f?ar©£sslna listu : —
* » »
K 10-— 5-— 2-50
Celo let©
Pol leta .
■Četrt leta Mesečno. . . „ r—
■fumai Avstrije:----
Celo leto . .	» 15’—
Posamezne številke —.	10 vinarjev. —
STRAŽA
Inserati ali oznanila
se računajo po 12 vin, od 6 redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik — popust
„Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
S Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
psmsmmm
Z uredništvom se more govorih vsak dan od 11.—12. ure dopoldn«.

i
Ruska ofenziva ustavljena?
v
Srdita borba severno od Cerar vic. ~~ Ruski napadi na mnogih mestih krepko odbiti — Rusi v enem tednu izgubili 250 000 mož. — Pomorska bitka med nemškimi in ruskimi ladjami. — Italijanski napadi na soški fronti. — Italijanska ministrska kriza. Na francoskem, balkanskem in turških bojiščih nie posebnega.
Grof Tisza o vojnem položaju.
Burianov ekspoze. Naš vojni eil j. — Karoly. —
Andrassy.
V seji ogrskega parlamenta dne 14, junija je .ministrski predsednik grof Tisza govoril o sedanjem vojnem položaju. Glede r uske ofenzive je pov-darjai, da je dosegla na dveh točkah bistvene vspe-he. Umakniti se je morado 1 e v o k r i 1 o naše b u k o v i n s k e a) r m a id e, v V o 1 i p i ji pa cela fronta na še tamošnje armade. Toda storilo se je vse, da bodo ti dogodki ostali 1 e .prehodna e p i z o d a in da ne bodo stalno vplivali na dogodke.
Na to je grof Tisza ustregel želji zunanjega ministra Buriana ter podal ekspoze o sedanjem svetovnem položaju. V ekspozeju imenuje Burian kot naš vojni cilj: Ustanov i. t i si hočemo močno in stalno sigurnost, da se v bodoče ne bodo zgodili takšni zahrbtni napadi, kot so se zgodili. Mi ne stavimo nobenih previsokih zahtev, vendar si hočemo ob ognju našega svetega vojnega navdušenja skovati to sigurnost.
Podajemo glavne misli Tiszovega govora:
'Menim, da bi ne stotih svoje dolžnosti, če bi danes v zbornici ne povedal sledeče o vojnem položaju; • V zadnjem zasedanju naše zbornice je bil storjen za gotovo dobo konec naše balkanske vojske. V istem času je bila tudi odbita ruska ofenziva proti našim bukovniškim postojankam. Nato ni prišlo, vsaj kar so tiče naših čet, do nobenih večjih vojnih dogodkov. Nekoliko poprej, predno je bilai sklicana naša zbornica,- se je pričela naša ofenziva proti Italiji in sicer s takimi vojnimi čini in dejanji, s katerimi se danes nočem tukaj podrobneje baviti, toda smelo trdim, da so ti čini in ta dejanja spletljii nove nevenljive lovorovo vence naši armadi. (Živahno pritrjevanje.) Nekoliko poprej, predno je bila sklicana naša zbornica, je izvojevala naša zaveznica Nemčija nad Angino
j presenetljivo in sijajno zmago na morju. Sedaj, ko je
i vnovič sklicana državna zbornica, se pa vrši velika ruska ofenziva, koje bitke še pa niso zaključene, še marveč borba nadalje valovi na celi naši ruski'fronti. Javna poročila, pravijo, da je dosegla ta ruska o-fenziva na dveh točkah pomembnih uspehov. Mi smo morali vzeti nazaj naše levo bukovinsko armadno krilo, naša v Voliniii se vojskujoča armada ie pa bila na (-eli fronti potisnjena nazaj.
Visoka zbornica! Ni moj namen. da. bi tajil te dogodke, ali pa, da bi jih hotel zmanjševati. Smatram za svojo dolžnost, biti popolnoma odkritosrčen napram ogrskemu narodu in smatram, da bi žalil o-grski narod, če bi hotel prikrivati na katerikoli način te neugodne dogodke. (Pritrjevanje.) Toda s popolno odkritosrčnostjo in popolnoma se zavedajoč odgovornosti za besede, ki jih tukaj izpregovorim, podam cenjeni zbornici izjajvo, da se borba nadaljuje i z nespremenjenim junaštvom, z nezmanjšano vstraj-I n ostjo in z nerazrušljivo in trdno voljo, da zmagamo ! v tej borbi. Večji del naše prvotne fronte je še tudi ! danes nespremenjen v naši oblasti in ukrenilo se je vse potrebno, da smem izraziti upapje, da ti dogodki ne bodo imeli trajnega vpliva na celokupni potek vojske, (Živahno pritrjevanje.)
Burianov ekspoze.
Grof Tisza prečita nato izjavo zunanjega ministra barona Buriana., v kateri opisuje najprej drzno vedenje Srbije pred vojsko, dokazuje, da jo je Rusija vedno podpirala; da je tudi po umoru našega prestolonaslednika kaznitev Srbije proglasila za svojo zadevo ter s tem povzročila svetovno vojsko. Na to izvaja, da je krivda Anglije, da se vojska nadaljuje. Sir Edvard Grey je rekel, „da se vojska danes radi tega ne konča, ker se osrednji držam smatrate za zmagovalce in četverosporazum kot premaiganega,,, toeravno četverosporazum ni premagan in tudi -premagan ne bo.“ Mi našim sovražnikom ne moremo zapovedati, da bi priznali, da so premagani, ali da bi opustili upanja na zboljšanje seda,jnega položajja. Na drugi strani pa se jasna dejst-
va ne morejo postaviti na glavo, ini če sir Edvard Grey smatra, da četverosporazum ni premagan, potem lahko osrednji velevlasti v popolni skromnosti kažeta na to, da ste še mnogo manj premagani. Pogled na vojni položaj odločuje vprašanje, katera stranka zavzema stališče, Id je z dejanskim položajem v popolnem protislovju. Gotovo je, da se vspeh in cena nadčloveških del naših junaško se borečih čet in naše pravične stvari na tehtnici svetovne vojske na v-seh bojiščih nagiba na korist naše četverozveze (Avstrija, Nemčija, Bolgarija in Turčija) in dia si mi nar šili vspehov ne bomo dali nikdar več iztrgati. Potreba samoobrambe nas je silila v vojsko. Tega tudi po naših sijajno končanih zmagah ne bomo pozabili v-poštetvati. N Saš vojni cilj j e: da si tudi v bodoče ohranimo svojo varnost, trdno in trajno proti obnovitvi takih zahrbtnih napadov. Mi ne stavimo nobenih pretirainih zahtev, vendar si hočemo to varnost pri ognju našega svetega vojnega navdušenja močno skovati.
Izjava grofa Karolyja.
Po Tiszi je povzel besedo grof Mihael Karolyi, ki je v imenu združene stranke 48tih in neodvisne stranke izjavil, da je proti indemnitetni predlogi. — Nato je govoril o vprašanju nagodbe z Avstrijo in povdarjal, da bi z ozirom na negotovost razmer in bodočega razvoja bil sklep take nagodbe, posebno za daljšo dobo, naravnost zločinski. Govornik je govoril končno o miru, za katerega se naše in našega zaveznika hrabre armade z največjim junaštvom in vstrajnostjo borijo. Poleg tega pa smatra govornik kot potrebno, da bi se od merodajne strani podala izjava, kateri so pravzaprav končni cilji naše borbe.
Grof Andrassy o izstradalnem načrtu.
Besedo je v imenu svoje stranke povzel tudi grof Julij Andrassy, ki je govoril o izstradal-j nem načrtu naših sovražnikov. Govor-j nik je izvajal:
Največje upanje naših sovražnikov, da bi nas
LISTEK,
Novi slovenski umetnik — pevec.
Na slovenskih in hrvaških odrih uživa zadnji čas posebno slavo nov tenorist, goriški Slovenec Rijavec. Nedavno je nastopil v zagrebškem gledališču v operi „Madame Buterfly“ in to — kakor pišejo iz Zagreba — s polnim uspehom, ki mu zagotavlja sijajno bodočnost. Kritika v hrvatskih listih je bila laskava, a občinstvo je našega rojaka pozdravljalo z uprav demonstrativno prisrčnostjo. ^Narodne Nov„“ so pisale: „Srečno razkritje je glas novo angažiranega tenorja g. Rijavca, Šlovenca-Goričana, ki je prvikrat pel vlogo častnika Pinkerton a. To je tenor, ki smo ga po Camaroti željno pričakovali. Njegov glas je zaokrožen in mehak, poln mile sladkobe, sijajnega metala ter izdelan in izenačen v vseh legah. Muzikalnost g.. Rijavca, se je opažala v finem frazi-ranju. kakor sploh v njegovem sigurnem načinu pe-vanja. Vedno bel canto, nikoli preveč moči, marVeč vedno v skladu z deklamacijo poezije. Višina, je ugodna, a najvišji toni vsebujejo prvotno barvo, pokosi zaokroženost. 'Glas se bo z večjim zaposlovanja
jačil do zaželjene moči pri naraščanju dramatskih akcentov in v veliki kantineli. Samo da bode moral izvrsten režiser mnogo in vstrpljivo pomagati povsem igralskemu začetništvu g. Rijajvca, da lepo pe-vanje dovede v sklad s pravo igro. No, opravičena je nada, da g. Rijavec nadvlada tudi to in. da postane tako popolen umetnik. Pevec je bil spontano pozdravljen po odpevani finalni ariji.
„Male Novine“ pišejo: „Častnika Pinkertoria je pel g. Rijavec. Njegov nastop je imel odločiti o njegovi bodočnosti. Nastopil je prvikrat in ta nastop je očitno rešil njegovo bodočo karijero na odru. Ta mladi Slovenec je obdarjen z mehkim, sladkim in zvon-3dm glasom, pale moremo že sedaj slaviti njegovo bodočnost ... Se se težko kreče na, odru. Občinstvo ga je sprejelo s povsem nenavadnimi simpatijami, pa ga je že po nekolikih trenotkih, ko se je pojavil na odru v prvem dejanju, obsulo s ploskanjem na. odprtem odru. Ko je zastor padel, ga je občinstvo izzvalo kakih desetkrat-“
Čestitamo g. Rijavcu, pa tudi sebi moremo čestitati. da se slovenski umetniki tako sijajno uveljavljajo v prvem hramu umetnosti bratskega nfun naroda: Borštnik. Koroščeva, Polakova in sedaj pa Kija v«**?
Kozaki.
Da so kozaki tako glasoviti, se imajo zahvaliti veliki ulogi, ki so jo igrali za časa. Napoleonovih vojn leta 1812-13. Armado, ki se umika in ki začenja I rajzpadati, od vseli strani obkoliti in popolnoma potolči — za to so ti kozaki kakor ustvarjeni. Drzni konjeniški poveljniki, kakor n. pr. leta 1813 Černičev in Miloraidovič in v krimski vojni leta 1877-78 Gurko in Skobelev, so z njimi dosegli precejšnje vspehe.
Nasprotno pa se kozaki v vojni z Japonci niso prav nič izkazali, kar je pripisovati okoliščini, da ruski generali niso vedeli nič početi z velikimi gručami konjenikov. Pozneje se je ruska vlada trudila, da kozake bolj enotno organizira in posebno bolje izobrazi njih častnike. Vprašanje je, če se je to že v zadostni meri zgodilo. Gotovo je le, da kozaki sedaj za odprto bitko niso velikega pomena,: pač pa so izvrsten material za manjše boje. Že njihovo veliko število (v miru okoli 60.000, leta 1812-1813 jih je bilo o-kolli 90.000), v sedanji vojski jih je 20(7.000 — 250.000 mož pod orožjem, je neprecenljiva pomoč ruski armadi. So tudi kozaki-pešci, namreč iz Kubana in ravno tem pripisujejo posebno veliko bojnih sposobnosti.
Konjeniški kozaki imelo razen karabinerjev 8* navadno zelo dolge sulice, toda brez zastavic, kav-kaškl kozaki pa, majo mesto sulic takozvani MnflžaL Ostrog nimajo in podijo svoje suhe, majhne in napel
izstradali, se ni obistinilo. Zetov je pred vratini in mi upamo, da bomo kos svoji nalogi. Ta naloga je velika, ker moramo za to skirbeti, da naš sobojevnik in zaveznik Avstrija dobi potrebnih sredstev za preskrbo z živili. Pa tudi naš vojaški položaj se ne more smatrati za neugodnega. Govornik je iz izjave ministrskega predsednika povzel upanje, da razpolagar mo z dovolj močnimi silami, dai moremo ž njimi preprečiti sovražnikovo prodiranje. In to je dovolj! To je naš cilj ! Govornik se je nato bavil s poljskim v p r a š a n j e m in je izjahril., da je nemški državni kancelar imel popolnoma prav, ko je že dvekrat izjavil, da je Nemčija, v slučaju zmajge pripravljena, d,a se Poljska Rusiji več ne povrne. Z obžalovanjem pa konštatira, da je naša monarhija v tem oziru do-sedaj molčala. An dr assy je smatral kot svojo dolžnost, opozoriti na to, da bi bila primerna izjava v tem oziru neobhodno potrebna. Nas bi to ojačilo, naše poljske brate pa pomirilo. Končno izjavi govornik, da odklanja indemnitetno predlogo.
Nato se je seja od 2. do 4. ure prekinila.
V nadaljevanju seje se je gro! Julij Andrassy bavil z vprašanjem miru in je rekel : Mi se moramo, povdarjajoö našo ljubezen do miru, boriti tako dolgo, da dosežemo zmago.
Gospodarske odredbe.
Oddaja živine za vojaštvo. Ker se sedaj zlasti na Štajerskem nakupuje mnogo živine za vojašt o, je potrebno, da kmetje-živino-rejci zvejo nekoliko podrobnih podatkov. Vsakdo bo pač uvidel, da morajo kmetje in živinorejci z oddajo živine donesti največ žrtev. Armada se mora v prvi vrsti oskrbovati z živ li. Kako se naj naši očetje in sinovi bojujejo in prenašajo vse težave, če bi ne bili dobro oskrbljeni s hrano! Pomisliti je treba, da rabi naša armada na mesec
130.000	g!av; od tega odpade na našo državno polovico 65 000. Štajerska mora po določilih mi mstrstva kriti na mesec osmi del, to je 8000 glav. V tej državni polovici je bilo po živinskem štetju leta 1910 9,300.000 glav živine. Na Štajerskem
680.000	glav, torej bi moralo po tem štetju priti na štajersko samo ena desetina živine. A z ozirom na to, da se je število živine v Galiciji vsled vojne jako zmanjšalo, se je določila za Štajersko ena osmina.
