r ©* s-yu&lcG..* r1 eriskji Domovina /IfVlFRIG/llU-HOlViE CAN IN SPIRIT IN IANGUAGG ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1949 LETO IX—VOL. IX Nova ruska ofenziva za "mir" med narodi IZ SLOVENIJE UMRLI SO: Ervin Hude v last zagrozila, da jih bo zaprla, Kočevju, Jakob Novak na Lesnem Brdu pri Vrhniki, Lado-Polak v Ljubljani, Božidar Černe v Kranju, Antonija Neben-fuerer v Ljubljani, Ivan Verzun v Dravogradu, Matija Božič v Ljubljani, Jože Prešeren v Poljčanah, Bogumil Smolej v Ljubljani, Terezija Posavec v Ljubljani, Lipuš Bogomir v Ljubljani, Vekoslav Longo v Kranju, Marija Fink v Ljubljani, I pold Žvab iz legates, Andrej Žorga na Divači, Magdalena Vozelj v Ljubljani, Matevž Prevec v Ložu, Franc Jančar na Jesenicah na Gorenjskem, Stanko Dermastija v Ljubljani Ivo Smrekar v -Ljubljani, Miroslav Brajer na Ježici pri Ljubljani, Jakob Hodomalj v Zagorju ob Savi, Angela Dermastija v Gameljnah pri Ljubljani, Mici Žnidar v Mengšu. SKOPLJE: V Skoplju so dč-gradili nove centralne zapore OZNE, ki so namenjeni v blagor LR Makedonije. Tri četrtine te šole za “ljudsko demokracijo” obsegajo zapori oziroma celice, od katerih je večji del le po pol metra širok. Vse celice so brez oken, namesto katerih so bile napravljene le male za ...........' “ duA če se bodo še drznili prositi za duhovnika. LJUBLJANA: Ko je oblast s silo odgnala ljubljanske jezuite na opustošenj in zapuščeni Valvazorjev grad Bogenšperki pri Litiji, jim je pustila vzeti s seboj le osebne stvari, nekaj o-mar, miz in stolov, nikakor pa ne postelj. Njihovo knjižnico so vrgli med star papir. Novi napadi Višinskega na Združene Države — Borba je vedno bolj ostra LUKOVICA: Kmet Franc Stropnik iz Lukovice je dobil nalog, da mora oddati 200 kg v*« *»iv/ct* ° silil je ittKOj £avrmi IUSKI pteu- težkega prašiča, ali pa dva pra- lo« .kot čisto demagogijo in iz- x:x_ . „i______onn l,~ 7. . ............ šiča s skupno težo 200 kg. Ker je’ oddal prašiča težkega samo 197 kg, so mu poslali na vrat milico, ki mu je zaplenila še e-nega prašiča, težkega 120 kg. Kmet in njegova žena sta se pritoževala nad takim postopkom, pa ju je OZNA aretirala in neznanokam odpeljala. ----------------o------ Prosimo režite nas v Ameriko ■ MAHOVNIK: Na gozdnem gospodarstvu Mahovnik pri Kočevju dela 300 kaznjencev, ki so bili kaznovani z do 6 mesecev prisilnega dela. So sami moški iz različnih krajev in slojev od 15 do 70 let starosti. — Zaposleni so pri žagi, natovarjanju kamionov in sekanju lesa. Seveda se briga zanje močna straža miličarjev. Kaznjenci stanujejo v barakah. Delati morajo ob slabi hrani najmanj 10 ur dnevno. AMBRUS: V Ambrusu so po Lake Success. — Ruski zunanji minister Višinski je celi dve uri govoril proti Ameriki in Veliki Britaniji, češ da pripravljata novo vojsko proti Sovjetski zvezi. S teth je hotel zagovarjati novi sovjetski predlog za posebno mirovno zvezo med Sovjetsko Zvezo, Ameriko in Veliko Britanijo. Z najbolj kričečimi frazami je nazival zapadni velesili kot dva nevarna vojna hujskača. Zastopnik USA Warren Austin je takoj zavrnil ruski pred Pod tem naslovom javljamo našim rojakom imena in podat- in posameznikih, ki v Evropi izven domovine čakajo in prosijo zn vstop v USA. -Prošnje ^ »■“ Chapman je tajnik za notranje zadeve Washington. — Oscar Chapman je imenovan za novega tajnika za notranje Zadeve. Uživa glas izvrstnega uradnika in zelo delavnega politika, ki je bil vedno zvest Rooseveltu in Trumanu. V zadnji volilni kampanji je veliko delal za Trumanovo izvolitev in bil med njegovimi gla-vniini strategi. Tudi politični nasprotniki pravijo, da je notranji department