ko so bile nemške čete vržene v Črno morje. S tem
udarcem sta bila rešena nemškega jarma Krim in
Odesa.

Četrti udarec je padel v maju tega leta v Kareliji,
ko je Rdeča Armada razbila finske čete, osvobodila
Viborg in Petrozavodsk ter pahnila Fince v notranjost

125

Finske. Uspeh tega udarca je bil, da je bil osvobojen
večji del Karelo-finske sovjetske republike.

Peti udarec je padel po Nemcih v juniju in juliju,
ko je Rdeča Armada popolnoma razbila nemške čete
pri Vitebsku, Bobrujsku, Mogilevu in ta svoj udarec
zaključila s tem, da je obkolila trideset nemških di¬
vizij pri Minsku. S tem udarcem so naše čete:

a) popolnoma osvobodile Belorusko sovjetsko re¬
publiko,

b) udrle do Visle in osvobodile velik del zavez¬
niške Poljske,

c) udrle do Njemfena in osvobodile večji del
Litvanske sovjetske republike,

č) prekoračile Njemen ter dosegle nemško mejo.

Šesti udarec smo zadali v juliju in avgustu letos
v zapadni Ukrajini, ko je Rdeča Armada razbila nem¬
ške čete pri Lvovu ter jih vrgla preko Sana in Visle.
S tem udarcem

a) je bila osvobojena zapadna Ukrajina,

b) so naše čete prekoračile Vislo ter si onstran
Visle ustvarile močno mostišče zapadno od Sando-
mierza.

Sedmi udarec smo zadali letos v avgustu v po¬
krajini Kišinjeva in Jassija, ko so naše čete popolnoma
uničile nemško-romunske čete ter svoj udarec zaključile
z obkolitvijo 22 nemških divizij pri Kišinjevu, neraču-
nujoč romunske divizije. S tem udarcem

a) je bila osvobojena Moldavska sovjetska re¬
publika,

b) je bila vržena iz boja nemška zaveznica Ro¬
munija, ki je napovedala vojno Nemčiji in Madžarski,

12 «

c) je bila vržena iz boja zaveznica Nemčije —
Bolgarija, ki je tudi napovedala vojno Nemčiji.

č) je bila našim četam odprta pot v Madžarsko,
zadnjo nemško zaveznico v Evropi,

d) dana je bila možnost, da ponudimo roko
zavezniški Jugoslaviji proti nemškim osvajalcem.

Osmi udarec smo zadali letos v septembru in
oktobru v Baltiku, ko je Rdeča Armada razbila nemške
čete pri Tallinu in Rigi ter jih pognala iz Baltika. S
tem udarcem

a) je bila osvobojena Estonska sovjetska republika,

b) je bil osvobojen velik del Litavske sovjetske
republike,

c) je bila vržena iz boja nemška zaveznica Finska,
ki je napovedala Nemčiji vojno,

č) nad 30 nemških divizij je bilo odrezanih od
Prusije ter stisnjenih v precep med Tukumsom in Liba-
vo, kjer jih sedaj uničujejo naše čete. (Dolgotrajno plo¬
skanje.)

Deveti udarec naših čet je začel padati v oktobru
med Tiso in Donavo na madžarskih tleh; cilj tega
udarca je, Madžarsko vreči iz vojne ter jo okreniti
proti Nemčiji. S tem udarcem, ki pa še ni pri kraju.

a) je naša vojska nudila neposredno pomoč za¬
vezniški Jugoslaviji za izgon Nemcev in pri osvobo-
jenju Beograda,

b) je naša vojska dobila možnost, da je prekoračila
grebene Karpatov in nudi roko pomoči zavezniški
Čehoslovaški republiki, katere del je že osvobojen od
nemških osvajalcev.

127

Končno je bil letos krajem oktobra izveden uda¬
rec po nemških fašističnih četah v severni Finski, ko
»mo nagnali nemške čete iz pokrajine Peeenge in so
naše čete pri preganjanju Nemcev stopile na ozemlje
zavezniške Norveške. (Ploskanje.)

Ne navajam številk o sovražnikovih izgubah, o
mrtvih in ujetih v teh operacijah, o številu topov, tan¬
kov, letal, streliva, strojnic itd. ki so jih zaplenile
naše čete. Ti podatki so vam gotovo znani iz vojnih
poročil Sovjetskega obveščevalnega urada.

To so poglavitne operacije Rdeče Armade v pre¬
teklem letu, ki so privedle do izgona nemških čet iz
naše dežele.

S temi operacijami je bilo razbitih in vrženih iz
borbe kakih 120 divizij Nemcev in njihovih zaveznikov.
Namesto 257 divizij, ki so stale proti nam v preteklem
letu in od katerih je bilo 207 divizij nemških, stoje
danes, p® vseh „totalnih u  in „nadtotalnih“ mobilizacijah
na našem bojišču 204 nemške in madžarske divizije,
•d katerih pa nemških divizij ni več kakor 180.