Rekvizicija živine na Štajer s k e m. Od vseh strani se je pritoževalo, da so zlasti v tem mescu na Štajerskem od deželne kc misije preveč živine odjemah živinorejcem. To je
prillo zalo, k->r p ■*•> «A « A!-T zahtevala rame
divje, pa neverjetno vstrajne konjiče z biči, ki jih i-menujejo nagajke. Nagajke pai znajo tudi pri drugih prilikah dobro porabiti. Posebno veliko vlogo igrajo ti biči v Rusiji pri uporih. Sijajnega vtisa ravno ne napravi sotnija (švadron) kozakov, kar se lahko razume, ker se morajo sami oborožiti in tudi konje si morajo sami preskrbeti. Zato dobijo zemljo namej.ah širnega carstva, ki so jo dolžni braniti pred sovražnimi napadi. Od začetka so jim prepuščali varstvo turžko-ruske meje. Od tedaj izvira, njih ime, ki je i turškega izvora. Ravno tako so dobili tudi meje azijske Rusije v varstvo, da so jih branili pred Turki. Odkod da kozaki pravzaprav izvirajo, ni znano.
Odkar so- znani, žive v vednih bojih s sosedi. V bojih med Rusi in Poljaki so se bojevali na obeh straneh; ko pa je zmagala Rusija, je minila njihova svoboda, Dolgo so se upirali ruskemu gospodstvu in so dali vladi veliko opraviti. Šele, ko so jih naselili ob mejah in so morali te kot svojo last bramii., se je Rusom posrečilo, da so si jih podvrgli,. Vendar so si tudi pozneje včasih kar sami razširjevali svojo posest in so menjali nemalokrat svoja stanovanja. Odkar ne žive več v vednih bojih s sosedi in postajajo vedno bolj poljedelci, so izgubili veliko svoje bojevitosti ter hite pod zastavo le v skrajni sili in brez posebnega navdušenja.
Po rodu jih ločimo v Donske (116 sotnij, 1 sotnija po 150 možjj, Kubanske (76 sotnij), Uralske, A-murske in druge kozake, Ti različni rodovi se bistveno razlikujejo i po noši i po navadah. Med mojim in tvojim kozak še nk nikoli prav razlikoval: plenitev po sovražni deželi smatra že od nekdaj za bojno pravo in se v tem oziru ne da tako lahko spreobrniti. Grozovit kozak ni, temuč je vedno celo dobrovoljen in gostoljuben; še le potem, če se napije preveč žganja, postarne sirov.
Kozak ni samo dober jezdec in lovec, ampak i izvrsten opazovalec naraive. V rusko-japonski vojni leta 1904 n. pr. ruski častniki večkrajt kljub dobrim daljnogledom niso mogli dognati lege japonskih strelnih jarkov, med tem ko so jih kozaki s pomočjo različnih majhnih naravnih znamenj (letečih ptičev itd.) takoj našii.
see junij 19.000 glav namesto določenih 8000, kakor pripadejo po ključu na deželo. Vojaška oblast utemeljuje svojo zahtevo s tem, da je Štajerska v prejšnjih mescih oddala veliko manj živine, kakor druge kronovine. Zares smo z živino še na Štajerskem kakor je dokazalo zadnje štelje živine, še bolj preskrbljeni, kakor nekatere druge dežele, n. pr. Kranjska, Koroška, Moravska, Šlezija, katere imajo zelo malo živme. Pri tem zadnjem nakupovanju so se od nakupovalcev večkrat pre- j lomila temeljna načela: 1. Da se ne sme rekviri- j rati molznih krav, 2. telic, ali brejih krav in volov pod dvema letoma. Zalo je deželni odbor štajer ski v zadnji seji se obširno posvotoval o tem ve-levažnem vprašanju in takoj poslal cesarskemu namestniku odbornika ekscehnco Attemsa in deželnega odbornika dr. Verstovšeka, ki sta mu predložila vse te pritožbe in zahtevala, da se takoj skliče seja deželne komisije, pri kateri se mora natančno poročati, po .kakšnem kljunu se kupuje živina v dež h in v drugih Krca viruth.
Promet in vporaba žita. Izšla je nova cesarska naredba, ki določa promet in vporabo žita, moke, stročnic novega pridelka in spremembo pravil vojno-žitnb-promefnegu zavoda. Vobče ostane v veljavi dosedanji način določitve in razdelitve žita. Dozdaj sta urejevali dve naredbi, ločeni druga od druge, promet s stročnicami in promet' z žitom, odslej naprej bo pa urejevala skupna enà sama odredba oba prometa. Pred vsem se bo oddaja, in razdelitev vršila bolj prisilno, kakor dosedaj. V to svrho se je že izvršilo popisovanje posejanih zemljišč in cenitev letošnje žetve. Nadalje se določa, da je dolžnost pridelovalcev žita, ponuditi žito vojno-žitno-prometnemu zalvodu, istočas- j no se pooblaščajo politične okrajne oblasti, da izdajo nova določila, kako se bodo prevzemale zasežene zaloge stročnic in žita. Istotako sme deželna politična oblast odrediti, da bodo oddali v kakem,kraju kmetje skupno določene najmanjše množine posameznih žitnih vrst v gotovem času. Ce kirnet v določenem mu času ni pravočasno oddal določene množine žita, nastopi prisilno postopanje, pri čemur se mu bo odtegnilo od izkupička (cene) 10%. Na ta način bo v javnem interesu urejena enakomerna oddaja žita. Nastavljeni bodo tudi posebni žitni nadzorniki, imenovani bodo od deželne politične oblasti sporazumno z vojno-žitno-prometnim zavodom. Nova cesarska navedba določa, da, bo v bodoče zaseženo tudi proso, sor-žica in koruza v strokih, ne bo pa zasežena, koruza in stročnice, če se jih rabi kot želeno sočivje.. Zrnle-tev žita za kmečko uporabo se bo vršilo v. bodoče po posebnih določilih, katera bo izdajta deželna politična oblast. Mline se bo smelo v bodoče prisiliti, da bodo morali stalno izročati oblasti izkaze o množini zmletega žita. Zaradi prestopka in zaradi pregrešim, če znaša namreč vrednost več kakor 500 K, bo kaznovan tisti, kateri zasežene zaloge pridobi namenoma od koga, ki nima pravice do prodaje, T,u!di je določeno, da pride kako večje kršenje ali zanemarjenje dolžnosti v'kakega, pooblaščenca vojno-žitno-prometnega zavoda p red kazensko sodišče. V slučaju, ako je -bil pridelovalec žita kaznovan zaradi tega, ker je svoje žitne zaloge skrival ali poškodoval, ali če je bil kaznovan zaradi prestopka glede uporabe žita, se ga sme postaviti pod nadzorstvo od oblasti nalašč za to postavljenih zaupnih mož in se mu zaukaže, da mora vsak čas na zahtevo zaupnih mož pokazati svoje zaloge žita in stročnic ter o tem poročati, kako in v koliki meri jil; uporablja. V posebno obtežilnih okoliščinah sme deželna politična oblast pridelovalcu žita odvzeti prajvico ugodnosti, da sme sam za domačo potrebo vporabljati žito,, moko in stročnice; v takem slučaju se mu odvzamejo vse zaloge in oblast mu določi množino žita, moke in stročnic za domačo vporabo.:
Važna beseda © važnem
v p u ašaiijii
V mesečniku „Das Neue Österreich“, je nedavno zapisal Alojzij princ Lichtenstein v Članku:
„ Österreichs Zukunft"1 med drugim te-le zelo važne besede :
„Narodu, ki je zasužnjen, se v ljudski šol,i v-sili jezik vladajočega naroda ne kot učni predmet — marveč kot učni jezik. S tem se doseže splošni analfabetizem nižjih slojev, kajti otroci se v njim neum-Ijivem jeziku pri najboljši volji ne nauče hiti brati, uiti pisati. Velik del ljudstva zaostane na ta umetni način v izobrazbi in ostane tako na stopnji rokodelcev in dninarjev. Oni pa, ki si vendar prisrmje te-
meljne pojme izobrazbe, so povečini ali izključno o-troci boljših stanov, inteligence in posestnikov. Tem so po dovršenih visokošolskih letih na razpolago službe pri upravi, justici ali linanci, dalje višje šarže pri vojaštvu, važnejša mesta v diplomaciji, v tehničnih in znanstvenih strokah le, če zataje svoje narod-stvo; S [) o d a j n e v e d n o s t, zgoraj.rene--g a t s t v o, to je u soda, k i j o pripravlja m o č n e 'j;š i a a r o d sl a b e j jš e m n. Stagnacija in preplavljen j e ljudstva, ki govori bij jezik, to je program vladajočega naroda.
Sčasoma se pa obrne in zasuče orožje, dasi še tako ostro, zoper tiste, ki so ga vihteli.. Inteligenca tlačenega ljudstva le bolj zakriva, svoj narodnostni čut, zataji ga pa ne. Prisiljena dvojezičnost ji daje duševno prednost pred zatiralci in večjo porabnost. Neopaženo se razširja po vseh uradih v deželah, koder je prebivalstvo mešane narodnosti, tako dolgo, da odjenja pritisk in sme krinka pasti. Kakor se pa menjajo na odru) okraski in kulise, tako se izpremeni sedaj prizor. Tanka mrena, ki je pokrivala tlačeno ljudstvo, se razpoči in vlaidajoče ljudstvo vidi pred seboj trdno falango, katerih kolovodje so bili na lastnih srednjih in visokih šolali skrbno odgojeni. Vladajoči narod je nameraval s tujimi lastne moči podvojiti; mesto tega si je pa ustvaril konkurenco, dokler je trajala sila, in oklpact. kakor hitro je sila odnehala. Tudi če vladajoči, nairod nadkriljuje slabe i še ljudstvo s kapitalom, posestvi in kreditom, doseza ta svoi namen le malo časa; demokracija večine danes nadvladuje in prekašal bogatejšo manjšino, če se v-sled uničujočega zunanjega vpliva že sama ni z njo združila in spojila.
Asimilacija enega, naroda z drugim, naj se poskuša izvesti z zvijačo, gospodarskim ali šolskim pritiskom, je v modernih časih nemogoča in popolnoma brezuspešna.
Alhimisti so upali nekoč, da bodo mogli izpre-meniti nežlahtne kovine v zijalo; toda veda nas je že-poučila, da se osnovne sestavine ne (dajo več razkrajati.
Take temeljne snovi so narodi; svetovna zgodovina, jih je ustvarila s tem, da se je jezik počasi razvijal in da so se za vselej, ločili. Naj je narod velik ali majhen, slaven ali skromen, vsak gre svoj pot, kakor nekoč ljudje, ki so zidali babilonski stolp. Narodi se odtujujejo vedno bolj drug od drugega, noben volapik ali esperanto jih ne bo več združil. Nobena sila zemlje ne bo teh potnikov zadrževala, nobena vaba, noben pritisk jih ne bo zvabili nazal- A čemu tudi, ko vendar drug drugega nikdar ne bodo» umeli ?“
O sebi? ©st w politiki
Pisatelj Friderik Curtius je nedavno priobčil v „Berliner Tlageblaltu“ članek, v katerem pobiia na-ziranje tistih, ki menijo, da je tudi v sedanjih državah vladar tisti, ki vse odločuje,, a vsi drugi, državniki in vojskovodje, da so njegovi pomočnik!, ki le imajo izvajati njegove ukaze.
Zgodovina Hohencolerncev se je od smrti Friderika Velikega temeljito spremenila v tem pogledu. Kako malo j,e pomen j al J (Friderik Viljem III. poleg Steina, Ha,rdenberga, Viljema Humboldta, Scharn-horsta in Gneisenaua! -jDočim je bila v tem knezu monarhiškia oblast naravnost v zapreko popolnemu razvoju narodnih sil Prusije, je pa veljal položaj njegovega sina med Bismarckom in Moltkejem kot idealna rešitev problema. Kralj Viljem (stari oče sedanjega nemškega cesarja) je znal najti prave može in jih obdržati proti vsakemu odporu in ob največ ji h težavah- To sposobnost za spoznavanje pomembnosti y resnici velikih sodobnikov in modrega prilagpdenja ne vsikdap prijetnemu skupnemu delovanju z njimi; to je tista čednost vladarja, ki je neizogibna v moderni državi, v kateri že radi veličine, poslov ni prostora za ideal prosvitljenega in dobromislečega samovladama, V današnji veliki državi pa izginja tudi najnadarneji in najpridneji monarh za strojem, ki o-pravlja iposie. Kar resnično vlada, to so državni služabniki po poklicu za mir in vojno, stan, ki se izpopolnjuje iz s,ebe in ki ga vsaj po tendenci izbera med najsposobnejimi povzdiga na najvišja mesta. Vpliv tudi najnadarjeiiejega monarha je pri tem zelo omejen, Ce tudi bi imel nezgrešljivo pravo sodbo o sposobnosti svojih častnikov in uradnikov, vendar ne bi bilo od njega odvisno, kateri iz nepregledne množine mn prihajajo pod oko. To umikanje osebnega elementa se kaže celo v mednarodni politiki, kjer vsaj po i-menu še vedno odločujejo vladarji.
Nekdaj J j e bila kaka knežja ženitev dogodek, pomemben za ves svet. Kako važno je bilo n. pr. še leta 1866 in 1870 osebno prijateljstvo Viljema I. in njegovega nečaka na ruskem prestolu! Tudi poletu 1870 je poizkušal Bismarck, da bi na osebnem sporazumu treh cesarjev ustanovil evropski mir. Zdelo se mu je potrebno, da je oviral zopetno ustanovitev monarhije na Francoskem, ker je zvezo med republika in ruskim samodržcem smatral, kot popolnoma, izključeno.