z njegovim imenovanjem samo pridobil. mikanje resni, učinkoviti kontroli atomskega orožja! Posebna pogodba je popolnoma nepotrebna, ker pogodb imamo že dovolj in v vseh jč določeno čuvanje miru, le izpolnjevati jih je treba Našemu delegatu se je pridružil tudi zastopnik Velike Britanije. Austin je rekel, da Višinski j eve tirade nikogar več Višinski je za svoje namene uporabil tudi spor med našo mornarico in avijacijo in rekel, našim rojakom imena m pouat- mornarico m Kusi resno mislijo se naaaijevau ke o tistih slovenskih družinah da je razprava v tem sporu poka- 8VOj0 vojno proti zapadu, so do-i_---------- kot me. jo v Columbusu je spravil 1,.^ gtari jn mladi> luštni, skupaj komaj dobrih enajst ti- lugtni, med kate- soč glasov; dočim je pri vo- m gamo jaz> gmo litvah za mestnea odbornika v razredu. Poslopje naši 23. vardi potegnil koma P veliko 600 glasov. Kako že P™ Jo premnogim tele- znan pregovor? O, ze vem! ,,uu‘ . F ,. _ Nihče ni prerok v svoji do- som 8 dfc »1« ™** "Boj komunizmu" Nekje na Gorenjskem je UDBA aretirala kmeta, ker je neprenehoma jokal in tožil o slabih časih. Odpeljali so ga nekam proti Ljubljani — tako se je ljudem dozdevalo — natančno pa niso mogli dognati. Njegov oče, 70 lejni starček, si je mnogo prizadeval, da bi našel njegovo bivališče. Napotil se je v Ljubljano in hodil od Poncija do Pilata, a zaman in brez uspeha. Naposled je le. našel človeka, ki ga je poslušal in zmajal z rameni. — “Očka, kje je vaš sin, tega vam ne morem povedati. Izvedeti pa bi se dalo na glavnem trgu, ako tam zakličete na vse grlo ‘boj komunizmu!’ če vam ne bodo takoj povedali, pa večkrat ponovite. Gotovo ,se vas bo kdo usmilil ter vam pokazal pot za sinom.” Starec se je razveselil. Dospel je na označeno mesto in zaklical, kot mu je bilo naročeno. Takoj ga je zgrabil redar ter ga odvedel na stražnico—tja, kjer ima UDBA svojo pisarno. Pri zaslišanju se e izkazalo, da je siromak nasedel neznanemu šaljivcu, zato je bila obsodba izredno mila — globa 500 dinarjev. Možak je hotel kazen takoj poravnati, vzel je iz žepa bankovec za 1000 dinarjev, toda nihče mu ga ni mogel izmenjati. Rad bi se bil že rešil neznosnega ozračja, zato je tuhtal in premišljal, dokler se mu ni rodila srečna misel: “Veste kaj,, tovariši,” je rekel, “ako res že nimate drobiža, pa naj grem na trg in še enkrat ponovim tisto, kar sem poprej zaklical. Potem pa kar vse vzemite, saj ste nam tako že vse pobrali." ra: nmpaK tu venuai m mu- uaiju-v.. -------- --- goče! To je buržvazna slabost Šenklerju (“Tovarši, za božjo degeneriranih kapitalističnih demokracij kakršna je naša, dočim je vaš patron- Tito — haha, hoho! — vendar ljudski demokrat!). Mož se je obrnil naravnost na Zvonka A. Novaka v informacijskem uradu pokrajinske vlade v Ljubljani, ki je odgovoril, da so mu na ljubljanski pošti “pojasnili, da že nekaj časa pazijo na obe publikaciji, a doslej še niso našli nobene nepravilnosti.” Pritožbe Proletarčevih naročnikov v Sloveniji o nerednem dostavljanju lista in koledarja pa dovolj jasno povedo, da ista komunistična poštna movini! Peter Kopriva. seljeničkov, še domačinom, vseh' možnih strok učencem. Skoro bi se zgubila, (enkrat se že) da me niso našli tavajoče po hodnikih, ki so se mi zdeli kakor zaračani, moji moji sošolci.. 