Treba je priznati, da sč je v tej vojni hitlerjevska
Nemčija s svojo fašistično vojsko pokazala močnejša,
bolj zahrbtna in bolj izkušena protivnica, kakor je
bila Nemčija z vso svojo vojsko v prejšnjih vojnah.
K temu je treba dodati, da se je Nemčiji v tej vojni
posrečilo izkoristiti vse proizvodne sile vse Evrope in
tudi precej velike vojske njenih vazalnih držav. Da
pa se je Nemčija kljub vsem tem zanjo ugodnimi
pogoji za vojno znašla na robii neizogibnega propada,
si lahko to razložimo samo s tem, ker je poglavilna
■asprotnica Nemčije — Sovjetska Zveza — s svojo
močjo prekosila hitlerjevsko Nemčijo. (Burno plo¬
skanje.)

128

V preteklem letu vojna proti hitlerjevski Nemčiji
je treba videti nov razlog v dejstvu, da Rdeča Armada
v tem letu ni vršila svojih operacij proti nemškim
četam sama kakor v prejšnjih letih, temveč skupaj
z armadami naših zaveznikov.

Teheranska konferenca ni bila zaman. Sklepi
Teheranske konference o skupnih udarcih po Nemčiji
z zspada, vzhoda in juga so se pričeli uresničevati
s presenetljivo točnostjo. Istočasno z operacijami Rdeče
Armade na sovjetsko-nemškem bojišču so pričele za¬
vezniške čete z vdorom v Francijo, organizirale so
močne ofenzivne operacije, ki so prisilile Hitlerjevsko
Nemčijo v vojno na dveh frontah. Vojska in morna¬
rica naših zaveznikov sta na obalah Francije izvedli
takšno množično izkrcanje kakršnega v pogledu or¬
ganizacije in veličine zgodovina še ne pozna, ter sta
mojstrsko obvladali nemške utrdbe.

Tako je Nemčija prišla v klešče dveh front.

Kakor je bilo pričakovati, sovražnik ni vzdržal
skupnih udarcev Rdeče Armade in zavezniških čet.
Sovražnikov odpor je bil strt in njegova vojska je bila
v kratkem času pognana iz srednje Italije, Francije,
Belgije in iz Sovjetske Zveze. Sovražnik je bil vržen
k mejam Nemčije.

Ni dvoma, da brez druge fronte v Evropi, ki je
priklenila nase 75 nemških divizij, naše čete ne bi
mogle v tako kratkem času zlomiti odpora nemških
čet ter jih nagnati iz Sovjetske Zveze. Toda prav tako
je nedvomno, da brez močnih poletnih efenzivnih ope¬
racij Rdeče Armade, ki je priklenila nase 200 nemških
divizij, čete naših zaveznikov ne bi mogle tako hitro
obračunati z nemškimi četami ter jih nagnati iz srednje
Italije, Francije in Belgije.

129

Naša naloga je, da Nemčija ostane še »aprej v
kleščah dveh front.

To je ključ do zmage.

2. Velik podvig sovjetskega ljudstva
v Domovinski vojni

Da je Rdeča Armada lahko uspešno izvršila svo¬
jo dolžnost do domovine in da je pognala Nemce iz
sovjetske dežele, je treba pripisati dejstvu, da ji je
predano pomagalo v zaledju vsa naša dežela, vsi na¬
rodi naše dežele. Požrtvovalno delo vseh sovjetskih
ljudi, delavcev, kmetov in inteligence, kakor tudi vo¬
dilno delo naših državnih in partijskih organov, je v
preteklem letu potekalo v geslu „Vse za fronto!"

Preteklo leto je minulo v znamenju novih uspe¬
hov Industrije, poljedelstva in prometa, novega poleta
našega gospodarstva. V četrtem letu vojne izdelujejo
naše tovarne neprimerno več letal, tankov, minome¬
tov in streliva kakor v začetku vojne.

Minila je najtežja doba obnavljanja našega go¬
spodarstva. Ker je naša dežela spet debila rodovi¬
tna polja Dona in Kubana, ker je osvobojena Ukra¬
jina, se naše poljedelstvo hitro popravlja od težkih
izgub. Sovjetski železniški promet je vzdržal breme,
ki bi ga težko vzdržal promet katere koli druge de¬
žele. Vse to govori, da je ekonomska osnova sovjet¬
ske države neprimerno sposobnejša za življenje ka¬
kor gospodarstvo sovražnih držav.