Ob izbruhu svetovne vojne pa, se je pokazalo? da je monarhija kot organ mednarodnega posredovanju brez učinka. Vladarji, ki so na številnih sestankih, objemih in zapriseganjih prijateljstvu izživljali svojo voljo za mir in M so tuidi sedaj gotovo .hoteli
ohraniti mir, niso imeli moči za pre,prečenje, da, še niti ne za odlaganje katastrofe! Dobivali smo vtis, da je osebnost povsod odrekla in da so tajinstvene sile v naravni divji vihravosti šle svojo pot . . .
Kar je v resnici tragično na evropski katastrofi, je ravno nje neosebni značaj: da more izbruhniti tako strašna nesreča kot kak elementaren naraven dogodek;, dasi je vendar povzročen«! le po dejanjih ljudi. Vpogled v to neracionalno razmerje je uničevalen za človeški razum, To pa mora biti jasno vsakomur, da tega časa groze ne more dovesti h koncu kak naraven proces, ampak le delo mož, ki imajo volje in moči, da napravijo kraj kaosu in da pokličejo v življenje nov kosmos v svet držav. Tiudi vspehi vojskovodij morajo ta cilj le pripravljati^ ne morejo ga pa uresničiti. Kajti resničen in trajien mir ne more priti po mednarodnopravni legalizaciji dejstev. Ustvariti mora nov red vsaj v zapadno-evropskih državah, v koiterih udeleženi narodi spoznajo možnost trajne mirne skupnosti, ki bo izključevala vojni duh in ki bo obetala gospodarsko in nravstveno ozdravljenje Evrope. Kot hrepenenje živi ta ideal v vseh narodih, pa naj vojni efekti še tako ovirajo čisto premišljanje do kraja in odkrito izreko . . ..
Rusko
Kakor je posneti iz avstrijskega najnovejšega uradnega poročila, se je ruska ofenziva dne 14. jun. nekoliko ustavila. Ali bo odmor trajal delj časa. se ne more reči. Najsrditejši boji se bijejo za mesto CernoVic e. 'Mesto je še a- naših rokah. Pred mestom in sicer na severu in na vzhodu — južno od Bojana in Mahale — se vršijo izredno krvavi boji. Dne 14. junija so naši ruske napade krepko odbili in so preprečili ruski prehod čez Prut. Rusko uradno po ročilo z dne 12, junija, pravi, da so Rusi pri Mahali ujeli 2 L 000 mož. Vseh 21.00,0 mož pripada ogrskim kafvalerijskim in pehotnim polkom. Rusi so se skoro gotovo že polastili železnice Cerno vice--Kolonie ja in sicer do tje, kjer pod Snyatinom pre «orači reko Prut. Bukovinsko glavno mesto je zvezano po železnici z o-stalo državo edino še s progo, ki teče proti jugu čez Sedmograško. Rusi so ob Prutu zasedli mesti Zada-gora in Snya|tin, med Prutom in Dnjestrom mesto Ho-rodenka, ob Dnjestru pa ZaleSöyki. Od Horodenke gre nova fronta v severni smeri ob Zlotem potoku zahodno mimo mesta, Bučac, ki so ga Rusi zavzeli, do kraja Podhajce ob reki Koropiec. Prostor od Bučaca do Pripjet-močvirja, je bil zadnje dni pozorišče izredno srditih bojev. Rusi so na nekaterih mestili med Tarnoipolom in Lučkom napadali v 20 do 24 rojnih vrstah. Svoje delne vspehe so Rusi na tem prostoru plačali z ogromnimi izgubami. Ruske čete so se polastile mest Dubno j n Lučk. Prekoračile so Ikvo in Styr ter so zahodno od Lučka prodrle že do kraja, Lokači, Id leži približno 45 km od Lucka, Severno od Lučka se naše čete na zahodnem bregu Styra krepko ustavljajo ruskim navalom. Ruski sunki so naperjeni:	v smeri iz Lučka in Dubita proti Lvovu, iz
Tarnopola in Bučaca proti Stryju in 'Stanislavu, iz Horodenke proti Kol omeji in iz severne Bukovine proti Cernovicam, Ruska uradna poročila pravijo, da znašajo naše izgube do dne 14: junija? ' čez 114.000 mož. Že na prvi pogled se vidi, da so ruska poročila pretirana- Pač pa, baje znašajo ruske izgube glasom petrograjskih poročil do 250.000 mož.
Ruska uradna poročila.
Petrograd, 9. junija,
Z a h o d h o bojišče.
Bitka v Voliniji in v Galiciji se nadaljuje. -Nemci so poizkušali, da zadrže naše prodiranje na bojni črti Pripjet. Dognali smo, da so prišle nemške sile iz pokrajine severno od Poljesja, 'Mjed ujetniki je veliko Nemcev, Kljub ljutemu odporu sovražnika na več točkah napreduje naš napad na, celi bojni črti od Pripjeta do romunske meje. V mnogih odsekih je napadalo sovražnika naše konjenlštvo, 'O podrobnostih se poroča, da je neki kozaški švadron pri Bucku (24 km severpovzhodino od Lučka,'/, napadel sovražne u-trdbe zadaj in vzel ob tej priliki sovražniku 2 lopova, 8 voz streliva in 200 zabojev streliva: naši poizvedovalni oddelki so zaplenili pri Boratymv (10 km južnčvzbodno od Lucka) dva 10 cm topova in ujeli li častnikov in 160 mož. Pri Dobratynu ob Ikvi (11 km ob reki navzgor od izliva Ikve v Styr) smo zaplenili en 10 cm top in 55 voz streliva. Poleg drugega smo zaplenili še 30 posod dušljivega plina. Naše mlade Čete tekmujejo glede na hrabrost s starimi, preizkušenimi polki. Polki neke deželiiobrambovske divizije so n. pr. vrgli z odlbčnim napadom sovražnika čez Styr in so zavzele med zasledovanjem mostišče Ro-zijszeze (19 km severno od Lučkah Ujeli smo približno 2500 Nemcev in Avstrijcev, vzeli strojne puške in

napravili bogat plen. Naše čete so prekoračile Stry-
j.o ia so dosegle potok Zloty 5 km zahodno od spodnjega toka Strype. V teh bojih je bil nevarno ranjen general Nikulin, ki je vodil neko našo napadalno krnelo. število ujetnikov vedno narašča. Sovražno top uištvo je obstreljevalo dne 7.. t. m. zvečer najskrajnejše besno naše postojanke bolj severno. Ponoči 8. t. m. je napadel sovražnik z močnejšimi silami. Odbili smo vse njegove poizkuse, da bi -se približal našim utrdbam.
Petrograd, 10. junija.
Njegovo Veličanstvo vrhovni gospod vojske je sprejel včeraj sledečo brzojavko francoske ljudovla-de in sicer:
„Velika zmaga, katero je priborila Rusija z dobrim napadalnim skupnim sodelovanjem z generalnimi štabi zaveznikov, mogočno prispeva k skupnemu vspehu. Med tem, ko se upira francoska, armada pri Verdunu hrabro in nepremagljivo proti napadom Nemcev, s katerimi so zopet pričeli, so zadali hrabri vojaki Vašega- Veličanstva našim sovražnikom, krvav poraz. Razveseljena po srečnem naznanilu prosi Francija Vaše Veličanstvo, naj sprejme naše najod-kritosrčnejše čestitke tako Vašemu Veličanstvu kakor tudi hrabri armadi.
Raymond Poincaré.“
Cete generala Brusilovja so nadalje vale prodiranje in zasledovanje sovražnika. V boju s sovražnimi zadnjimi oddelki so prekoračile naše čete severno in južno od Lučka reko £tyr. Oddelki, ki so prekoračili reko, preganjajo sovražnika, ki se poizkuša še držati v zadaj ležečih postojankah.
V	prostoru Hladki—Gabrov, severozahodno od Tarnopola; se še ljuto bojujejo za nekatere višine, ki trajno menjajo gospodarja. Belgijski oklopni avtomobili izborno služijo našim četam. Dne 10. junija zgodaj zjutraj so vdrle naše čete v Bučac. Med napadom ob Dnjestru so osvojile vas Soianka (16 kjn ju-ž n oz ah mino od Jazlovric).
Petrograd, 11. junija.
Poroča se, da se je prodiranje naše armade v Voliniji, Galiciji in v Bukovini tudi včeraj nadaljevalo in da je bilo uspešno. Zaradi velikega števila u-jetnikov in krvavih izgub se sovražne armade krčijo. Vsied velikih uspehov naših čet smo ujeli mnogo tisoč mož in zaplenili take množine vojnega orodja, da ga začasno ni mogoče prešteti. V enem samem odseku sovražnih postojank smo n. pr. zaplenili 21 žarometov, 29 vojnih kuhinj, 47 voz za strojne puške,
12.000	j udov {i91.000 kg) žice, 1000 zaviralnih stebrov iz betona, 7,000.000 betonskih kock, 10.000 pubov (166.000 kg) premoga, velikanske zaloge streliva, veliko število orožja in drugega materinja. V nekem drugem odseku smo zaplenili 30.000 patron, 300 zabojev streliva zabojev za strojne puške, 200 zabojev ročnih granat, 1000 še rabljiVih pušk, 2 daljnogleda,
1 Mortonov vodnjak in 9 takozvanih prenosljivih Vodnjakov. Plen na vojnem materialu, katerega je sovražnik pripravil za najrazličnejša dela, je ogromen, in spričuje o velikosti vspeha, ki smo ga priborili tu nad sovražnikom.
V	včerajšnjih bojih smo ujeli zopet 1 generala, 409 častnikov in 35.100 vojakov. Skupna; svota jekom teh operacij do zdaj privedenega plena je torej poskočila na 1 generala, 1649 častnikov, nad 106.000 vojakov, na 124 topov. 180 strojnih pušk in na 58 metalcev bomb.
Naše čete so zasledovale sovražnika, ki se je umikal. Naše čete, ki so napredovale pri Dublin, so premagale sovražnika in so vzele mesto Dubno in u-trdbo. Cete so prekoračile nato Ikvo in nadaljevalo napad. Deli teh čet so vzeli vas Demidovko (30 km južno od Lucka), in ob cesti Mlinov—Beresteczko (45 km južno od Lucka) in so prisilile sovražno posadko opirališča, da je morala predati .Mlinov. Ko smo (preganjali sovražnika iz cele glavne postojanke severno od Bučaca, smo ujeli veliko sovražnikov, med njimi štab nekega avstrijskega, bataljona, in smo zaplenili veliko množino orožja. Sovražnika smo vrgli v reko Strypo. Pri Osomče (10 km severno od Bučaca) je vzel nek naš polk celo sovražno baterijo, obstoječo iz štirih 10 cm topov. Kljub ljutemu odporu sovražnika, kljub ljutemu ognju na krila, dasi so odprli zatvor-nice, in kljub razstrelbam podkopov so vzele hrabre četo generala Lešickega sovražne postojanke južno od Dobronovea (?):i samo v tem prostoru smo uieli
18.000	vojakov, 1 generala, 327 častnikov in zaplenili 10 topov. Ko je došlo poročilo, je še vedno naraščalo število ujetnikov v posameznih odsekih. Južnovzlrod-no od Zaleščtkov (vzhodno od Kolomeje) smo vrgli sovražnika z odločnim napadom, ki se je nato umaknil. Sovražnik je razstrelil kolodvor Jurliovce (10 km južno od Okna). Tivrkomanski jezdeci so napadli sovražnica, ko se je umikal; prisilili so ga, da je moral bežati. Z namenom, da vzravna položaj, je izvajal sovražnik mestoma ljute protinapade: med drugim so napadle dne 10. junija pri Siemki PIO km severno-vzhodno od Lucka), vzhodno od Kolkov, sovražne sile z znatno premočjo. Naše čete, ki so nastopile proti njim, so jih vrgle z osredotočenim ognjem na desni breg reke Styr. Ta dan so zabranili, da sovražnik ni mogel razvijati dalje svojega protinapada. Sovražnik se je ljuto branil, posebno pri Tordo vici ob reki Styr (21 km južno od Lučka), (kjer so se krepko borili v bonih mož z možem. Skupen vspeh krepkih u-
‘v	'A*4	%-' * ’•	. ►>** .SV V?- ; CvV
c« '	v	• V ' •.$#*•■ A * :p «
l	Vc*.	a-	>r t*
U.U XV • I % Kil .
aareev, ki so jin zadale naše čete od trajno sovražniku, poda sledečo sliko:
Naše armade so prebile trdne postojanke cele sovražne bojne črte in sicer od obsežnih gozdnih o-zemelj v južnozahodni Rusiji do rumunske meje.
Petrograd, 12. junija.
Vsied velikega neurja v južni Rusiji so bile danes (12,) po noči brzojavne zveze začasno pretrgane, tako da so se poročila z bojišč zakasnila in so radi tega poročila o delovanju armad nekoliko nepopolna. Med tem pa potrjujejo došla poročila z bojišč, da se je ofenziva čet generala Brusilova tudi včeraj (11.) najđaljevala. V nekaterih oddelkih je bil sovražnik še dalje zasledovan. Na nekaterih mestih se še vršijo srditi boji, ker se sovražnik brani z obupnimi protinapadi. Skupno število ujetnikov se je zvišalo na 1 7 0 0 častnikov in 1 1 3.0 0 0 v o j a-k o v.
Došla so sledeča, natančna vojna poročila: Neka nova četa poroča, da je včeraj v bojih pri kraju Rozyszcz odvzela Nemcem 18 častnikov, 1185 mož, in Avstrijcem in Ogrom 20 častnikov, 742 vojakov, torej skupno 2000 mož kot ujetnike, o katerih se je že včeraj poročalo. Južno od Lucka se sovražnik na črti ob Ikvi naglo umika. Naše čete so mu trdo za petami.