'Razred je zani-imiv. Ne zato, ker sem jaz in Cleveland, O. — Ne zato, da kakjar sem v njem, temveč, ker bi se pohujšali nad mano, tem-1 jg res p^ofogn učnemu prostoru. Tabli (2), klopi, ki so za Moji doživljaji v Clevelandu - več v opomin in svarilo — ka TaD11 w> al„vl> ^ „„ i, za božjo kor tudi v 8podbud0 in razvedri- moj0 ddbei0Bt nekam pretesne, voljo, drž’te se!”) in pomanj- j0i bom priobčevala svoje dogod-l slike zernljevidi in kar se mi kanju vsakih smermc m ne-j^ svoje misli in žeiJe, lastne dopadei nabožna sli- smotrenem bevskanju pri r0" občutke v novi domovini, Pa še L velika okha ob enem sem letarcu.. Slednji ma_zad^% morda kaj. Tudi iz resničnih-1 jaz sedeča in kadar se mi izvije radi zadrege v neznan ju globok vzdih, ga spustim skozi odprto okno, na cesto. Kadar je pa okno zaprto, pa dihnem v šolsko “taško”. Hitro jo za prem in vzdih je v keltki. Ko pa se peljem v našem hišnem avtu, navadno sedim na kraju, pa ti neopaženo spustim tega jetnika iz torbice, skozi okence. Kdor najde ta moj odmetek, ga gotovo ne pobere, ker ima sam preveč teh odmetkov, ali čase spominja na čemernega j kUh doživljajev zadnjih ^ starega psa, ki se jezi na ves.^ „bevsnila/, kakršna me ^ svet in mrko renc. pred se ne «žiUca” trenutno, ka- S-li: % i- i-,.»» p* kožuhe naših titopotnikov in ~atl; . . kominformcev da veselje. Tu- Ker pa se z mnogimi, brala di Titovemu novemu pobrati- “Ameriške Domo,ne prav me ne mu Lojzu iz Blata izpraši ko- poznamo bom za uvod svoj h smatosopotniško vest kakor sc ;“irtic,” kakor bom imenovala spodobi. Pa Proletarcu pove, svoje spise, se vam predstavila, da so ameriške socialistične Morda si boste ustvarili sodbo o organizacije v Zdr. državah v moji osebici, prilično. skupni izjavi obsodile sovjet-i če me vpraša kdo: Od kod s Odmevi iz Titovine ali gorke iz “raja” Tito je dal zapreti “tovariša,” katerega je pred letom sam postavil na boljše mesto. Najbrž pa mu je bilo žal in bi bil rad popravil, ako bi se bil tovariš vrgel predenj na kolena. Zato ga je posetil v ječi, misle.č, da ga bo prosil odpuščanja. “No, kako si, tovariš,” ga je vprašal porogljivo. ___“Pa dobro in hvala na pitanju,” mu je odgovoril. “Bolje kao prije, dok sam vršio svoj posao.” — “Pa zašto?” je bil Tito užaljen. — “No, sada ni-šta ne radim, a svejedno jedem,” se je kaznjenec bridko pošalil. — Titu se je pobesil nos. “čakaj, škodljivec naroda!” si je mislil in odšel iz ječe. Drugi dan je bil jetnik izpuščen na svobodo in postavljen nazaj na prejšnje mesto. V Titovini je vse tako “modro” urejeno, da nihče ne sme udobno živeti. Vsak dinar mora biti pristradan, orošen z znojem in uglajen s krvavimi žulji. nnntiBra DOBovnra. november k, raw IIIIWF! ZBEGANO GNEZDO POVEST CVETA STOJANOVA Izpustil jo je, zdela se mu Kaj bo res rešeno vprašanje je tako izčrpana in uboga, in davkov šele 2 novim finančnim Agata ni mogla nič več delati. Prenehala sta in odšla. Šla sta tiho do dornla. Doma pa je stregla vsem sama in na Mateja posebno, pazila. Tudi po večerji je prisedla k njemu v njegovi sobi in ga gledala pri njegovem delu. Cez čas je opazila, da je vzel nov list papirja, začrtal zemljišče, hišo in začel zarisavati vrt. Primaknila se je bliže in bila ganjena, ko je vedela, da je to Matejev tihi pogovor z njo. Pritegnil jo je toliko, red pismom, ni vedela. Začu-lila se je, da se je Matej že rrnil, stal poleg n'je in gledal v sigmo. Vstala je, on ba je se-lel na stol, katerega mu je A-jata prepustila, vse brez besed, n bral: “Preprosta sem in neučena in zdim se kakor beraček. Pa likar ne bodite hudi, da Vam jemljem čas in Vas motim sre-li Vašega dela! ^aj velik človek tega ženski ne zameri. aoroo VITAM«« gsrr* niču ti «1. 