Socialni red, ki ga je rodila Oktobrska revoluci¬
ja je dal našemu ljudstvu in naši vojski veliko in
neukrotljivo moč. Sovjetska država, kljub temu, da so
Nemci začasno zasedli zelo obširna in gospodarsko

13 «

važne pokrajine, ni v času vojne zmanjšala, temveč
je od leta do leta povečala preskrbo bojišča z ore-
žjem in strelivom. Danes Rdeča Vojska nima manj
tankov, topov in letal, temveč več kakor nemška voj¬
ska K . pa se tiče kakovosti naše oborožitve, naša
oborožitev daleč nadkriljuje sovražnikovo oborožitev.
In kakor je Rdeča Armada v dolgih in težkih bor¬
bah enega proti enemu dosegla vojaško zmago nad
nemškimi četami, prav tako so v sovjetskem zaledja
delavci v dvoboju s hitlerjevsko Nemčijo in njenimi
pomagači zmagali nad sovražnikom. (Burno ploska¬
nje.) Sovjetski ljudje so se odpovedali marsičesa naj¬
potrebnejšega, zavestno so trpeli veliko materialno
pomanjkanje, samo da so čim več dali bojišču. Te¬
žave te vojne, ki nimajo primere, niso zlomile, tem¬
več so še bolj prekalile železno volj® in neustrašen
duh sovjetskega ljudstva. Naše ljudstvo si je s pra¬
vico prilastilo ime junaškega ljudstva.

Naš delavski razred daje vse svoje moči za zmago,
stalno izpopolnjuje tehniko proizvodnje, povečuje moe
industrijskih podjetij, gradi nove tovarne. Delavski
razred Sovjetske Zveze je v tej vojni izvršil velik
podvig v delu. Naša inteligenca drzno koraka po no¬
vih poteh na polju tehnike in kulture, uspešno izpo¬
polnjuje sodobno znanost in se i tvarjalno poslužuje
njenih pridobitev pri proizvodnji oboroževanja za
Rdečo Armado. S svojim ustvarjalnim delom je sov¬
jetska inteligenca neprecenljivo pripomogla k uničenja
sovražnika.

Vojska se ne more boriti in zmagovati brez
modernega orožja, toda prav tako se nfi more b®-
riti in zmagovati brez kruha, brez hrane. Rdeča
Armada, zahvaljujoč se kolhoznemu kmetijskemu pre-

131

bivalstvu, v četrtem letu vojne ne pozna pomanjkanja
hrane. Kolhozniki in kolhoznice oskrbujejo delavce
in inteligenco z živežem, a industrijo s surovinami in
z normalnim delom y tovarnah, v katerih izdelujejo
orožje in opremo za fronto. Nase kolhozno kmetijstvo
s polno zavestjo svoje dolžnosti do domovine pomaga
Rdeči Armadi izvojevati zmago nad sovražnikom.

Za vse čase bodo prišla v zgodovino brezprimerna
delavska junaštva sovjetskih žena in naše požrtvo¬
valne mladine, ki so prevzeli na svoja ramena pogla¬
vitni delež bremena dela v tovarnah, kolhozih in
sovhozih. Za čast in neodvisnost domovine so pokazale
sovjetske ženske, fantje in dekleta vrline in junaštva
na bojišču dela. Pokazali so, da so vredni svojih
očetov in sinov, mož in bratov, ki branijo domovino
pred nemškimi fašističnimi izrodki.

Delavna junaštva sovjetskih ljudi v zaledju iz¬
virajo prav kakor nesmrtna vojna junaštva naših
vojakov na bojišču iz gorečega in životvornega do¬
moljubja. Moč sovjetskega domoljubja pa je v tem,
ker ne temelji na rasnih ali nacionalističnih predsodkih,
temveč na globoki predanosti in zvestobi ljudstva
sovjetski domovini, na bratski družini delavnega ljud¬
stva vseh narodov naše dežele. V sovjetskem domo¬
ljubju se skladno vežejo narodne tradicije narodov in
skupni življenski interesi vseh delavnih množic Sov¬
jetske Zveze. Sovjetski patriotizem ne razdvaja, tem¬
več ravno narobe, druži vse narode ih narodnosti naše
dežele v eno bratsko družino. V tem je treba gledati
temelje nerazdružljivčga in vedno močnejšega prija¬
teljstva narodov Sovjetske Zveze. Hkrati pa narsdi
ZSSR spoštujejo pravice in neodvisnost tujih držav
in so vedno pokazali pripravljenost, živeti v miru in

132

slogi s sosednimi državami. V tem je treba videti
osnovo vse širših in večjih vezi naše države s svo¬
bodoljubnimi narodi.