V prostoru pri vaseh Hladki in Vorobjovska, 3 km jugovzhodno od Tjarnopola, je sovražnik približno šestkrat napadel naše čete. Proti jutru, dne 11. t. m. je bil vržen nazaj. Pri tej borbi se mora posebno poudarjati junaško zadržanje naše artilerije, katera je brez ozira na izredno srdit sovražni ogenj vse sovražne napade s svojim ognjem pokrila. Pri kraju Bobulince (11 km severno od Bučaca) so se Avstrijci in. Ogri, podpirani z došlimi nemškimi četami, krčevito branili. Sovražni protinapadi, katerim so se naše čete ustavljale, so nas vendar prisilili, da smo se na tem mestu nekoliko umaknili, Boj se še s povečano srditostjo nadaljuje, V prostoru južno od Dnjestra so naše čete že dosegle obmostje pri Zaileščyldju. Borijo se že tudi za predmestja mesta. Cernovtice, kjer so se opazile močne razstrelibe. Sovražnik je razstrelil most pri vasi Mahaly vzhodno od Cernovic, — Skupno število ujetnikov, ki so jih ujele čete generala LeSiokyja, znašajo več kot 21,000 mož. Vsi ti pripadajo ogrskim kavalerijskim in infanterijskim četam.
Dvojni cilj ruske ofenzive.
Rumunski bst ,,La Politilqpe“ piše, da je ruska ofenziva na vsak način podvzetje, ki se mora visoko ceniti in ki zasleduje dvojni cilj. Rusija hoče dokazati Angliji in Franciji, da je njena moč še ogromna. Nadalje potrebuje Rusija moraličnega vspeha, da tako zboljša politični položaj ruskega carstva. Kar se na tiče realnega vspeha, s katerim bi Rusija rada spremenila današnji zemljevid, se ne more zahtevati od ruske vlade, da bi se Spustila v kaka pustolovstva, kajti veliki vspehi turške armade spravljajo rusko armado v Kavkazu v vedno slabši položaj.
Francozi vodijo rusko ofenzivo.
Dokazano je, da pri sedajni ruski ofenzivi v vseh panogah sodeluje francosko vojaštvo. Razven francoskih generalštabnih častnikov, ki se nahajajo v štabu vrhovnega poveljnika Brusilova, je na, bojišču navzočih tudi večje število francoskih letalcev z lastnimi aparati. Posebno v izredni meri se udeležujejo ofenzive francoski artilerijski častniki, ki se morajo smatrati kot pravi voditelji močne ruske artilerije. Uporabljeni topovi so francoskega in japonskega izvora. Trditev, da tudi japonski inženirji sodelujeio pri artileriji, ne odgovarja resnici. Nastopu artilerije se tudi v francoskem časopisju pripisuje glavni delež na pridobljenih ruskih uspehih.
Ruski poveljniki.
„Dziennik Narodowy“ poroča:	Rusko ofenzivo
vodijo Brusilolv, BjelsjjevN Evert. Lunkovjski, Euro-li alki n. LeSiekyj tn Pelikanov.
General Brusilov.
General kavalerije A. A. Brusilov, vqdja ruske ofenzive, je, kakor poroča „Frankfurter Zeitung“, 63 let star. Pred petimi tedni je prevzel mesto obolelega generala Ivanova Vrhovno zapoveljništlvV) nad ruskimi jugozapadnimi armadami, kar je ruska, javnost z velikim zadoščenjem pozdravila.. General Brusilov, je bil pred vojno le malo znan. Leta. 1906 je bil poveljnik neke gardijske kavalerijske divizije, leta 1909 je posta) zapovednik 14. armaldnega zbora. Za slučaj vojne mu ni bilo namenjeno nobeno vodilno mesto. Ko je pričela v jeseni leta 1914 velika ruska ofenziva proti Galiciji, je bil Brusilov še vedno zborni poveljnik. Posrečilo se mu je dne 8. septembra 1914 zasesti s svojimi četami mesto Halič in od takrat se je začela ruska javnost zanj zanimati. V oktobru je vodil Brusilov del svojih čej čez Karpate v dolino Tise, zasedel je Marmaroš-Szlget in je prevzel kmalu noto vodstvo vseh karpatskih operacij. Karpatski boji so mu stekli veliko popularnost m tudi umik po gorliški katastrofi mu ni zmanjšal slave. Brusilov je postal za rusko javnost eden tistih mož, od katerih je narod pričakoval „rešitev.“ S tem večjim zadovoljstvom je bilo pozdravljeno njegovo uajno-
vej še imenovanje. Prvi, sicer v nobenem oziru odločilni uspehi njegovega. zapovedniStva so mu seveda v Rusiii prinesli obilo nove slave.
Nov način ruskega bojevanja.
Iz Cernovic se poroča: Rusi so spremenili način svojega bojevanja in se sedaj bojujejo na nov način. Ruske rezerve se namreč ne nahajajo neposredno zadaj za bojno črto, ampak so oddaljene od ironie 8—10 km. Na ta način upajo zboljšati razpolo ženje med vojaštvom. Preteklo nedeljo zjutraj so se pričeli Rusi pripravljati na napad. Se predpoldne i-stega dne so 'napravili tri napade. Drugega dne proti večeru so se ponavljali divji napadi, ki so pa bili vsi odbiti.. Pred našimi jarki so ležali celi kupi ruskih 'mrličev. Bobneči ogenj je trajal skozi osem ur. Rusi so napadaj v več zaporednih rojnih črtah, v-sled česar so imeli ogromne izgube.
,!	Bitke pod zemljo.
Vojni poročevalci pišejo: Na južni stram vasi Okorodniki ob besarabsko-bukovinski meji se vrše med našimi in ruskimi postojankami hude podzemeljske borbe. Razne razstrelbe min so napravile velike luknje, katere so Rusi utrdili in spremenili v opira-lišča. Naša artilerija je obstreljevala dne 8. jun. te lijaku podobne luknje skozi dve uri tako hudo, da je bilo končno našim četam omogočeno udreti v te ruske postojanke, nakar je prišlo do groznega boja na nož. Ko so naše čete razdrle in razstrelile te ruske postojanke in dva ruska podzemeljska rova, so ujele čez 100 Rusov in uplenile večje število ruskih strojnih pušk. Borba na nož v teh podzemeljskih rovih in luknjah je bila tako grozna,, da je bilo vse okrvavljeno s človeško krvjo.
Rusija gradi nove železnice.
Iz Petrograda se poroča, da je Rusija začela graditi nove železnice v evropski in azijski Rusiji, kojih celokupna dolžina bo znašala 35.000 verst (t. j. okrog 40,0,00 km,). Nove železniške proge morajo biti dograjene v petih letih.
Italijansko bojišče.
Na južnem Tirolskem se sovražnik v prostoru med Stigansko dolino in Adižo trudi s urotinapadi, da bi ustavil naše prodiranje. Istotakp tudi v Dolomitu?, to je med Peutelsteinom in Scbluderbachom. Naši so vse italijanske napade odbili. Dne 14., junija so pričeli Italijani napadati tudi na primorski fronti in sicer na Doberdobu in ob goriškem obmostju, seveda brez vspeha. Italijani so menda mislili, da so Avstrijci odtegnili večino svojih čet z italijanske na rusko fronto in zato sedaj poskušajo svojo srečo. Naši zrakoplovci so opetovano obiskali italijanska mesta in metali na nje bombe. Dne 12. t. m. so tri italijanske torpedovke vdrle v poreško luko. Po kratkem streljanju so bile pregnane. . 'Ministrska kriza v Italiji še vedno ni rešena. Salandra, je odstopil, a noben državnik rad ne prevzame njegovega mesta.
Italijanska ministrska kriza.
Vsled nezaupnice, ki jo je Salandrovo ministrstvo dobilo v seji dne 10. junija, je cel kabinet podal demisijo. Kralj jo je sprejel ter poveril sestavo novega kabineta 831etnemu poslancu Boselliju. Boselli se sedaj trudi, da bi sestavil nov kabinet na najširši podlagi. Stranke so pridno na delu, da spravijo svoje zaupnike v kabinet, le Gioliti'janci ne marajo nobenega portefelja.
Govori se, da bo dosedajni justični minister in vojni hujskač Orlando sprejel notranje ministrstvo. Za vojsko navdušeni socialdemokrat Bissolatti dobi kako nepolitično ministrstvo. Žid Barzilai ne bo več minister neodrešencev, ker bi sedaj rabili že bolj ministra, zasedenih. Sonnino ostane, samo da noče biti skupaj s svojim židovskim verskim sodrugom bivšim finančnim ministrom Luzzattijem. Vojni in mornariški minister ostaneta. Kajpada so to vse skupaj le u-gibanja.
Salandra je odstopil jako rad, da, iskal je celo prilike za odstop. V ta namen je izzval konflikt z' armadnim vodstvom, kar se mu je posrečilo, ko je v zbornici .grajal armado, da je preslabo in prenemar-no branila mejo proti Trentinu. Salandra se je hotel rešiti odgovornosti, ki mu je polagoma postajala pretežka.
Lah snubi Slovence in Bošnjake.
S tirolske fronte se nam piše: Bilo je prijetno juiro sredi mesca maja, V daljavi sem zapazil tri laške zrakoplove, Eden od n.iil-r se nam je vedno bolj približeval in je krožil nad našo posajdko, kakor da bi iskal prostora za sedež. Naenkrat je prifrčal blizu nas kakor blisk na zemljo nek zavoj. Radoveden sem skočil pogledat. In glej, bil je zavoj, z vrvjo močno privezan, na katerem je bil napisan sledeči naslov: j.
„Za Slovence in Bošnjake.“ Kaj nam neki pošilja ta laški pastir Emanuel? Bilo je kos belega kruha, nekoliko cigaret in zraven pismo, katero se je glajsilo: „Slovenci in Bošnjaki! Zakaj ste tako neumni, da se borite proti nam? Udajte se! Glejte, pri naš je dobro; imamo belega kruha, dovolj cigaret in tudi drugih stvari nam ne manjka,!“ No, glej ga, .že na vse načine se nam prilizuje ta nezvesta polentarija. A Lah se je bridko zmotil! Nas cesarju zvestih Slovencev in Hrvatov on ne bo premotil. Kmalu potem smo se mu zahvalili za ponuidbo. Z našimi topovi smo mu obilo povrnili s stoterimi trdimi kolači, ob katerih si je gotovo zobe polomil. Drugo jutro na, vse zgodaj je moral zapustiti svoja ležišča. Obul je coklje in je moral zajca posnemati. Slabo je svojo srečo sejal. Slovenske matere, žene in dekleta, bodite nam zdravem pozdravljene od braniteljev domovine iz tirolskih visokih planin! Brata.Alpjzij in Jakob Cuš iz Domove Simon Markuš iz Pristaive in Maks Ferjančič iz Vipave.
Francosko bojišče.
Pred Verdunom so si Nemci v bojih dne 12. in 13 junija na desnem bregu Može osvojili sovražne postojanke zahodno in južno od posestva Tiriaumont. Ujeli so okrog 800 Franoozov. Na angleški fronti so Nemci pri kraju Zillebeke izgubili del svojih novih postojank. V Parizu se je dne 14. junija otvoril gospodarski posvet četverosporazumnih držav. Udeležujejo se ga zastopniki Francije, Anglije, Rusije in 1-talije. Srbija in Cmagorai nista zastopani. Posvetovanje ima namen, 'da se v gospodjarskjih zadevah četverosporazumnih držav doseže sporazum glede izvoza in uvoza. Zastopniki se pred vsem posvetujejo, kako bi se dalo Avstrijo in Nemčijo popolnoma izstradati.
Turška bojišča.
Turki prodirajo proti Erzerumu.
„Baseler Anzeiger“ poroča: Turki počasi prodirajo v smeri proti Erzerumu. Petrograjski listi poročajo, da so Rusi iz voj ušle in ozirov spravili iz Er-zeruma vse zaloge.
Bolgarija in Rumunija.
Uradno se dne 15. junija poroča iz Sofije, da je bolgarska vlada dala bolgarsko-rumunske obmejne postaje za nekaj časa zapreti. Gre za postaje Ba-zardžik lija Ruščuki-Giorgiievo. Bolgarska vlada zatrjuje, da te odredbe nikakor niso naperjene proti Ru-muniji ter da bo meja v kratkem zopet odprta.
Posledice skageraške pomorske bitke.
liffr1	•
Glasom mnogoštevilnih poročil je angleška, ad-miraliteta dala ladjam, nahajajočim se v Atlantskem oceanu, povelje, ila se nemudoma vrnejo v Anglijo. Razven tega so dobile vojne ladje, - nahajajoče se v Indijskem in Sredozemskem morju, povelje, da takoj pošljejo polovico svojih posadk nazaj v Anglijo. Te odredbe se spravljajo v zvezo z izgubami na gradivu in moštvu, ki jih je angleška, mornarica utrpela v pomorski bitki pri Skageraku.
Političnevesti.
Nemška delovna stranka. Tudi nemška delavska stranka se je posvetovala o pristopu k delovni stranki, ttzrekla, se je, da hoče ohraniti svojo organizacijo ter da je le pripravljena,, delovati skupaj z drugimi nemškimi strankami v skupini kakor je bil nemški nacionalverband.
Za sporazum med Nemci In Slovani se poteza član gosposke zborniee, dr. I. Reinke, v berolinskem %Tagu“, kajti to da je edina pot, po kateri se more uničiti panslavizem,. Misli namreč na sporazum s Cebi, Slovenci in Poljaki. Po mnenju avtorja se nudi sedaj Nemcem važna naloga:	„da delajo za sporaz-
um z vsemi našimi zapadnimi in južnoslovanskimi sosedi, kakor serije dosegel že z Bolgari, ki se je izob-ličil celo do prijateljstva,“ — Napetost med Nemci na eni in Cehi, Slovenci in Poljaki itd, na drugi strani da se mora odpraviti ! Sele potem da bo panslavizmu izkopan grob. To delo da, mora izhajati od Nemcev kot močnejega naroda. Sporazum se mora — tlako na-glaša Reinke in v tem naglašanju bi videli mi glavno težo avtorjevih! izvajanj — izvesti na prijateljski način na ptfdlagi pri poznavanja, narodne samostojnosti in enakopravnosti Slovanov, ki bo izključevala v-sako germanizatorično tendenco in ki pojde za tem, da se v skupnem političnem življenju ustvarja sku-
i pen interes! Dr, Reinke zaključuje : „Kljub vsem ol> j žalovanja vrednim konfliktom Imamo mi Nemci geo-! grafično in zgodovinsko prastare stike z zapadnimi Slovani. Pred davnim časom je prišlo do stopi jenja na — Labi živečih Slovanov z Germani, danes pa le gre za mirno in prijateljsko skupno življenje', obel? plemen, katerih življenjski pogoji gredo vidno rokav roko.“ — Važnost tega pojava ni samo v dejstvu, da prihaja od odlične nemške strani in da ga prinaša ugleden list v prestolnici Nemčije, 'ampak tudi še v dejstvu, da morajo biti Nemci na svojem delu za sporazum z zapadnimi Slovani iskreni, brez vsakih zahrbtnih misli, da se morajo odpovedati vsaki germar nizatorični tendenci! Sporazum naj se sklene v smislu skupnega političnega življenja na podlagi skupnega interesa.