111 v Aieuii jeuii- • * — ' • niči, če je prazna opoldne. Pri nedoKn(> veselie- Zakai bi Jim šornovih je pa tak drenj opol- braniIi skočiti na oni svet. že po vsej sili to hočejo. Pa kako je to lahko in priporočno. Drugega ni treba kot na,viti avtomobilček, da jo ubere kakih 80 milj na uro in nekoliko zamižati in človek se zbudi na onem svetu. Kar tako, da nima niti časa vzklikniti: good bye! Nekdo je svetoval za take vrste ljudi, naj bi imeli v avtu apa-. rat, ki bi jim venomer in na ves glas vpil: Blagor mu, ki se spočije . . . Pravijo, da bi ta melodija prav toliko zalegla, kot če bi voznik venomer tiščal nogo na žlajfu. Na desno se nam je že bli- dne, da moraš čakati v vrsti za sedež. Kosilo ni bilo slabo in za mojo tovarišijo zelo poceni, ker račun je plačal gazda. Kakopak in menda ja. Zadovoljni zunaj in znotraj smo naravnali našega pramčka proti Torontu in naš voznik jo je ucvrl po široki cesti, da se je kar kadilo za nami. Skoro sami smo bili na cesti tiste sobote. Prvič sem se vozil po tej modemi cesti in iskal sledove stare ceste, po kateri smo se včasih vozili tod. Po naseljih sem lahko zasledoval, kod smo se včasih vozili v velikih ovinkih, mo naprej, amo bili pa že pod našo številko. “Nazaj!" sem ukazal in vsakemu posebej povedal svoje mnenje, ker noben ne pazi na hišne številke. Nobenega odmeva od moje ekspedicije. Strah in trepet prevladuje v našem občestvu. Da bi vsaj kateri zinil, da bi se lahko nekoliko spoprijeli v besedah. Vozimo nazaj, da smo prevozili že precej nad našo iskano številko. Zopet sem zavpil v širni svet: “Nazaj!” Eddie je spet poslušno obrnil avto nazaj. Ukazal sme vsem, naj vendar odprejo svoja polkna in naj gledajo po številkah, da vendar me morem sam paziti na obe strani ceste. Da bodo, so obljubili, kakor se to spodobi od poslušnih otrok. (Dalje prihodnjič.) radi par oseb pa akademija odpade. Tako rojaki, za danes, ker če bi kaj več načečkal, bi morda naš Japček dopis vrgel v koš. Noja, pa brez zamere, saj demokracija vlada še vseeno. Prav iskreno pozdravljam vse osobje Višinski razlaga sovjetsko uporabo atomske energije o,jWashington. — Višinski je v pri Ameriški Domovini in sploh političnem odboru Zveze Narodov kar iznenada imel daljši go- Naročnikom v Knjigo “Črna maša” lahko naročite pri Min Anici Dolenc, 1007 Lakethore Rd., New Toronto, Ontario, Dopisi In drugo moja ljubljena mati, za Tvojo BO letnico. 'Javor. OHEJmOAY : vnMum IftSTeS SLhmr m sSbGŽI* “Kaj si mu že Večkrat pisala?’ ’ “Da. Večkrat.” “In ga poznaš osebno,” jo je naglo pogledal. “Poznam.” Matej je odšel v svojo sobo in se spet vrnil: “Stara mati so umrli. Im mati želi, da jo pri pogrebu spremljam jaz. Ti pa se lahko pridružiš donra.” “Kaj je mati tvoja žena? Potem je potrebno, da vem, kdo sem jaz?” “S srcem sem pri materi, z dolžnostjo pa pri tebi,” ji je mirno odgovoril Matej, ne da bi jo bil pogledal, in tudi vrat ni zaprl za seboj. Šel je do okna v svoji sdbi, se naslonil s hrbtom nanj in čakal, da pride Agata za njim. Prav tako se je Agata naslonila ma omaro in čakala Mateja, da se vrne. Ugasnil je luč, tudi ona jo je ugasnila in Matej je slišal, kako je šla tiho zapirat vrata. Od srčne bolečine ga je stisnilo grlu. Ko pa je Agata ostala sama, se je vrgla k svoji postelji na kolena in glavo zarila v odejo. Ko je legla, je na pol sede na poT leže nepremično gledala v steno, ki jo je v temi kofhaj razločevala. Sklenila je prste na roki, jih sti-snihla in pretegnila sklenjene rake nad glavo, da so potem omahnile in padle kakor mrtve na odejo. “Bog!” je v sebi zaklicala Agata. Stresel jo je notranji mraz, ki ji je skremžil obraz v jok ibrez ihtenja, bre|z solz; slišati je bilo le globoko zajemanje sape. Zaprla je oči in naslonila glavo na postelnjak. Tudi Matej ni spal. Ležal je z rokami pod glavo. Ni občutil vulkana Agatine ljubezni, ki jo je iajil iz dneva v dan, ker so jo teptali