Sovjetski ljudje ne sovražijo nemških osvajalcev
zaradi tega, ker pripadajo tujemu narodu, temveč za¬
radi tega, ker so prizadejali našemu narodu in vsem
svobodoljubnim narodom neštevilne nesreče in trplje¬
nja. Naše ljudstvo že od pamtiveka pravi: Volka ne
ubijemo zato, ker je siv, temveč zato, ker je požrl
ovco. (Smeh in dolgotrajno ploskanje.) Nemci so si
izbrali za svoje ideološko orožje rasno teorijo, polno
sovraštva do ljudi in so računali, da bodo s pridiga¬
njem zverskega nacionalizma ustvarili moralno-poli-
tične pogoje za gospodstvo nemških osvajalcev nad
zasužnjenimi narodi. Toda politika rasne mržnje, ki
jo vodijo hitlerjevci, je dejansko postala vir notranje
slabosti in zunanje-politične osamljenosti nemško-faši-
stične države. Ideologija in politika rasne mržnje je
eden izmed vzrokov razpadanja hitlerjevskega razboj¬
niškega bloka. Ne smemo imeti za golo naključje, da
so se proti nemškim imperialistom dvignili ne samo za¬
sužnjeni narodi Francije, Jugoslavije, Poljske, Čeho-
slovaške, Grčije, Belgije, Danske, Nizozemske, Norveške,
temveč tudi bivši Hitlerjevi vazali Italijani, Romuni,
Finci in Bolgari. Hitlerjeva klika je s svojo ljudožrsko
politiko dvignila proti Nemčiji vse narode sveta, a
tako zvana »izbrana nemška rasa“ je postala predmet
splošne mržnje.

V teku te vojne so hitlerjevci doživeli ne sam*
vojaški, temveč tudi moralno-politični poraz. Ideologija
enakopravnosti vseh ras in narodov, ideologija prija¬
teljstva med narodi, ki se je utrdila y naši deželi, je
dosegla popolno zmago nad hitlerjevsko ideologij*

135

zverskega nacizma in rasne mržnje. Sedaj, ko se Do¬
movinska vojna približuje svojemu zmagoslavnemu
koncu, vstaja v vsej svoji veličini zgodovinska vloga
sovjetskega ljudstva. Danes vsi priznajo, da je sovjet¬
sko ljudstvo s svojo požrtvovalno borbo rešilo evropsko
civilizacijo pred fašističnimi zatiralci. V tem je velika
zasluga sovjetskega ljudstva pred zgodovino človeštva.

3. Utrditev in razširitev fronte protinemške

zveze. - Vprašanje miru in varnosti.

Preteklo leto je bilo leto zmagoslavja skupne
stvari protinemške zveze, stvari, zaradi katere so se
narodi Sovjetske Zveze, Velike Britanije in Združe¬
nih Držav Amerike združili v bojno zvezo. To je bi¬
lo leto utrditve enotnosti in sporazumnih ukrepov
treh poglavitnih držav proti hitlerjevski Nemčiji.

Sklepi Teheranske konference o skupnih opera¬
cijah proti Nemčiji in sijajno uresničenje tega sklepa
je eden izmed znakov utrditve fronte protihitlerjevske
zveze. V zgodovini bomo našli kaj malo načrtov ve¬
likih vojaških operacij o skupnih akcijah proti skup¬
nemu sovražniku, ki bi bili tako popolnoma in to¬
čno izvedeni, kakor je bil izveden načrt o skupnem
udarcu po Nemčiji, ki je bil izdelan na Teheranski kon¬
ferenci. Ni dvoma, da bi teheranski sklep ne mogel
biti izvršsii tako popolno in točno, če ne bi 'o eno¬
tnosti gledanja in sporazumnih akcij vseh treh . žav.
Po drugi strani pa prav tako ni dvoma, da je izvrši¬
tev Teheranskega sklepa morala koristiti utrditvi fron¬
te Združenih narodov.

Za prav tako jasen primer moči fs< .to združenih
narodov je treba imeti sklepe konfe* nce v Dumbar-

1*4

ton Oa*a glede vprašanja organizacije varnosti po
vojni. Govorijo p nesoglasnosti med tremi državami
v nekaterih vprašanjih varnosti. Nesoglasja kajpak so
In tudi bodo še v vrsti drugih vprašanj. Nesoglasja so
celo med ljudmi iste stranke. Toliko bolj se morajo
pojaviti med predstavniki različnih držav in različnih
strank. Ni se treba čuditi, da so nesoglasja, temveč
da jih je tako malo in da se praviloma rešujejo vse¬
lej v duhu enotnosti in koordinacije akcij treh velesil.
Bistvo ni v nesoglasju, temveč v tem, da nesoglasja ne
stopoja iz okvira dopustnih interesov enotnosti treh
velesil in da se konec koncev rešujejo v interesu te
enotnosti. Znano je, da so bila med nami resna ne¬
soglasja o vprašanju druge fronte. Toda prav tako je
znano, da so bila ta nesoglasja poravnana v duhu
popolnega soglasja. Prav to je mogoče reči o neso¬
glasju na konferenci v Dumbarton Oaxu. Značilno za
to konferenco ni, da so se na njej pojavila neka ne¬
soglasja, temveč da je bilo devet desetin vprašanj o
varnosti rešenih v duhu popolne enodušnosti. Vidite
zakaj mislim, da je treba imeti sklepe konference v
Dumbarton Oaxu za izrazit primer trdnosti fronte pro-
tinemške zveze.