„Sehutzvereini.“ Cenzurirani „Slovenec“ piše : Vlada je „Südmarki“ dovolila loterijo za, vojne domove, Naseljevalno društvo „Heimstatt“ poroča o svojem delovanju v letu 1915, da je poleg 51 obstoječih podružnic in 17 plačilnic ustanovilo še eno novo podružnico in eno plačilnico (Tirpitz na Dunaju), Dohodkov je bilo 11,339 K. Navzlic manjšim sredstvom je kuplila 3 nova zemljišča s 49 hektari in sicer 2 ijz slovenskih rok. Vse naseljevalno ozemlje obsega okrog 300 hektarov ; na dveh tretjinah je sedaj 14 družin z 81 osebami, zadnjo tretjino so obdelovali najemniki, ali pa ruski ujetniki. Po vojni misli društvo popolno skrbeti za vojne sirote, za vojne domove in naseljevati nemške koloniste iz Rusije po naših krajih.
Orožno bratstvo. Na Nemškem, na Dunaju in v Budimpešti so se v zadnjem času ustanovila pod imenom »orožno bratstvo« tri društva, ki bodo pospeševala kulturno zbhžanje vseh treh držav. Znani ogrski državnik grof Andrassy pravi v svojem oklicu, da so si vse tri organizacije na jasnem, da je kulturno delo mogoče le na narodni podlagi, in sicersamo tako, da razvija iz narodnih tal poganjajoče prvotne sile. Ogrski grof ima prav in mi želimo, da to načelo res zmaga za vse narode osrednjih sil. Pri grofu Andras-syju nas moti le to, da je še pred tremi tedni v Monakovem poudarjal, da morajo v Avstriji vladati Nemci, na Ogrskem pa Madžari. Grof Andrassy pozna v svoji državi samo en »narod«, čeprav jih je nekaj več, a ne madžarskih.
Slovanska imena slovanskih krajev. »Armee-blatt« piše v svoji številki od 27. maja; »V svojih uradnih poročilih o zmagah nad Itali o smo pravo-veljavno vzpostavili stara nemška imena mest v južnem Tirolu. Tudi v Albaniji smo odpravili nepristojnost označenja čisto albanskih krajev z italijanskimi imeni. In zato ne govorimo več o Du-razzo in Valoni, ampak o Dursu in Vlori. Zato bi bil tudi skrajni čas, da se isto delo pravičnosti začne tudi v Dalmaciji. V Dalmaciji žive Hrvatje in Srbo Hrvati — je to dežela, v katero ni nikdar prodrl italijanski element. Samo ob obali je kratka doba beneškega gospodstva ostavila redke ostanke italijanskega narodnega nazivanja, »Žare « je pretežno južno-slovansko mesto, »Sebenico«, »Spalato«, »Ragusa«, »Castelnuovo«, »Cattaro« so malone čisto slovanska m sta. V teh mestih rabijo samo hotelski vratarji italijanska označenja, prebivalstvo samo pa vedno govori o Kotoru, Ercegnovem,
I Dubrovniku, Splitu, Šebeniku, Zadru in tako dalje. Ako tudi v Dalmaciji odstranimo italijanska ozna-čanja, ožigosamo obenem tudi pačenja, s katerimi hoče Italija prikrivati in polepševati svoje imperi-jalistične zahteve s plaščem narodne ideologije.«— Prav! Resnično je: delo pravičnosti je to, da se krajem povrnejo njihova prava imena, da se napravi konec pačenju narodnega značaja dežele in da se s tem Lpodmakne podlaga aspiracijam po teh krajih od strani, ki nima nobene pravice do njih. — Toda pravičnost je le ena in se ne sme omejati le na gotove kraje in se ustavljati na meji druge dežele, kjer so razmere in pačenja analogna. Mari ni tudi v Primorju, na Kranjskem, Koroškem in Slovenskem Štajerskem tako ? Mari niso Sv. Lucija, Opateselo, gora sv. M.haela, Renče itd. na slovenskih tleh? Mari ne prebiva na teh tleh slovensko ljudstvo, ki rabi le gornja označenja in ne: Santa Lucia, S. Michele, Ranziano, Opachiasela?! Iu slednjič: ali ne sktša Italija tudi svoje posezanje po teh krajih pokrivati z istotakim plaščem narodne ideologije?! Pravo besedo je našel dunajski vojaški list: delo pravičnosti naj se začne v Tirolu, v Dalmaciji in v — Primorju!
Dalmatinski deželni uradi se preselijo v sredi tekočega mesca' iz Drniša in Knina zopet v Zader nazaj.
Grof Szögyeny-Marich, bivši avstrijski vele-poslanik v Beroiinu, je umrl v ogrskem Stolnem Belgrade po kratki bolezni.
Zasedanje hrvaškega sabora. Hrvaški sabor je bil dne 14. junija, sklican na tretje zasedanje v tej vojski. Na predsednikov predlog so odposlali udano-stne brzojavke Njegovemu Veličanstvu, nadvojvodom Karolu Francu ! Jožefu, Frideriku in Evgenu. Na dnevnem redu je bila med drpgimi ? zakonskimi osnutki tudi predloga, da. se odobri budget do konca 1. 1916, nadalje nujni predlog, da se razveljavi izkljtučitev od sej poslancev dr. Ivana Frank, dr. Aleksandra Horvat in Ivana Z ati uka,, ki so pristaši čiste stranke prava. Po daljši debati je bila nujnost predloga odklonjena s 35 proti 15 glasovom.
Novi davki na Ogrsktm. Ogrski listi poročajo, da bo ogrska vlada naložila davek na lišp, avtomobile, na peneča vina in na zasebna stanovanja, kojih stanarina znaša na leto več kakor 2000 K. Novi davki bodo vrgli državni blagajni okrog 30 milijonov kron na leto.
Angleška In Irska. Reuter javlja: Poročilo o konferenci irskih nacionalistovi priča, da so glavni predlogi lorda Georgesa glede rešitve irskega vprašanja merili na to, naj se takoj uveljavi homerule, a s sledečimi omejitvami :	Irski člani angleškega par-
lamenta ohranijo vsi svoje mandate. Sest grofij province Ulster ostane za sedaj neposredno pod državno vlado. Po vojni bo državna konferenca, na kateri bodo zastopani vsi dominioni in ki bo rešila, kako naj bo bodoča uredba države, vštevši Irsko, Konfei-renca nacionalistov je storila soglasno sklep, s katerim protestira proti daljni veljavnosti vojnega prava ter zahteva, naj se z vsemi ujetniki, obsojenimi radi vstaje, ravna kajkor z vojnimi vjetniki.
Novi predsednik v Argentini ji. Iz Buenos-Ai-resa se z dne 12. junija poroča, da je bil Hipolit Iri-goyen izvoljen za predsednika argentinske ljudovla-de. za podpredsednika pa Pelagion burna.
Infcronizaeija kardinala Skrbenskega. Iz Brna poročajo, da se intronizacija kardinala Skrbenskega na olomuško nadškofijsko stolico izvrši , dne 2, julija.
Sedemdesetletnica Antona Kržiča. Te dni je slavil v Ljubljani svojo sedemdesetletnico č. g. Anton Kržič, prof. v p., urednik »Vrtca«, »Angelčka« in »Detolnba«. Še na mnoga leta!
Mihael Zavadlal f. V Zadru je umrl 12. t. m. dalmatinski deželni šolski nadzornik dvorni svetnik Mihael Zavadlal. Pokojnik je bil slovenski rojak, doma iz goriške okolice in je, dovršivši vse-učiliške Študije, najprej služboval na različnih domačih zavodih, med drugim v Cehu, potem pa prišel v Dalmacijo, kjer si je kot šolski nadzornik pridobil mnogo zaslug za povzdigo šolstva. Bodi mu blag spomin !
Vojni kurat padel. Vojni kurat 24. domobranskega pešpolka Gregor Dismancseke je dobil v tre notku, ko je delil versko tolažbo umirajočim vojakom na bojišču, strel v glavo in bil takoj mrtev.
Vojni karati obveščajo svojce padlih vojakov. Določeno j^, da bodo v bodoče, dokler bo trajala vojna, obveščali vojni kurati svojce na bojišču padlih vojaških oseb po posebnih dopisnicah, kedaj in kje je umrla dotična oseba ter čas in kraj pogreba. Na tozadevni dopisnici bo označeno ime, šar-ža in četa pri ka'eri je služi! padli. Dopisnica bo opremljena s pečatom in podpisom dotičnega vojnega kurata. Nadalje je določeno, da morajo vojni kurati t koj obvestiti svojce padlih ali v bolnišni cah umrl h vojaških osr-b.
Slovesnost v Slovenskem Lurdu. Iz Rajhen-burga se nam piše: Kakor druga leta. se bo tudi letos dne 2. julija slovesno obhajala obletnica posvečenja Marijinega svetišča) \ v Slovenskem Lurdu, v Rajhenburgu. Kot priprava na to slovesnost bo tri-dnevnica, ki se začne na praznik presv. Srca Jezusovega;, to je dne 30. junija 1916. Vodili bodo to pobožnost prečastiti gospodje misijonarji od Sv. Jožefa nad Celjem. Cast lci Marijini, prihitite one dni v naš Slovenski Lurd, da zopet skupno zaprosimo Kraljico vojnih trum za zmago in mir, da ji potožimo, svoje muke in bridkosti, da si potolažimo pri njej svoja žalostna srca.
Avstrijski vojaki — jeruzalemski romarji. — „Kölnische Volkszeitung“ poroča, da je prišlo v Jeruzalem 400 avstrijskih vojakov, katerim je avstrijsko vojno vodstvo dovolilo romanje na svete kraje.
Orožniška slavnost v celjskem „Deutsches Haus.“ S srebrnim zaslužnim križpem so bili odlikovani okrajni stražmojstri :	'Stremi g|g, Termek, Mül-
lerei in Bernhart ter stražmojstri: Leskovar, Weber, Petschnigg in Reich. Slavnostni obed se -je vršil v celjskem „Deutsches Haus.“
Za zasluge za »Rudeči križ« so na Slovenskem Štajerskem odlkovani: Ana Laurič, Franc Sk, cedonik in Lina Zupančič s srebrno častno kolajno ter Franc Hrastelj z bronasto častno kolajno.
Proti podležem. Veliki župan v Beiovaru }e I razglasil, da odslej ne bo anonimnim ovadbam pri-I pisoval nikake važnosti, marveč da j h bo kar metal v koš! Pametno! Anonimne ovadbe spadajo v koš! Če pa se izkažejo lažnjive, potem pa spada ovajalec nekam dragam. V zadoščenje in pomir-jenje j« da so začele oblasti povsod temeljito čistiti s takimi poizkusi podiih duš, da bi — izrabljajoč razmere — ubijali svojega bližnjega.
Iz južne železnice. Premeščena sta revidenta Morie Kurz iz Tezna pri Mariboru v Maribor glavni kolodvor, na Tezno pa pride Edvard Baiglböck iz Maribora. Iz Maribora na Tezno sta premeščena adjunkta Julij Truška in Franc Majcen. Pristav Franc Presi v Puntiganra pride na Pragarsko, pristav Štefan Jarc iz Račjega na Tezno in pristav Bogomir Kiingberg iz Pliberka v Ribnico—-Brezno.
Službe za vojne invalide. Rudniška uprava »Avsfr.jsko alpinsko-montanske družbe« v Köflachu na Srednjem Štajerskem hoče namestiti šest vojnih invalidov za nadzorovanje dodeljenih jej vojnih ujetnikov. Plačilo po dogovoru. Eventueini prosilci naj pošljejo svoje prošnje direktno na označeno rudniško upravo (Bergverwaltung der Oester-reichisch-Alpinen Montan^esellschaft in Köflah). — Stavbeno podjetje B Czebewiczka & Sohn v Nemški Bistrici (Deutsch Feistritz bei Graz) namerava najeti devet lahko poškodovanih voinih invalidov za nadzorovanje dodeljenih jej vojnih ujetnikov. Nameščenci dobe poleg za stražno moštvo določene oskrbe nadavek 1 K dnevno. Pripominja se, da je namestitev le začasna in da se more z vsakim dnem odpovedati. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje naravnost, na označeno tvrdko.
Resna beseda vojakom. Tako je naslov mali bèni knjižici, ki je te dni izšla v Katoliški tiskarni v Ljubljani. Namenjena je v prvi vrsti vojakom-Sloven-cem, da se z enako odločnostjo uprejo sovražniku, ki se ob času počitka posebno za fronto utihotaplja med nje, kakor se borijo proti Rusu in Italijanu. Od naših hrabrih vojakov pričakujemo boljše bodočnosti in srečnejšega razvoja. Tega se oni tudi zavedajo. Naj se poleg tega zavejo še v dno srca, da je zvestoba napram Bogu v njegovi 6. zapovedi najbolje poroštvo, da ostane narod zdrav in krepek v naravnem in nadnaravnem oziru. Zgoraj omenjena knjižica poživlja vojake, naj ostanejo 6., božji zapovedi do konca zvesti, naj nečistovanju, kjerkoli in kakorkoli se pojavlja, napovedo brezobziren boj povsod. Gorje narodu, v katerem se ta kuga v katerikoli obliki razširi. Kniižica izhaja od visoke duhovske strani goriške nadškofije; narekovala jo je ljubezen do našega ljudstva in njegove bodočnosti in plemenita skrb za nesmrtne duše, ako se med njimi nečistovanje pojavi. Kdor to ljubezen in to skrb deli, naj knjižico širi in priporoča povsod. Dobiva se v tiskarni sv. Ciri 1 a v 'Mariboru in stane s poštnino vred: 10 izvodov 1 K; 50 izvodov 4 K 50 vjGlOO izvodov 8 K 30 v; 1 komad stane 10 v. Manj kakor 10 komadov se po pošti ne pošlje. Denar je treba poslati naprej v gotovini ali v znamkah. Kdor knjižico v trgovini v Mariboru kupi, se mu seveda uoštnina odračuni.