v njegovi duši cesta, gostilna, mati, bratje in sestra. (Dalje prihodnjič.) Šment, velika smola, kje - v Torontu! Farma, Ont. - 'že par dni me zelo prsti srbijo, da bi se rjawas H ssšj a? ““' vse Slovence širom sveta. Bog vas živi! Smrt 'komunizmu, svobodo narodu! Stanko Osa. ♦ ♦ ♦ Tvoja pesem -mamica moja! CoaHale, Alta,—Sleherni dan, ko lega name večerni pokoj za-čujem Tvojo psem iz daljave, mamica moja. Odtrgan sem od Tebe in v moji duši se grmadi hrepenenja polna mera; ko je v meni nemira preobilo in bolečine žgoča rana ne preneha peči, ko sem sam, sam brez dobrote, zakladov in ljubezni sreče, za-čujem Tvojo pesem. Pesem o rožah nikdar zvenelih, pesem travnikov in njiv, pesem gozdov in goric, pesem polj in vode in zemlje, dneva in noči, pesem življenja -in blažene sreče — mati, Tvojo pesem. Tokrat zako-prnim kakor otrok z žejnimi in lačnimi ustnicami, iščem, hrepenim in koprnim po dobrote neizmerni slasti. Tvoja pesem mi je krepčilo za dušo in telo, to, če zadene kakšno mesto ali ni. Ob cesti so se nam smejali bogato obloženi vinogradi. Vmes pa sadonosniki,‘polni žlahtnega sadja, ki so ga veje že komaj držale. Prosile so, naj vendar že pride kdo in pobere božje sadeže, da ne bodo konec jemali. No, kmalu se boja*. Tl pa se lanau *> °' Mini ali pa ostani dre^e' k‘ Je bogato rodilo. Ob cesti so bile postavljene tu pa tam tržnice, ki so vabile popotnika, naj u-stavi in si nabere kar mu srce le poželi. Ti kraji, od Niagare pa do mesta Hamiltona in še naprej do Londona, ki ležijo ob severnem obrežju jezera Erie, so menda edini obširni sadonosni-ki v Kanadi. vzhodu po severnem obrežju in ne 60 dolgo, pa bomo v Torontu. S široke ceste smo zavili na ožjo Ob jezeru in naš voznik je dokaj zmanjšal bralno avta. Vozili smo namreč po vijugasti cesti ob jezeru, ki je na gosto posejano z večjimi ali manjšimi naselji. Prav prijazne hišice so tukaj, večinoma letovišča. Izgleda, da so v Kanadi tudi premožni ljudje, ne samo v Zed. državah. Sicer pa ni treba, da bi bil človek že kar milijonar, da si dobi hišico ob jezeru. Po napisih smo spoznali, da vozimo po Lakeshore eesti in prav pa tisti cesti stoji pa bolnišnica, kjer so uslužbena naša dekleta, med njimi Dolenčeva Anica, katero smo tekli obis- v ivanaai. -----' • ~ . , , Nas ni zvabilo k sebi žlahtno kat. Drugega m treba kot da .. . . .. -------Itnm'llrn vin On Ka. sadje, preveč smo hiteli, ker je bilo treba .priti za dne v Toronto. Ako ustaviš, se takoj zamudiš za pol ure in več. Naš, ki bo doma imel, se ni še nikoli gledamo na številko, pa se bomo pripeljali prav. Številka je 1007. Vozimo in vozimo, gledamo na hišah za številkami in se prepiramo, kakšna je bila šte- joče obilnosti, ki je samo pri Tebi- Ne najdem miru brez T saj pri nas se imamo kar Arino, ker smo že vse pridelke kar v najlepšem redu pospravili. — Velikokrat je bila srajčka mokra, ampak ne od dežja, pač pa od vročine in dela. Noja, to je že minilo, hvala Bogu! hudiču pa figo in še te ne zasluži. Veste kaj? Včasih grem na lov in se mi tudi posreči, da včasih'kaj ustrelim, če ni prevelike smole zraven, če pa je, potem je seveda tudi malo daljši nos. Za praznik Kristusa Kralja sem bil povabljen v Toronto, da se udeležim slovenske akademije v čast Kristusu Kralju. Seveda, kot sem že omenil, da imamo pri nas bolj malo dela, sem se povabilu kaj rad odzval. Bil sem pač tudi ponosen, da se bodo Toronltčani zopet enkrat dvignili in tudi nekaj pokazali. Kakor sem slišal, je v Torontu kar precej Slovencev, med njimi je seveda tudi veliko Ribničanov, ki se pa štejejo kot “republikanci” in da jih je nekako moje srce je pohojeno kot