Za še bolj izrazit primer trdnosti fronte združe¬
nih narodov je treba imeti nedavne razgovore s pred¬
sednikom vlade Velike Britanije, g. Churchillom, in
ministrom zunanjih zadev Velike Britanije, g. Ede-
nom, v Moskvi, razgovore, ki so potekali v prijateljski
atmosferi in v duhu popolnega soglasja.

V vsem času vojne so se hitlerjevci obupno pri¬
zadevali, da bi razdvojili Združene narod ter spra¬
vili drugoga z drugim v nasprotstva, dn L; s ««i njimi
izzvali sumničenja in neslogo, da bi oslabili njihove

1*5

vojne napere z medsebojnim nezaupanjem in «e
bi uspelo, bi jih pahnili tudi v medsebojne vojno.
Ta prizadevanja hitlerjevskih politikov so popol¬
noma razumljiva. Zanje ni večje nevarnosti od enot¬
nosti Združenih narodov v boju proti hitlerjevskemu
imperializmu in zanje ne bi bilo večjega vojaškega
in političnega uspeha od razdvajanja zavezniških dr¬
žav v njihovi borbi proti skupnemu sovražniku. Zna¬
no pa je kako brezuspešna so bila vsa prizadevanja
fašističnih politikov, da bi razbili zvezo velesil. To
pomeni, da zveza med ZSSR, Veliko Britanijo in
Združenimi Ameriškimi Državami ne temelji na slu¬
čajnih in bežnih razlogih, temveč na življenjsko va¬
žnih in trajnih interesih.

Če je bojna zveza demokratskih držav izdržala
preizkušnje več kot triletne vojne in če je ta zveza
utrjena s krvjo narodov, ki so se dvignili v obrambo
svoje časti in svobode, tedaj ni treba dvomiti, da bo
toliko bolj vzdržala preizkušnje zaključne dobe voj¬
ne. (Dolgotrajno ploskanje.) Preteklo leto pa ni bilo
samo leto utrditve fronte protinemških zavevniških
sil, temveč tudi razširjenja te fronte. Ne smemo ime¬
ti za golo naključje, da so bile po Italiji vržene iz
vojne tudi druge zaveznice Nemčije — Finska, Ko¬
munska, in Bolgarija. Treba je poudariti, da te drža¬
ve niso samo izstopile iz vojne, temveč so prekinile
odnose z Nemčijo ter ji napovedale vojno in tako
pristopile k fronti Združenih narodov. To brez dvo¬
ma pomeni razširitev fronte Združenih narodov pro¬
ti hitlerjevski Nemčiji. Ne more biti dvoma, da bo
tudi Madžarska, zadnja zaveznica Nemčije, v kratkem
izločena iz vojne. To bo pomenilo popolno osamlje¬
nost Nemčije v Evropi in neizbežnost njenega poloma.

136

Zdriiženi narodi so pred zmagoslavnim zaključkom
vejne proti hitlerjevski Nemčiji.

V vojni proti Nemčiji bodo zmagali Združeni
narodi — o tem danes ne more biti več nikakršnega
dvoma.

Zmagati v vojni proti Nemčiji, pomeni uresničiti
veliko zgodovinsko delo. Toda zmagati v vojni še ne
pomeni zagotoviti narodom trajen mir in trdno var¬
nost v bodočnosti. Naloga ni samo, da zmagamo v
vojni, temveč tudi, da onemogočimo pojav novega
napada in nove vojpe, če nč za vedno, pa saj za
dolgo časovno razdobje.

Po porazu bo Nemčija seveda razorožčna tako v
vojaškem kakor političnem pogledu. Bilo pa bi ne¬
umno misliti, da ne bo skušala obnoviti svoje moči
in začeti z novim napadom. Vsi vemo, da se nemški
poglavarji že sedaj pripravljajo za novo vojno. Zgo¬
dovina kaže, da je dovoljna tudi kratka doba 29  ali 30
let, da se Nemčija opomore od poraza in obnovi svoje
moči. Kakšna sredstva imamo, da bi preprečili nov
napad Nemčije — in če bi vojna vendarle izbruhnila,
da bi zatrli v samem začetku in ne bi dopustili, da
bi se razvila velika vojna?

To vprašanje je toliko bolj na mestu, ker so,
kakor uči zgodovina, napadalni narodi navadno veliko
bolj pripravljeni za novo vojno kakor miroljubni na¬
rodi, ki jih vojna ne interesira in zato navadno za-
kašnjavajo s svojimi pripravami za vojno. Dejstvo je,
da so napadalni narodi v tej vojni že pred samim
začetkom imeli pripravljeno vojsko za vdor, medtem
ko miroljubni narodi niso imeli niti zadovoljive vojske,
da bi izvedli mobilizacijo. Ne smemo imeti za naključje
taka neprijetna dejstva kakor je bil incident v Pearl