Posojilo na srečke. Danes je izšla v »Wiener Zeitung« cesarska naredba, ki dovoljuje avstrijski družbi Rudečega križa najetje posojila na srečke v znesku 40 milijonov kron, razdeljenih na dva milijona komadov premijskih zadolžnic po nominalni vrednosti 20 kron. To posojilo naj omogoči Rudečemu križu, ki pripravlja vrsto velikopoteznih pomožnih akcij, zagotoviti si fond, iz katerega bo mogel v poznejših mirnih letih pokrivati stroške svojih blagru države in vojne sile po svečenih nalog. Cesar je kot protektor Rudečega križa takoj dal sankcijo tej naredbi.
Nedostatki pri oddaji živine. Dne 13. junija se je moralo prignati v Maribor živino iz mnogih občin mariborskega sodnega okraja, katero so nakupovalci nakupili za živinoprometni zavod. Bilo je približno 200 glav živine. Nakupovalci so živi norejcem strogo naročli, da mora biti živina že ob 8. uri zjutraj na sejmišču v Mariboru. Živina je bila točno ob določeni uri na določenem mestu, aprevzemne komisije n::i od nikoder. Ljudje, ki so prišli mnogo ur daleč in so vstali že okrog polnoči, so morali čakati do večera na denar. Zapravili so cel dan in tudi precej denarja. Prevzemna komisija j naj bodoče svoje delo malo bolje uredi.
Oddaja žvepla. Splošna zveza kmečkih zadrug v Avstriji je sporočila kranjskemu deželnemu odboru, da se bo začela žveplova moka v kratkem razpošiljati, ker je c. kr. poljedelsko ministrstvo razveljavilo prepoved za izvažanje tega žvepla. Ker je tudi v slovenskoštajerskih vinogradih pomanjkanje žvepla zelo občutno, upamo, da bo tudi naš deželni odbor poskrbel za žveplo.
Ne prodajajte telet! Ker se bo radi sedanje uradno urejene prodaje živine, število goveje živine zelo zmanjšalo, moramo skrbeti za naraščaj. Radi tega moramo teleta kolikor mogoče ohraniti za pleme. Mesarji sicer nagovarjajo živinorejce k prodaji telet in obljubu jejo lepe cene, vendar se na to ne smemo ozirati Čas, ko se bo čutilo pomanjša-me plemene živine, ni več tako daleč, kot si marsikdo misle
Vodovod v Šibeniku. Šibenik je dobil vodovod, ki daje v sekundi najmanj 14, največ 17 litrov vode, na eno uro 50.400, dnevno 1,209.600 litrov. Na vsako esebo pride sto litrov vode na dan (na Dunaju 90),
Vzami listine seboj. Moški, ki so rojeni v letih 1865—1898 in niso v vojaški službi, naj vzamejo, če kje potujejo, četudi v domačem kraju, kako listino seboj, da se morejo vsak čas izkazati.
Redek slučaj. Pavel Širec, po domače Boro-šek v Stop ne m pri Makolah je pri vojakih na ruski fronti; doma mu je žena umrla. Ko je bila na odru se je vnela hiša in je do tal zgorela z vso vsebino, tudi 2 kravi in svinje. Edino mrliča so redili, dru,a popolnoma nič.
* Ciganska nadloga odpravljena. Ne samo o-grska dežela, ampak tudi sosedne, zlasti slovenske dežele, so vsled ciganske nadloge veliko trpele. Temu je sedaj odpomagano z naredbo ogrskega notranjega ministrstva, ki določa, da se odvzamejo ciganom, ki nimajo stalnega bivališča na Ogrskem, vozovi, konji in vprežna živina, cigane moškega spola v starosti od 16 do 50 let pa takoj uvrstijo v vojake. Nadalje dobi vsaka, ciganska oseba, stara več kakor 12 let, posebno izkaznico, ki določa, da ne sme dotična oseba zapustiti ji določenega bivališča. S to naredbo je za sedaj odpravljena ciganska, nadloga.
Humor na fronti. „II. Kuryer Codzienny“ piše: Tudi za časa tako krvavih bojev, kakoršne sedanja svetovna vojska v obilni meri podaja, . so časi, kadar se med sovražnimi strèlskimi jarki zgodi čudna reč, da se tuintam med bojem, na kratek čas, na moment podajo veselemu humoru tisti, kpi so pred minuto i bodo za minuto streljali drug na druge. Jasen dokaz tega je vesel dogodek, ki se je odigral na besarabski fronti. Nekega dne se (pokaže nart bregom ruskih strelskih jarkov tablica, na kateri je bil privezan večji kos „hleba“ in težek kos slanine. Rusi so venomer vpili: „Mi tako živimo! Pridite k nam!“ — Kot odgovor so obesili avstrijski vojaki na desko veliko gnjat ter kolač „Vi pridite do nas!“ — Hitro na to pripno Rusi na svoji tablici steklenico „vodke.“ — Avstrijci pa jim odgovore z buteljko šampanjca, katera je visela med gnatjo in kolačem. — Tedaj pri-trde Rusi štiri kralje od igralnih kart. (To je, da so štiri velevlasti zoper Avstrijo.) — Na avstrijski strani jim odpovedo z četerimi asi, ki so pokazovali, da je as več in da „vzame“ kralja. — Po tem kratkem času šale zaslišali so se zopet streli, zopet je brizgala kri in so padala trupla.
Vojne „race.“ Samo po sebi je umljivo, da sesedanji vojni čas daje raznim ljudem najlepšo priliko, da pošiljajo v svet najneverjetnejše vesti, ki pa jih „dobro ljudstvo“ požira z največjim navdušenjem kot najpristnejša poročila z bojišča. Tako rastejo števila ujetnikov v ogromne maSse, tako ogromne, da toliko vojakov sploh ni postavila dotična država na bojišče, kolikor so jej jih ujeli taki „vojni poročevalci.“ Ce se tako dela in piše in verjame pri nas, kaj še le tam, kjer je ljudstvo v kulturnem oziru še daleč za nami. Kot primer take pitane vojne race naj priobčimo do-godbieo, ki jo je z vso resnostjo priobčU neki egiptovski list, ki je pisal: „Nemški „golob“* (zrakoplov, ki ima obliko goloba) je izvršil v varstvu teme nenavadno drzen in posrečen polet v London. „Golob“ je priletel do buckinghamske palače, zletel skozi osno v palačo, ujel angleškega kralja Jurija in ga vkljub vsem oviram odnesel s seboj na Nemško.“ — Te le race ni mogel požreti tudi najpreprostejši egiptovski felah in je zato svojega prijatelja, ki je bil nekaj časa na Turškem in je torej poznal svet, vprašal, ali je to mogoče. Prijatelj mn je pokazal hišo nekega angleškega stotnika, ki je imela velika okna in je dejal prepričevalno : „iGlej, ljubi moj Ali, kaka okna imata stotnik, ki je skoraj tako majhen gospod, kakor sva midva. Kakšna, okna mora šele imeti kralj Angleške in cesar Indije!“
Pegasti legar v Galiciji. V času od 28. maja do 3. junija je bilo v Galiciji uradno priglašenih 397 slučajev pegastega legarja med nevojaškim prebivalstvom v Galiciji.
Skok z 120 m visokega zvonika. Žena črnovoj-nika Marko Kocbeka v Sis. ku na Hrvašsem je dne 14. junija splezala na 120 m visok zvonik neke cerkve v Zagrebu in je od tam skočila v globočino. Med padcem pa je z obleko obvisela na delu zvomkovega stolpiča. Žena je viseA med zrakom in zemljo v višini 100 m. Ker žene nihče ni opazil, je visela od zjutraj do večera v strašnem položaju. Še le zvečer so jo opazili Zag eb-ški ognjegasci so jo resili z zvonika. Ženo so spravil» v bolnišnico. Imela je le neznatne poško be na koži.
Dijaški kuhinji v Mariboru so darovali:	gg.:
Osterc Franc, c. in kr. vojni kurat, mesto venca f g. dr. Feušu 30 K; Janez Ev. Kociper, c. in kr. vojni kurat, mesto venca f g. Iv, Markošeku, 1.0 K; Neimenovani 1.50 K; Blaž Dvoršak, župnik v Sv. Primožu na Pohorju, 5 K; R. Starovašnik, restavra-ter v Konjicah, 10 K; Anton Trinkaus, kaplan pri Veliki Nedelji, 10 K; Vinko Kraner, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, 10 K; Jakob Peršuh, posestnik v St. Lovrencu na Dravskem (polju, 10 K; Ernest Trstenjak, c. in kr. vojni kurat, mesto venca f g. Hri-bovšeku, 30 K; Josip Cižek, dekan v Jarenini, mesto venca f g. Hribovšeku 20 K; dr. Anton Medved, c. kr, profesor, mesto venca f g. Hribovšeku 10 K; J. Črnko, učitelj pri Sv. Marjeti na Pesnici, 20 K : P. Majcen, učiteljica v Lehnu pri Ribnici, mesto venca 1 g. Jer n, Stabucu 10 K; dr. Josip Majcen, c. in kr. fregatili zdravnik v Pulju, mesto venca f. g. Jerneju Stabucu 30 K:	Franjo Thaler, župan v St. liju v
Slov. gor., ob godova»ju g. Baumana 30 K; Jan. E. Kociper, c. in kr. vojni kurat, mesto venca f g. Josipu Pintar 20 K; dr. M. Slavič, profesor, mesto venca f g• Josipu Pintar 20 K ; Krištof Tomšič, c. i. kr vojni kurat, mesto venca f Josipu Pintar 20 K; Jan. K. Vreže, c. in kr. profesor, kot cvetko hvaležnosti na grob f prelata K. Hribovšeka 10 K; Davor. Roškar, župnik v St. liju, 10 K; Zmago Bregant, u-čitelj v Lehnu, mesto venca f g. J. Stabucu 10 K; Josip Cede, žutptok v Studenicah pri Poličanah, 10 K; Martin Meško, župnik pri Kapeli, mesto venca f g. msgr. Hribovšeka 15 K — Vsem velečastitim gospodom darovalcem se društveni odbor najiskreridja zahvaljuje!
Dopisi.
Maribor. V mariborski bolnišnici je umrla po dolgotrajni, mučni bolezni 381etna Barbara Fridum rojena Komperšek, svakinja tukajšnjega deželnega kancelista g. Antona Haler. Pogreb se je vršil na binkoštno nedelja ob obilni udeležbi sorodnikov in znancev. Pogreba so se udeležili tudi gg. orožniki s Tezna, g. oskrbnik R. Zwirn in čč. sestre usmiljenke iz bolnišnice. Pokojni večni fair in pokoj,!
Maribor. V preteklem tednu so bili v našem mestu uradno priglašeni samo trije slučaji Škrlatice in nobeden slučaj kake druge nalezljive bolezni med nevojaškim prebivalstvom.
Sv. Lenart v Slov. gor. Dne 12 t, m. je umrla gospa Ivana Tomič, soproga Maksimilijana Tomič, nadučitelja na tukajšnji nemški šoli.
* Podova. Za četrto vojno posojilo je šolski okoliš Podova podpisal 34.500 K in sicer: občina Podova 15.800 K in občina Gorica 18.700 K. — Za Rudeči križ je šolski voditelj nabral v Podovi 44 K 40 h v Brezulah 26 K 60 h, v Braunšvaj-gu 18 K 60 h in v Gorici 77 K 30 h, skupaj 166 K 90 h. — Za šolarsko kuhinjo v Podovi, ki se bo otvorila v j . seni, se je nabralo v občini Podova 184 K 60 h, v občini Gorica 144 K 40 h in pri izvenobčinskih dobrotnikih 101 K, skupaj 430 K; ta znesek se je naložil pod imenom: »Šol ska kuhinja v Podovi«. Vsi blagi dobrotniki sprej mite od šolske mladine prisrčno zahvalo, ker ste s svojimi darovi omogočili, da bodo otroci, ki po zimi ne morejo doma obedovati, v šoli dobili toplo jed. To dobrodelno podjetje ima tudi nasprotnike, med katerimi sta se dva neimenovana posebno od li Kovala s tem, da sta namesto denarja darovala le hudobne, razžaljive besede.
Studenice pri Poljčanah. Dne 9. junija je umrl v 39. letu svoje starosti tukajšnji posestnik elektrarne Albert Kandolin.
Podlehnik pri Ptuju. P,še se nam: Mate-* Drobnič bo obhajal dne 2. julija v Doleni a-,., j nico vojske pri Kraljevem Gradcu.
Slivnica pri Celju. Na italijanskem bojišču je padel poročnik Robert Graseli, sin tukajšnjega trgovca Graselija. Padli je bil odlikovan s Signum laudis.
Celje. Mestni magistrat je sklenil v zadnji občinski seji, da bo pobiral na tukajšnjem mestnem pokopališču 2a vsak grob pristojbino v znesku 10 kron za vsak štirijaški meter.
Celje. Vpisovanje v I. razred c. kr. samostojnih _ gimnazijskih razredov z nemškim in slovenskim učnim jezikom v Celju se bo vršilo dne 28. junija t.
1. od 9.—10. ure dopoldne v zbornici gorej imenovanih razredov. Po vpisovanju se začne takoj izpraševanje za sprejem.