cestni tlak, v moji duši ni miru, spokojnega veselja. . . . Vse, prav vse se je zlomilo, mati, v Tvojem otroku, ko je šel od Tebe v mrzlo daljavo, na pot v prepadu se končujočo, pot nemira, skrbi in tegobe. Poslušam pesem Tvojega sr- Godbenik išče službe iFv„w.. — Moški, ki igra na klavir in ca in pijem radost Tvojega živ- Solovox, želi igrati v gostilni. ki bo doma imel, se ni še nikoli prepiramo, kakšna je Mia ste- g mili- in en Mrt z Mir_ tako dobro počutil, kot na teh vitka, če je bila zamazana ali ^ ^ ki ga pa zadnje vožnii. Poleg brata je sedal, tako daleč od ceste, da je m- ___________. ... prnv vožnji. Poleg brata je sedal,'tako daleč od ceste, da je ni-ki je komandiral avto in kar j smo razločili. Vozimo mimo ob-skakal je na sedežu, kadar jo širnega vrta, v katerem je bilo 'je praskal poslušni avto po 75 jv»e polno večjih in manjših po-i-n 80 mlij na uro. Dovolil sem slopij. To ne bo, smo rekli, saj jima to veselje, ker je bila ce- ni nikjer zapisano, ne kaj da je sta široka in prazna. Drugače in n# številka. Ampak ko vozi- NAZNAN1LO KANADSKIM SLOVENCEM! Vsem našim naročnikom po širni Kanadi naznanjamo da je blagovolila prevzeti zastopstvo za Ameriško Domovino naša odlična 31ovenka, gdč. Anica Dolenc. Kanadski naročniki, novi in stari, naj torej pošiljajo naročnino za Ameriško Domovino na njen naslov. Dopise, premembe naslovov pa še J* upravo Ameriške Domovine, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3 .Ohio, USA. Za vse Informacije in nasvete, najel Dolenc. Njen naslov Je: čase ni nič več na spregled. Prav verjetno je, da se je kam zaljubil, kajti zadnjo zimo ga je precej zeblo. vor, v katerem je izjavil, da sov-jeska Zveza uporablja zaenkra aomsko energijo samo za miroljubne gospodarske namene. Z aomsko energijo Rusi rušijo gore, namakajo puščave, čisaijo planjave in jih spreminjajo v plodna polja, je dejal Višinski. Zagrozil pa je: če bo treba, bo Sovjetska Zveza imela na zalogi tudi potrebno število atomskih bomb, da bo branila svoje interese. Takrat jih bo imela prav toliko, kolikor jih bo potrebovala, pa prav nič več in nič manj. - Premog so vporabljali Kitajci že davno prej, kot je bil isti znan zapadnemu svetu, kateremu je o tem povedal šele Marco Polo leta 1276. HALI OGLASI Poceni v Florido! Samski moški se namerava peljati z avtom v Florido. Rad bi dobil za spremstvo dve ali tri mi j t udjiu.u m, uuou ‘u —v, osebe, da bi bila druščina, in bi ne sanja, živi življenje razsipa- si delili stroške. Kdor bi to ho- tel, naj vpraša za naslov v uradu tega lista. Odpotovali bi med (HHUUgom. (225) ~Tl Moška bi rad dobil sobo na vzhodni strani mesta med Ner-wOod Rd. in 79. cesto. Ako je potrebno, ima svojo posteljo. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EX 1348. ljenja. Lečiš mi rane grozno zevajoče, kot balzam dišeči in Tvoja misel mi krepi vero vase, upanje daje v življenje, vedno znova se porajajoči vir, ki prihaja iz Tvojih nikdar usah-ljih korenin. In Tvoje ljubezni, o mati, ne manjka nikoli, ne umori je niti daljna tujina, ne sovraštvo hudobirje, ne hrup nemira, ne smrt, kot zver na človeka prežeča, ljubezni ni Tvoje konec nikdar in nikjer. že noč mi zakriva dremotne oči in pesem se Tvoja izgublja, a Tvoja ljubezen vstaja v meni, kot biser, ki leska v tujini zgubiti ne more, ki ljudje' in stroji, zlo in obup ga nikdar ne uničijo. Teptaj me tujina, pij mojo kri do kaplje poslednje, vlij moj žile strupa, stri mi tilnik, zažgi me v prah, vere ti materine dane otroku pri prvem ob- Zna slovenske in angleške melodije. Pokličite RE 1990. (224) Pohištvo naprodaj Divan in stol, peč, set za kuhinjo (Club aluminum), 4 stoli in miza, 2 visoki svetilki, 1 mala mizica, 1 velika miza, 1 vacuum čistilec, 1 Apex pralni stroj. Vprašajte na 1140 Norwood Rd. zgorej po 6 zvečer. —(224) Torej pa se peljimo v Toron- jemu, upanja nje in ljubezni to, da bomo videli, kako bo kaj mero neskončno ne uničiš nikdar. . ii ______i__wo 7.alrui mater fmamn P.P.nrav V MISS ANICA DOLENC Ontario Hospital, 1007 Lakeshore Road New Toronto, Ontario, Canada izpadla akademija. Kakor rečeno, tako storjeno in pred cerkvijo se je zbralo kar lepo število ljudi. Ura je deset — sku piia za skupino se pomika V cerkev, da najprej prisostvujemo sv. maši, nato pa se podamo Zakaj, mater imamo, čeprav daljavi in ti jo doseči ne moreš nikoli, nje, ki več je kot vsi zakladi tvojih zemlja, ki višja je kot ponosno se dvigajoče glave tvojih gora, ki močnejša je, kot grmada Jiad sirotami se izliva- V dvorano. Sedaj pa čujte in jočega zla, ki greh je ne prema strmite vsi — pri pridigi (ozna-'mi nikoli in strast je ponižati ni.u) se sliši v moje veliko za-'ne more pred Bogom vsevidnim 'čudenje oz. razočaranje: “Aka- — vsemogočnim, demija se ne bo vršila radi ne- Noč je že legla nad mano in predvidenih ovir. Ampak po- izgublja se Tvoja pesem v hre-slušajte, samo en mesec dni prej penenje se izlivajoča, v meni je bilo javljeno^ da bo 30. okt.jpa raste vera, neomajno ostaja t. 1. v Torontu akademija na'upanje in ljubezen dobrotna, čast Kristusu Kralju in da se ja kot Tvoja božajoča dlan, je vsi sigurno udležite. .. . Zato je vedno močnejša — mamica mo-pa, dragi rojaki, zelo žalostno in skoro bi rekel sramotno, vedno močnejša ja. Te vrstice so posvečene Tebi, ČE KUPUJETE ALI PRODAJATE zemljišče ali trgovino, se zglasite pri nas Tiiovec Realty Realtor 1366 Marquette Rd. ENdciott 4936 (Tue.—X) Thomas Flower Shop CVETLICE za v»e prilike Šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Andy, Albin in Fred Thomas * (Tomc), lastniki 15800 Waterloo Rd.—JV 3200 Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio ZUIKH INSURANCE AGENCY FRANCES ZULIOH, Kent Zavarovalnina vseh vrat za vale domove, avtomobile ih pohiitvo. IVanhoe 4221 18116, NEFF ROAD AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 15, 1949 "Ali me žeja!” je zastokal| Prav je imel; kraj ni bil ra-Maurice. “Tako mi je, kakor vno 'poaeno prijeten, kakor je da bi imel milo v grlu. Ali ti opozoril Laipoulle z bolestnim Vznesen, *e je ganil 106. polk. ku je raztrgalo život. . . . « • * Jktvl M nnvi'oil IVI Too n 11 1 Med prvimi se je s šalami dvignila Beaudouinova kompani-ja. Vojaki so govorili, da so zarjaveli, da imajo glino v sklepih. Pa že ob prvem koraku so se morali vreči v zakop, ki so ga našli pred seboj, tako živahno je postalo streljanje. In s sključenim hrbtiščem so šli naprej. "Fant”, je dejal Jean Mau-ricu, “pazi! To bo pasje delo . . Ne kaži konca svojega nosu, ker bi ti ga gotovo odbili . . In dobro stiskaj kosti pod kožo, če jih ne maraš pustiti na poti. Kdor ostane tukaj živ in zdrav, se lahko šteje srečnega.” Maurice ga je komaj slišal v bučanju in hrupu množice, ki mu je polnil glavo. Nič več ni vedei, če se iboji ali ne, tekel je, ndšen od galopa ostalih, brez osebne volje, z edino želja, da bi bilo' takoj vse končano. In tako docela je bil samo val v tem hudourniku, da je na koncu jarka, kjer jih je vsled golega ozemlja, ki je še ležalo pred njimi, mahoma vrglo nazaj, takoj začutil, kako ga grabi panika in kako je pripravljen bežati. To je bil nebrzdani nagon njegovega bitja, upor mišic, ki so se pokorile vsakemu dihu. Že so se vojaki obračali nazaj, ko je pridirjal polkovnik: “Dajte, otroci, ne