137

Harbourjn, izguba Filipinskih in drugih otokov v Ti¬
hem oceanu, izguba Honkonga in Singapoorejd, ker
je bila Japonska kot napadalna dežela bolj pripravljena
za vojno kot sta bili pripravljeni Velika Britanija in
Združene Države Amerike, ki sta se držali miroljubne
politike. Prav tako ne smemo imeti za naključje tako
neprijetna dejstva, kakor je bila izguba Ukrajine, Belo¬
rusije, Baltika v prvem letu vojne, ko je bila Nemčija
kot napadalna država bolj pripravljena na vojno kakor
pa miroljubna Sovjetska Zveza. Bilo bi naivno, raz¬
lagati ta dejstva z osebnimi lastnostmi Japoncev in
Nemcev, z njihovo premočjo nad Angleži, Amerikanci
in Rusi, z njihova daljnovidnostjo itd. Ne gre tu za
osebne lastnosti, temveč za to, da so na novi vojni
zainteresirane napadalne države, kot države, ki se že
dolgo pripravljajo na vojno in v ta namen zbirajo
moči, navadno bolj pripravljene na vojno — in tudi
morajo biti — Kakor pa miroljubne države, ki niso
zainteresirane na novi vojni. To je naravno in razum¬
ljivo. To je, če hočete, zgodovinska zakonitost, in bilo
bi nevarno če je ne bi upoštevali.

Potemtakem se ne da zanikati, da miroljubni
narodi v bodočnosti ne bi mogli biti spet presenečeni
z napadom, razume se kajpak, če že sedaj ne izdelajo
posebne mere, ki bi mogle preprečiti napad.

Katera so torej sredstva, da se prepreči nov na¬
pad s strani Nemčije, in če bi vojna že izbruhnila,
tla se ga zaduši že v samem začetku ter se prepreči,
da bi se razvil v veliko vojno?

V to svrho poznamo razen popolne razorožitve
napadalnih narodov samo eno sredstvo: da predstav¬
niki miroljubnih narodov ustanovijo posebno organi¬
zacijo za zaščito miru in jamstvo varnosti, da se

IM

vodilnemu organu te organizacije da na razpolago
minimalno število potrebnih oboroženih sil, ki so
potrebne za preprečevanje napada, in da se tej orga¬
nizaciji naglasi, da je njena dolžnost v primeru po¬
trebe brez odlašanja upotrebiti te oborožene sile za
preprečitev ali likvidacijo napada in kaznovanje kriv¬
cev napada.

To ne sme biti ponovitev blagopokojne Zveze
narodov, ki ni imela pravice niti sredstev, da bi pre¬
prečila napad. To bo nova, posebna, opolnomočena
mednarodna organizacija, ki bo razpolagala z vsem,
kar je potrebno, da se zaščiti mir in prepreči nov
napad.

Ali lahko računamo, da bo akcija te mednarodne
organizacije dovolj učinkovita? Učinkovite bodo, če
bodo velesile, ki so nosile na svojih ramenih pogla¬
vitno breme vojne proti hitlerjevski Nemčiji, tudi v
bodoče delovale v duhu sloge in enodušnosti. Ne bodo
pa učinkovite, če bo zrušen ta nadvse potreben pogoj.

Tovariši!

Sovjetsko ljudstvo in Rdeča Armada z uspehom
rešujeta naloge, ki so zrasle pred njimi v teku Domo¬
vinske vojne. Rdeča Armada je dostojno izvršila svojo
nalogo in je osvobodila našo domovino od sovražnika.
Od sedaj in za vselej je naša dežela osvobojena od
hitlerjevske golazni. Sedaj je pred Rdečo Armado
njeno poslednje zaključno poslanstvo: da skupno z
armadami naših zaveznikov dovrši veliko delo uniče¬
nja nemško-fašistične vojske, da potolče fašistično
zver v njenem lastnem brlogu in da razvije nad Berli¬
nom zastavo svobode. (Burno in dolgotrajno ploskanje.)
So razlogi, da lahko verjamemo, da bo Rdeča Armada

13 »

to svojo nalogo izvršila v bližnji bodočnosti. (Burno
in dolgotrajno ploskanje).

Živela naša zmagoslavna Rdeča Armada! (Plo¬
skanje.)

Živela naša slavna Rdeča vojna mornarica!
(Ploskanje.)

Živelo močno sovjetsko ljudstvo! (Ploskanje.)
Živela naša velika domovina! (Burno ploskanje.
Vsi vstanejo.)

Smrt nemško-tašističnim osvajalcem! (Burno
ploskanje, ki se prelije v dolgotrajne ovacije. Klici:
»Živel tovariš Stalin!')

14 *

Dnevno povelje
vrhovnega poveljnika maršala
□. V. Stalina za 7. november

Tovariši rdečearmejei in rdeči mornarji, podofi¬
cirji, oficirji in generali 1 Delovno ljudstvo Sovjetske
Zveze! Bratje in sestre, ki ste bili nasilno odgnani v
fašistično suženjstvo v Nemčijo!

V imenu sovjetske vlade in naše boljševiške stran¬
ke vas pozdravljam in vam čestitam k 27. obletnici
Velike Oktobrske Socialistične Revolucije.