Dobrna. Dne 6. junija je bila v naši župnijski cerkvi slovesna otvoritvena sv”, maša, ker so dne 5. junija, prišli prvb častniški rekonvalescenti v naše toplice. Sicer pa je že od dne 15. maja veliko civilnih gostov tukaj. Ta maša je pa bila tudi zahvalna pobožnost za naše zadnje zma,ge na kopnem in na morju. Solarji so se te sv,, maše z učitelji udeležili. Naš hotel Union je letos izvrstno obiskan in je le e-na hvala slišati o dobri in ceni postrežbi.
Rimske toplice. Cesarski namerni« je imenoval za nadzornika tukajšnjega kopališča upokoje nega župnika Edvarda Janžeka v Rimskih toplicah
Vransko. Pri naknadnem imenovanju častnikov z dne 3. t. m. sta bila imenovana poročnikoma v r. praporščaka: Vladimir Jezovšek pri p. top. p. št. 28 (prej p. t. p. 8) veljavno z dnem 1. jul 1915 in Rihard Pestevšek, učitelj na Vranskem pri p. p. št. 27 veljavno z dnem 1. januarja 1916. — Vlad. Jezovšek je bil tudi že mesca juUja 19! 5 ob soški fronti odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno II. r.
Zadnja poročila došla v petek dne 16. Junija.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 15. junija.
Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Južno od Bojan a, in severno od Cerno-v i e so naše čete ruske napade odbile.
Nad Cer n o v i c a m i je naš artilerijski o-genj preprečil sovražni prehod čez reko P r u t.
Med D n j e s t r o m in Prutom nobenih pomembnih dogodkov*
Sovražnik je črto H o r o d |e n k a, — S n y a -i i n proti zahodu le malo prekoračil. Pri V i s n i o -V c ta y k u so se vršili s k r a j n o srditi boji; tukaj kakor tudi severno-zahodno od R y d o m a in severno-zaihodno od kraja K rie me n i e e so bili vsi ruski napadi odbiti.
Na ozemlju južno in zahodno od Lučk!a je položaj nespremenjen. Pri kraju Lokaezy se je vršil boj med našo in sovražno konjenico.
Med železnico R o v n o —■ jK o v e 1 in Kolki si je sovražnik, ki je poslal v boj nove divizi-j e» prizadeval izsiliti na številnih mestih prehold čez ozemlje S t o h o d — S t y r. Bil je p o v s o d odbit in je imel težke izgube.
Italijansko bojišče.
Včeraj zvečer so Italijani naperili hud artilerijski ogenj' in ogenj metalcev min p, r o t i D o-b e r (fl o W s k i g o r s k i p 1 a noti in proti gori š k e m u o b m o s t j u. Ponoči so sledili sovražni i n f a n t e r i j s k i n a p a d i proti južnepiu delu gorske planote, ki so pa bili večinoma odbit i. Na, nekaterih posameznih točkah še boj ni zaključen.
Na tirolski bojni črti je sovražnik nadaljeval svoje brezuspešne n a pad ie na naše postojanke ob Dolomitih in v prostoru P e u-t e 1 s t e i n — S c h 1 u d e r b! ,a c h.
Naši zrakoplovci so metali Irombe na kolodvore v V e, r o n i in Padovi.
Balkansko bojišče.
Ob reki V o j u z i je naš ogenj motil italijanska utrjevalna dela.
Namestnik načelnika generalnega štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Wajnovejše nemško uradno poročilo.
Berolin, 15. junija.
Francosko bojišče.
Razve n artilerijskih bojev in podvzetij patrulj nobenih dogodkov”,
Rusko bojišče.
Armada generala, grofa B o t h m je r j a je pri Pr z e vi o k I i n s e v e r -n o o d P r z e v 1 o k e gladko odbila več ruskih napaidov, ki so bili podvzeti v gostih bojnih vrstah.
Balkansko bojišče.
Nobene spremembe.
Rusi izgubili 250.000 mož.
Berolinski „Lokalanzeiger je dobil iz Stockholma brzojavno poročilo, da vlada v petrograjskih krof gib, ki so v cairjevi bližini, velika nevolja proti generalu '6rusilovit, kateri je v volinijskih bojih žrtvoval toliko ljudi, da Še postavlja celo velikega kneza Nikolajeviča v senco. Ruski častnik, ki je ruske iz-gubq/zelo previdno cenil, praivi, da so Rusi v preteklem tednu izgubili 250.000 mož. Tlake izgube so za rusko armado tem hujše, ker stojijo na južnozap!a,dni ruski ’ fronti najbolje izšolane ruske čete. General Brusilov je izdal na zborne poveljnike povelje,, v kar terem pravi, da je glavni cilj ruske armade, da se vrže sovražnika nazaj in da se zasede čim več ozemlja, Za vse to se rado žrtvuje nekaj milijonov jmož. Ruski vojni minister pa je poročal carju, da Brusilov žrtvuje preveč ljudi, ker Rusija ne more več postaviti tretje armade na bojišče.	i
Najnovejše rusko uradno poročilo.
Petrograd 13. junija. Ker so se avstro ogrske m nemške čete na mnogih mestih naše južne armade odtegnile napadom, se je število ujetnikov včerej !e malo povečalo. Skupno število ujetnikov znaša 1700 častnikov in 114 000 mož. Ćete generala Lešiekvja so od začetka bojev ujele enega generala, dva polkovna poveljnika, 754 častnikov in 37 832 vojakov. Uplenile pa so 120 strojnih pušk, 49 topov, 21 metačev za bombe in 11 minskih metačev. Severozahodno od kraja Ro-zyszcze so naše čete vrgle Nemce nazaj in so se približale reki Stohod. Zahodno od Luc k a (24 km) so zasedli naši oddelki mesto Storčin in su vrgli sovražnika dalje nazaj Ob St ypi severno od Bo-bulirc se borba z vso srditostjo nadaljuje. Po krčeviti obrambi smo zavzeli vas Zarmarseza (6 en pol kilometrov od Bobulinc). Ob Dnjestm in dalje proti jugu so n: še čete potem, ko so prekoračile reko, na drugem bregu zavzele celo vrsto utrjenih postojank, med temi t g Zakščyki. Prediranje se nadaljuje. Mesto Hoiodenka severozahodno od Za-le5čykija je v naših rokah. Ob Prutu se približujejo naše čete Bojanu (14 km vzhodno od Černo-vic) in kraju Nepolokone (10 km južnovzhodno ed Suyatina) na levem bregu. Za obmostje pri Cer-novicah se vrši srdita borba. V imenovanih krajih je sovražnik popustil ogromne množine vojnega gradiva. Ob železnici Dubno—Brody je popustil sovražnik celo telefonsko omrežje, poleg tega pa še velike množine patron, minskih metačev, avtomobilov itd. V vasi Zadagora smo vpleoili vt~ liko zalogo pionirskega in železniškega gradiva.
Pomorska bitka v Baltiškem morju.
Sest oboroženih nemških ribiških parnikov je-plulo dne 13. .junija iz Haiviringa v smeri proti severu. Smatra se, dj& so bili ifa povratku zapleteni v. bitko z ruskimi vojnimi ladjami. Bitka je trajala približno 15 minut. Ker je pihal nasproten veter, se ni slišalo gromeinje topov, pač pa je bil videti ogenj iz topov. Nemški ribiški parnik je priplul v Nyköping, in izročil v tamošnjo mestno bolnišnico šest ranjenih nemških mornarjev. Nemške oborožene ribiške parnike je napadlo šest ruskih torpednih lovcev in nekaj podmorskih čolnov. Izid bitke še ni znan.
Grčije.
Pred Pirejem križarijo francoske in angleške vojne ladje. Grške ladje se ne upajo zapustiti pristana. Vsako grško ladjo preiščejo vojne ladje četvero-sporazuma, prodno sme v kako pristanišče. Reuterjev urad poroča, da spravljajo vse grške parnike, ki jih dobe na vožnji v grška pristanišča, v Malto ali pa v francoska sredozemska pristanišča, Poslaniki četverozveze v Atenah so sporočili grški vladi, da bi bile za Grško hude posledice, če bi grška vlada dovolila Bolgarom, zasesti še več grškega ozemlja, Ob enem so sporočili, da pričakujejo, grška armada bo takoj odpuščena domov in se bodo razpisale nove volitve. Upajo, da pri teh dobi Venizelos večino. Iz A-ten je došlo tudi poročilo, da se bodeta kralj in vlar da v najkrajšem času preselila v Lariso, da se izogneta pritisku četverozveze. Grški ministrski svet je sklenil, da takoj objavi odlok, po kalerem se demobilizira armada in mornarica. Blokada Grške tako dolgo ne bode preklicana, dokler grška armada ni po-jmlnoma demobilizirana in dokler ne bodo odpuščeni četverozvezi sovražni uradniki.
Poročevalec londonskega „Daily Telegraph“, dr. Dillon, javlja o grškem vprašanju : Program, ki ga ima izvršiti ententa na Grškem, se ne nahaja več v rokah diplomatov, temveč v vojaških rokah: To je povedal francoski poslanik pri svoji zadnji avdijenci tudi Skuludisu in kralju Konštantinu. Dr. Dillon poroča nadalje, da so v inozemstvu živeči Grki ustanovili silno organizacijo, M ima svoj glavni odbor v Pajrizu, ki hoče poseči v mednarodno politiko, ter po-vdiarja, da sta dvor in vojaška stranka v Atenah trdno odločeni, vstrajati do konca v opoziciji proti Angliji in Franciji, Vse sili entente, da izzove skorajšnjo odločitev.
Ranjeni, padli in ujeti«
Lovski bataljon štev. 30:
Ujeto moStvo:
Hrastnik Franc, lovec, celjska okolica (Asti v Italiji) ;
Ivačič Anton, lovec, Brežice (Asti, Italija);
Soster Franc, pešec, Konjice (Prineroli, Pieni., Italija); Serak Viktor, pešec (Pineroli, Italija); S tali ek Martin, Ljutomer (Pineroli, Italija);
Teržan Jakob, Brežice (Pineroli, Italija); Fr. Traunikar, lovec, Brežice (Asti, Italija); Cern Fran, lovec. Slovenjgradec (Asti, Italija);
T Tli pi Franc, lovec, Celje (Asti, Italija*); Udu* Dominik, Brežice, lovec (Pineroli, Piemont, Italija);
Vrhnjak Franc, lovec, Slovenj,gradeč (Asti, I-talija); Vidovič Franc, lovec, Ptuj (Asti, Italija); Weber Martin, lovec, Celje (Asti, Italija); Zapušek 'Janez, lovec (Asti, Italija); Žerak V., lovec, Ptuj (Asti, Italija).
P!adlo moštvo:
, Beck Anton, poddesetnik, Ptuj.
Razni:
Padlo moštvo:
Bračič Franc, častniški sluga, Ptuj;
Germane Simon, poddesetnik, Slovenj gr idee; Habjanič Franc, pešec, Ptuj;
Jazbinšek Karol, pešec, Celje;
Kirchengast' Alojzij, pešec, Radgona;
Kegel Martin, poddesetnik, Maribor; Kramberger Franc, pešce, Spodnji Ga iter.tj. Maribor;
Küster Artur, Gornje Laže, Konjice;
Lorenčič Janez, desetnik, ■Maribor ;
Ogrizek Anton, pešec, Maribor;
Omerzo Franc, pešec, Brežice;
Premsl Janez, pešec, Sv. Miklavž, Maribor; Preničnik Leopold, pešpolk štev, 88, odd. strojnih pušk št. II;
Peklar Franc, desetnik. Ranče, Maribor; Prednik Anton, pešec, Sloven.jgradec:
Rihtarič; Janez, poddesetnik, 17, domobranski pešpolk, Radgona;
Štuhec, Martin, pešec, črnovojniški bataljon št. 152, Ptuj;	j
Schafhalter Anton, pešec, Ptuj;
Sauer Franc, pešec, Radgona;
Seifried Bogomir, pešec, Maribor;
Sert Janez, pešec, Ljutomer;
Domobranski pešpolk štev. 26:
Padlo moStvo:
Veršnik Franc II, pešec; Vošak Franc, ptešec; Vračun Martin, pešec; Vrečer Maksimilijan, plešec; Vršič Jakob, pešec; Vantur Anton, pešec;
Pešpolk štev. 47:
Ranjeni častniki:
i	Götz Rudolf, praporščak;
Vavnik Vladimir, poročnik, Sv. Marko, Ptuj.
Padlo moätvo:
Ì
j	Friedl Jožef, pešec;
Herman Janez, pešec, Lipnica;
Mušič Karol, desetnik, Maribor.; j	Sorko Franc, poddesetnik,	Krčevinai.
Lovski bataljon štev. 9:
Padlo moštvo:
Frauwallner Jožief, Radgona;
Harz Jožef, Maribor;
Schellauf Ambrož, Radgona;
Penig Ignacij;
Domobranski pešpolk štev. 4:
Padlo moštvo:
Razgoršek Ljudovik, Slovenjgr^tdee.
Lovski bataljon štev. 20.
Padlo moštvo:
Šegula Alojzij, lovec, Ptuj.
Pešpolk štev. 27:
Ujeto moštvo:
Kosi Franc, pešec, Ljutomer (Rusija)
Padlo moštvo-
Stell Jožef, poddesetnik.
Proda se:
Hiš?* (gradič) sredi trga ob železnici, s« / s aj-lepšem prostoru — pripravna za vsako obrt — z dvema, velikima Vitoma, velikim gospodarskim poslopjem, veliko njivo in travnikom, pod zelo ugodnimi pogoji-
Nitančoeja pojasnila se dobijo pri „Hranilnici in posojilnici v Sevn ci".
Gr obe.	Gr obe.
Kupim
vsako množino ieiSO f$&SU$@B$Ìft gob (gio-baoj) po naj višji dnevni ceni. V prvi vrsti kravše ali prave globa»je, potem pf&SUŠGn6 torke, brezovke, žemlja! ice, jeleuovke, Dodičariee ali rumene ježovke, medvedove tace, laške iesičke, navadne rumene (žolte) lesicke, sivke, pečenice, golobarke, štorovke i. t. d. sploh vse užitne gobe.