Sedemindvajseto obletnico Oktobrske Revolucije
proslavljamo v dobi odločilnih zmag Rdeče Armade
nad sovražniKi naše domovine. Z junaškimi napori
Rdeče Armade in sovjetskega ljudstva je naša dežela
očiščena od nemških osvajalcev.

V tem letu so sovjetske čete neprestano zadajale
udarce, drug močnejši od drugega. V zimi 1944. je
Rdeča Armada izvojevala sijajno zmago v Ukrajini na
desni obali Dnjepra in razbila Nemce pri Leningradu.
V letošnji pomladi je Rdeča Armada očistila ©d Nem¬
cev Krim. V poletju 1944. so naše čete zadale hitler¬
jevski vojski težke poraze, ki so privedli do korenitega
pokreta na bojevni fronti proti nemško fašističnim
osvajalcem. Rdeča Armada je prebila močno sovraž¬
nikovo obrambo na Karelijski ožini in med Ladoškim
in Oneškim jezerom ter vrgla Finsko iz hitlerjevskega
razbojniškega bloka. V zgodovinski bitki na beloruskih

141

tleh so ččte Rdeče Armade popolnoma potolkle osred¬
njo skupino nemških čet, sestoječo iz treh armad ter
pri tem pobile in zajele nad 540 tisoč nemških voja¬
kov in oficirjev. V bitki na jugu je Rdeča Armada
obkolila in popolnoma uničila skupino nemških čet
sestoječo iz dveh armad. Pri tem so sovjetske čete
uničile in zajele nad 250 tisoč nemških vojakov in
oficirjev. Rdeča Armada je razbila Nemce v Romuniji,
jih izgnala iz Bolgarske ter bije Nemce na Madžarskem
ozemlju. Naše čete so zdrobile baltsko skupino hi¬
tlerjevske vojske. V poletnih bojih 1944. je Rdeča
Armada v borbah premerila pot od Kišinjeva do Beo¬
grada preko 900 km; od Zlobina do Varšave preko
600 km in od Vitebska do Tilsita 550 km. Vojna je
prenešena sedaj na ozemlje fašistične Nemčije.

V teh bojih je Rdeča Armada izgnala nemške
fašistične osvajalce z vsega ozemlja sovjetske Ukra¬
jine in Beloruske, Karelofinske, Moldavske, Estonske,
Latvijske in Litavske sovjetske republike. Vrgli smo
triletni fašistični jarem z ozemlja naših bratskih sov¬
jetskih republik, ki so jih bili Nemci začasno zavzeli.
Rdeča Armada je vrnila svobodo desetinam milijonov
sovjetskih ljudi. Sovjetska državna meja, ki so jo hi¬
tlerjevske tolpe 22. junija 1944. verolomno prekoračile,
je vspostavljena na vsej dolžini ©d Črnega do Baren-
čevega morja.

Tako je bilo preteklo leto, leto popolnega osvoboje-
nja sovjetske dežele od nemško fašističnih osvajalcev.

Ko je popolnoma osvobodila svojo deželo od hi¬
tlerjevske golazni sedaj Rdeča Armada pomaga naro¬
dom Poljske, Jugoslavije in Čehoslovaške, da se otresejo
okov fašističnega suženjstva in vspostavijo svojo svo¬
bodo in neodvisnost.

142

V zimskih in poletnih bitkah preteklega leta je
RA dokazala, da se je izpopolnila v vojaškem mojstr¬
stvu. Borci Rdeče Armade so vešie prebijali sovraž¬
nikove utrjene pasove, v zaletu so gonili sovražnika
ter ga obkoljevali ter ga uničevali. V ofenzivnih bojih
se je kazalo točno in vzajemno sodelovanje vseh vrst
sovjetskih vojsk vsa velika spretnost manevriranja.
Sovjetski borci so ojekleneli v borbah ter se naučili
uničevati in premagovati sovražnika. Rdeča Armada
je zrasla z veliko silo, ki s svejim vojaškim znanjem
in s svojo vojno tehniko prekaša sovražnika.

Skladno delo sovjetskega zaledja v vsakem po¬
gledu množi sile Rdeče Armade. Delavci, kolhozniki
in inteligenca častno vršijo svojo dolžnost do domo¬
vine, junaško premagujejo težave vojne dobe ter oskr¬
bujejo brez prestanka Rdečo Armado z orožjem,
strelivom in hrano. Sovjetske gospodarstvo neprestane
krepi svoje sile in nudi vedno večjo pomoč fronti.
Rdeča Armada in sovjetsko ljudstvo sta pripravljena,
da zadasta nove uničujoče udarce sovražniku. Šteti
so dnevi hitlerjevskemu krvavemu režimu. Pod udarei
Rdeče Armade je do kraja razpadel fašistični blok.
Hitlerjevska Nemčija je zgubila večino svojih zavez¬
nikov.

Velike operacije v zapadni Evropi, ki so jih moj¬
strsko izvedle armade naših zaveznikov, se pripeljale
do zloma nemških čet v Franciji in v Belgiji in d®
osvobojenja teh dežel izpod fašistične okupacije. Za¬
vezniške čete so prešle nemško zapadno mejo. Skupni
udarci Rdeče Armade in anglo-ameriških čet po hitler¬
jevski Nemčiji približujejo uro zmagoslavnega konca
vojne. Dovršiije se obkoljevanje hitlerjevske Nemčije.
Brlog fašistične zveri je oblegan z vseh strani in

14$

Bobena sovražnikova zvitost ga ne bo rešila pred
neizbežnim in popolnim uničenjem. Rdeča Armada in
vojske naših zaveznikov so zavzele izhodiščne položaje
za odločilno ofenzivo na življenjska središča Nemčije.
Naloga jč sedaj ta, da s silovitim zaletom armad Zdru¬
ženih narodov čimprej stre hitlerjevsko Nemčijo.

Tovariši rdečearmejci in rdeči mornarji, podofi¬
cirji, oficirji in generali! Delovno ljudstvo Sovjetske
Zveze!

V veliki domovinski vojni smo ubranili svojo
domovino pred osvajalci, popolnoma likvidirali nevar¬
nost fašističnih izrodkov, zasužnjiti narode Zveze
Sovjetskih Socialističnih Republik in smo sedaj pred
popolno zmago.

V počastitev zgodovinskih zmag Rdeče Armade
na fronti in velikih uspehov delavcev, kmetov in in¬
teligence v zaledju, v počastitev osvoboditve sovjetske
dežele od nemških fašističnih osvajalcev.

UKAZUJEM,

da se danes na dan 27. obletnice Velike Oktobrske
Socialistične Revolucije ob 20. uri izvrši slaynostni
pozdrav v Moskvi, Leningradu, Kijevu, Minsku, Pe-
trozavodsku, Talinu, Rigi, Vilni, Kišinjevu, Tiflisu,
Sevastopolu in Lvovu s 24. topovskimi streli.

Živela27. obletnica Velike Oktobrske Socialistič¬
ne Revolusije!

Živela naša svobodna sovjetska domovina!

Živela naša Rdeča Armada in vojna mornarica!

144

Živel veliki sovjetski narod!

Večna slava junakom, padlim v boju za svo¬
bodo in neodvisnost naše domovine!

Smrt nemškim osvajalcem!

Vrhovni poveljnik
maršal Sovjetske Zveze

Stalin

i

145


\

' ••


\


VSEBINA

Str a h

Govor na radiu dne 3. julija 1941. 5

Govor na svečani seji Moskovskega Sveta 6. novembra 1941 13

Govor pri paradi Rdeče Armade.22

Dnevno povelje Rdeči Armadi 23. februarja 1942 ....  26

Dnevno povelje Rdeči Armadi 1. maja 1942 . 34

Odgovor tov. J. V. Stalina na vprašanja dopisnika ameriške

agencije Associated Press.43

Govor na svečani seji Moskovskega Sveta 6. novembra 1942 45

Dnevno povelje Rdeči Armadi 7. novembra 1942 ....  60

Odgovori tov. J. V. Stalina na vprašanja dopisnika ameriške

agencije Associated Press.64

Dnevno povelje vrhovnega poveljnika vojsk jugozapadne,
južne, donske, severnokavkaške, veronežke, kaliniuske,

volhovske in leningrajske fronte.67

Dnevno povelje vrhovnega poveljnika donske fronte . . 09

Dnevno povelje Rdeči Armadi 23. februarja 1943 ... 70

Dnevno povelje Rdeči Armadi 1. maja 1943   78

Odgovori tov. J. V. Stalina na vprašanje dopisnika ameri¬
škega časnika „New York Times" in angleškega časnika

„Times“.85

Odgovor tov. J. V. Stalina na vprašanje glavnega dopisnika
angleške agencije 'Reuter.87

Poročilo J. V. Stalina, predsednika Državnega Obrambnega
Odbora na slavnostni seji Moskovskega Sovjeta odposlan
eev delovnega ljudstva, partijskih in socialnih organizacij

mesta Moskve ane 6. novembra 1943 . 89

Dnevno povelje vrhovnega komandanta maršala Sovjetske

Zveze J. V. Stalina dne 7. novembra 1943. 105

Dnevno povelje maršala Sovjetske Zveze J. V. Stalina dne
23. februarja 1944 ob 26-letniei Rdeče Armade. . . , 110

Dnevno povelje maišala Sovjetske Zveze J. V. Stalina

1. maja 1944 . ....  ...  118

27. obletnica Velike Oktobrske Socialistične Revolucije . 124
Dnevno povelje vrhovnega poveljnika maršala J. V. Stalina
za 7. november. .141

nbnega

poslan

anizacij

... 89

ivjetske
... 105
lina dne
... 110
Stalina
... 118
Lucije . 124
Stalina