Trgovci in nabiralci gob, ki bi se zanimali za nakup oziroma nabiranje gob, naj pišejo na „Eksport gob“ v Konjicah št. 62, Štajersko. — P. S. Padem na zahtevo v vsak kraj, da podučim nabiralce in trgovce o nabiranju ia nakupu raznih vrst 370
j Spodnfešiaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r«q. zad. z nsom. zav.
g
M
I lil T" 211-! ll TI Š? VlffMTG* ** «j rejemajo od vsakega in s» obrestujejo: navadne po 47 t°/o; proti p ..ili CIAAAAJL&V w m'Wjy'K . januarja in 1 .• julija, vsakega leta- Hranilne knjižice se sprejemajo g Za nalaganje po pošti ao poštno hraniiio« položnice (9;.078) na razpolago. Rentni davek plača po-vojilnica	trimesečni odpovedi po 4'/,%. Obresti se pripisujejo b kapitalu kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kat prekinilo, säniä.
1 «O »•§/> ’ danom i • dre» * . vkn"-,oo proti papiitu-it' varav,« p« 5«/«%» na vknjižbo «plot» po ò‘'t"u -* •tejtf** .oroštvo po g Ovc, 57 /. u n osecui' ‘redit po Nada)»* na zastavo vrednostnih papirjev loigyve ««v .-»<•» «»rvb a vodih i prevzame posojilnica v svojo last prot! povrni tri go‘«*~ih stroškov, k- pa nikdar »e presega« 7 kron. Pro«nj* za vknjižbo dela posojilnica •esplačR« »«»k» :%.”■> »e kolke, j	
1 1 Trsillno It «V* 80 rea3r<> ^edo in četrtek ul >, do 12. ure dopoldne in ,eak voj-i O.WlS.as£» 6ÄÄ In izplačuje denar	i Apolda«. «vzemi»1 praztrke. V uradnih .rah se sprejema B
1 JlSIlfI3, düStf&fO *U prejemajo vsak delavnik o:l n do 12. ura dopoldne in od ž do 5 are popoldne g J * J 1 'v ms- Posojilnica ima tudi na razpolago domače nranilne nabiralnike. -5590 |	
Stolna ulica 6 fmed Glavnim trgom In sfolti©




•#e#e#»:«e®eeeee$eeeeeeeeeeeeeeee
• Tiskarna sv. Cirila v Maribora S
g	——** s-	*
ipriporočš siedele molitvenike: “M
B- Bartol: Hoja za Marijo Devico, K 1.60.
B. Bartol: Nevesta Kristusova, zl. obr. K 3.40, rud. obr. K 2.50. F. S. Bezjak: Marija žalostna mati 1887, K 1.50, zl. obr. K 2.—. Bleiweis: Hči brezmadežne. Nauki za dekleta. Rud. obr. K 2.50. Bleiweis: Tolažba dušam v vicah, rud. obr. K 1.20, zl. obreza K 2.-.
Jože Cede: Sveto opravilo 1913, K 1.20, zl, obr. K 1.50, do K 3.60.
Jože Cede:	Malo sv. opravilo. Molitve za mladino. Bud. obr.
70 v; zl. obr. K 1.—.
Cigon Karol :
Angel varih, zl. obr. 60 vin.
Nebesa, naš dom. Razne vezave od K 1.50 do K 2.70. Rajski glasovi. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Skrbi za dušo. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Elodee Janez:
Kraljica vseh svetnikov in pomočnica kristjanov. Razne vez. od K 1.40 do K 2.50.
Ceščena Marija. Razne vez. od K 1.20 do K 2.50.
Kvišku srca. molitvenik za otroke. Razne vezave od K 1,— do K 1.80.
Alfonz tdgvorij-Furlan : Prava nevesta Kristusova. Dve knjigi skupaj vezani K 3.—.
K.	Herg: Venec pobožnih molitev in svetih pesmi za očitno in domačo službo božjo bogoljubnih kristjanov. 8. izdaja, rud. obr. K 3.—, zlata obr. K 3.50, K 4.— in K 4.20.
H Herg: Venec I sv. pesmi za domačo službo božjo (za^ae vezane samo pestmi) K 2.—.
A. Kalan: T. Kempčana: Hodi za Kristusom. K 2.—.
Dr. A. Karlin: Priprava na smrt K 2.20.
Kerčon:	Rafael, ali nauki in molitve za odraslo mladino 1895.
Rud. obr. K 1.—, zlato obr. K 1.60.
Pr. Kosar: Nebeška hrana I. in II. del, po K 2.20.
Lintelo, Mladini! Pogosto in vsakdanje sv. obhajilo. 30 vin. 20 iztisov ali več po 25 vin.
J. Pagani: Presv. Rešnje Telo. Zlata obreza K 2.20.
Dr. J. Pajek: Sv. Jožef. K 2.—.
J. Pavlič: Gospod, teci mi pomagat! K 2.—.
Podgorc: Sv. Spoved. K 2.—.
Pristov: Vir življenja in svetosti. Zlata obreza K 2.40.
Jožef Rozman: Družbine ali dekliške bukvice. Z rudečo j obrezo K 3.—, z zlato obrezo K 3.50, K 4.—, in K 4.20.
Rozman: Krščanski vojak. Pouk slovenskim mladeničem, ki so vpoklicani v vojaško službo. Broš. 80 vin.
Sedgerschmied: Sv. Družina. K 2.—.
A. M. Slomšek: Življenja srečen pot. Nauki, vzgledi in molitve za mladeniče 1893. K 2.20.
Dr. J. Somrek:	Prijatelj otroški ali darilo pobožnim šolarjem.
Zlata obreza s sekiricami 50 vin., zel. obreza s sekiricami 40 vin., brez sekiric 36 vin.
Walser:	Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni.
Veliki tisk. Rudeča obreza K 3.—, zlata obreza K 3.40.
Dr. J. Walter: Sv. rožni venec. K 2.—.
J. Zupančič:	Dušna pomoč za bolnike. Molitve za umirajoče
kristjane 1887. K 2.60.
Slava Gospodu (velike črke). K 2.80.
Družbenik Marijin. Molitvenik za Marijine družbe. Rudeča obreza K 1.50, zlata obreza K 2.30, šagrin K 2.80.
Družba vednega češčenja v lavantinski škofiji. Dve molitveni uri pred sv., Rešnjim Telesom. Broš. 20 vin., vez. 30 vin.
Duhovni vrtec ali molitvenik za katoliško mladež a podukom za sv. birmo 1893. 80 vin.
Duhovno veselje, molitvenik za mladino. Razne vezave od K
1.40	do K2.50.
Vrhove S. I.: Migljaji na razpotju življenja. Rudeča obreza 9Q vin!, zlata obreza K 1.10.
Božja pot na sv. gore. Popolen molitvenik. Zl. obr. 80 vin.
Lepo življenje in srečna smrt. Rudeča obreza K 1.40, zlata ob* reza K 1.80.
Gospod, usliši mojo molitev. Razne vezave od K 1.40 do K 2.50»
Lepote najčistejšega Srca Marijinega. Komad 8 vin., 100 kom&
dov K 7.—.
Marija, kraljica src. Nank o pravi pobožnosti do Matere božje Rudeča obreza K 1.60, zlata obreza K 2.40.
Obljube presv. Srca Jezusovega. Komad 10 vin., 100 komadov K 9.-.
Sveta ura ali kažipot v nebeško domovino. Razne vezave od E
1.40	do K 2.50.
Šegula:	Na Kalvarijo, obsega 30 križevih potov in razne po-
božnosti v čast trpljenju Kristusovemu. Cene K 2.50, E
3.20	in K 8-50. Po pošti 20 vin. več.
Zemljič: Marijino življenje. Broš. K 1.50, vez. K 2.—.
Tolažba nebeška. Velike črke, zlata obreza K 1.50.
Dušni vodnik v srečno večnost. Velike črke. Rud. obr. K S.—.
Molite bratje! Velike črke. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.80.
Popotni tovariš za tretji red. Rudeča obreza K 1.80.
Pot v nebesa za tretji red. Ru’eča obreza K 1.80, zlata K 2.40,
Furlan: Trinajst torkov v čast sv. Antonu Pad. Rudeča obreza K 1.20.
Scheyring: Sv. Anton Padovanski. Rudeča obreza K 1.20, zla» ta obreza K 2.40.
Pot k Bogu. Rudeča obreza K 1.20, zlata obreza K 1.60.
Baraga: Dušna paša. Rudeča obreza K 1.40.
Ključ nebeških vrat. Velike črk . Rudeča obreza 90 vin.
Getzemani in Golgota. Rudeča obreza K 2.60, zlata obr. K 8.60-
Denar se najboljše pošlje naprej. Za poštnino je treba dodati za vsako krrig1 » 10 vin,
————»9—M»——————
/
Mtovski kašelj, Miluha^po itifluentff Kdo nmj jsmSje Siroffi** ?
1 Wsmte is* M «a	fea£*ju.	i & V&éuàtfM .kaferim^Siwib* en*#ee
ÜB£je |®cbweeow«ÄMb®4eEi*raago^i<irevill. I eieHč* nodulo-A ù»*£m » kroničnim Si®J<ws temnfcijev, f <t> §|Kr9*ux«U	pri baäertk ttänkuaeSvefi
fcl a SWtfoom m&đr&#si.	* t,	v»f^o«igT®®f>t®M pee**&®&.
.■ V",. -
KUPUJEM
KOSTANJEV
LES
v vagonih oddaja za takoj do avgu sta dolgost 1—21/2 m. Obvezne ponudbe za takoj z navedbo postaje dopos-lati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, (Stai.1
Od vojaške oblasti imenovani komisar za nakupovanje sena in slame kupim vsako množino sena in slame
Anton Birkmaier,
Maribor, Meile itev, 29.
Pozor kmetovalci !
Ne zamudite takojšnji nakup zanesljivih in kaljivih semen na primer: domača detelja, nemška detelja (lucerna), pesa rumena in rudeča, trava, sploh vsa semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od znane tvrdke Mauthner, ki se dobijo pri domači tvrdke
Ivan Ravnikar, Celie.
Priporočam d. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih sveč. Voščene sveče prodajam kilogram po 5 K, mili-sveče pa zavojček po 3 K 40 v. Vosek kupujem kilogram po 2 K 40 v.
Duchek Franjo, svelar,
Maribor, Vlktringhofowa casta.

■*“ Ure! Ure!
¥ veliki izbiri
m
po niskih centri.
Srebrne ure z» fante od 7 E Srebrne ure damske od 6 E Srebrne verižice od K .Ì 40 Breb. verižice damske K 3*60 Zlate damske nre od 26 E
Za vsako uro se jamči'
PreeMjßke nre, Schafhansetv Semtfe, Omega, Sterne
Béstia : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
aribor
f noü Bures M
urar, zlatomer in očalar,
leptftefm sesta 39. Prvi arar es! glav. kilodvsra.
Edina štaferska steklarska, narodna trgov ***<-
Na debelo!	Na drobneI
«o «
#09
CELJE
FRANC STRUPI
Graška cesta
priporoča po najnlžjih cenah svojo bogato zalogo steklen« In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev « podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in sMA.
Najsolidnefša in točna postrežba.
Hi zaloge or, sasti, srebrnini in op reši po vsaki eshL
Tadi na obroke. - Hosts’, cenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
iiiklaata remonL-nra K 8*50 Pristna srebrna ura K T— Original omega ara K M'— Kuhinjska ura	K	10*—
Budilka niklasta K 8*— Poroéni. prstani	K	*2*—
Srebrne verižice K 2*— Večletno jamstvo.
Masi. Dietinger
Ital. FeMacii
nrnr in oSaiar lIHllQi, Bosposb iLZB
Kupnjsm zlatnino In srebro.
Čevljarski jseoučnikl za izde!o?an i je vojaških čevljev se spreme]o j takoj proti dobremu pla-I čila v Maribora Tegetthoffova cesta 77.
Dečka
Sole odraslega, iz poste«« hiSe, sprejme za domača dela kmet Simon DoSko v Kamnici h. Ss. 106 pri Maribora.
Perutnino
za peči, gosi in race se na dnevno dobavo od 10 tncatov naprej S proti povzetju stalno kupuje. Naj-\ cenejše in najobveznejše ponndbe I glede cen se naj naslovijo pod „Primaware 214..“ Kienreich’s A-nnoncenbüro Gradec, Sackstr. 4.
Naročajte in
razširjajte „Stražo4*!
NOVI Pridig <tf“ 1 letnik, kräsno vezan,
dobi v prodajalni Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Stane s poštnino vred 8 k, P. s. Naročniki, ki so še vso ali deloma dolžni na ročnino, so prošeni, da pošljejo zaostale svote semkaj po razposlanih položnicah, sicer pa tudi po poštnih nakaznicah.	4$
Kniigarna« umetnine im musi kalije«
Goričar & Leskovšek
= Celi®---------------
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko iabero dopisnic XX -po raznih cenah. XX
I® g@sti§stilarj©2
Papirnate servijete vsied novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Žvepleno zdravilno kopališče
VARAŽDINSKE TOPLICE
(Hrvaško).
Železniška-, poštna-, telefonična in brojavna postaja. Novi zdraviliški hotel z električno razsvetljavo.
Ssaroslarai radioaktivni žvepleni vrelec +58° Celzija se priporoča pri
protimu, revmatizmu, išijašu, ete.
Pifno zdravljenje pri trdovratnih boleznih v vrata, goltanca, prsib, jetrih, želodca in èrevesih.
Električna masaža, glinasta, ogljikova, kisla In solitra kepaHšča»
Celo leto odprto. Divna okolica. Moderna oprema. Vojaška godba. Zdraviliški zdravnik: dr. J. Lechert Pogoji brezplačno.	8 M.
■Sm db&i v mohiiiskamm 4 /t«.-

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
reglstrovana sadrusa s
Obrestuje hranilne diurne rift" 11 0 k o
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama,
4
Daje posojila
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo, dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12 ure dopoldne.
,Posojilnica daje tudi domače hranilnike/
« lastni hiši (Hotel »pri belem volu’ ! v Celiti, Graška cesta 9,8 »adstr.