storite mi te žalosti! Saj ae vendar ne boste kazali strahopetnih! Mislite na to, da 106. polk še nikdar ni bežal; vi bi bili prvi, ki omadežujete našo zastavo.” Poganjal je konja, zastavljal bežečim pot, našel za slehernega par besed in govoril o Franciji z glasom, ki je drh tel od solz. Poročnika Rochasa je to tako ganilo, da ga je pograbil strašen srd; dvignil je meč in pričel klestiti vojake kakor s palico. “Mrhe umazane, z brcami v zadnjico vas poženem tja gor! Ali boste ubogali, ali pa razbijem bu-tico prvemu, ki pokaže pete!” A ta nosilnost in priganjanje vojakov z brcami se je protivi-lo polkovniku. “Ne, -gospod poročnik, tudi tako pojdejo vsi za menoj . . Kaj ne, otroci, saj ne boste pustili svojega starega polkovnika, da bi se sam ruval s Prusi? . . Naprej, tja gor!” Pognal je konja, in zares so mu sledili vsi; tako zelo so jih toadele njegove vrle očetovske besede, da ga ni mogel zapustiti nihče, kdor ni hotel biti malopridnež. Sicer pa je on edini na svojem visokem konju mirno jezdil po goli zemlji, do-čim so se vojaki razkropili v strelne vrste, izkoriščaj e vsako najmanjšo zaščito. Ozemlje se je dvigalo; ostajalo je pač še petsto metrov strnišč in repnih njiv, preden so mogli dospeti na Kalvarijo. Namesto klasičnega naskoka, kakršen se vrši na vajah v brezhibnih vrstah, si videl kmalu le še Skrivljene hrbte’, gibajoče se tesno ob zemlji, vojake, osamljene ali v skupinah, ki so z gibčnostjo ali zvijačo hiteli na Kalvarijo, zdaj plazeči se po tleh, zdaj v nenadnih skokih kakor žuželke. Sovražne baterije so jih morale videti; granate so tako pogo-stoma razrivale tla, da je pokalo brez prestanka. Pet mož je bilo ubitih, nekemu poročni- Mauricu in Jeanu je bilo dano, da sta dospela do grmovja, za katerim sta mogla teči, ne da ibi jih kdo videl. Vendar pa je priletela krogla enemu njunih tovarišev v sen-1 hleba, ki ga je nosil Maurice da jima je padel pod noge. Morala sta ga odriniti. Toda mrtvi Izldaj niso več šteli, prežeč jih je bilo. Groza bojišča, ranjene, ki sta ga videla,- kake je tulil in si z obema rokama ;iiščal čeva nazaj, konj, ki se je strtimj_.bedri še vlekel dalje, ves ta strašni smrtni boj jih naposled ni več pretresal. In trpela sta samo od moreče vročine opoldanskega solmca, ki jima je razjedalo rane. ne čutiš tega smodljivega vonja kakor po sežgani volni?” Jean je zmajal z glavo. “Pri iSolferinu je tudi tako dišalo. Morda je to duh ;po vojski . . . Počakaj, jaz imam še žganja, priveževa si dušo.” Za grmovjem sta se mirno ustavila za kratek hip. Toda žganje, ki ju je žgalo v želodcu, namesto dabi utolažilo žejo. Ta smodljivi okus po ustih je bil neznosen. Sicer pa sta bila tudi od gladu na pol mrtva; rada bi bila vgriznila v tisti pol glasom na občo veselost kom-panije. Vsi so se zopet iztegnili po mehkem strnišču; a vseeno je bilo ubitih še troje mož. Tu gori je vladal pravcat razbrzdan orkan; granate so v toliki množini prihajale iz Saint-Menges-a, Fleigneux-a in Givonne, da se je zemlja kadi- v telečnjaku, pa bilo je nemogoče. 'Ob grmovja so neprestano prihajali za njima drugi ter jih rinili naprej. Naposled so skokoma vzeli poslednjo brežino. Zdaj so bili na planoti, prav ob znožju Kalvarije z njenim starim križem, razjedenim od vetra in dežja, -med dvema mršavima lipama. “Ah, le pogum! Zdaj smo tu!” je kriknil Jean. “A glavno je, da tudi ostanemo!" umnjTjmjrruirLririJT^ nnn iman ^ c K. S. K. JEDNOTA ★ ★★★★■ POSOJUJE DENAR {lanom KSKJ po 4% obresti nečlanom po 5% obresti na zemlilfta In posestva brez kake provizije ali bonusa ★ ★ ★ ★ ★ Posojila so napravljena na tak način, da se m glavnico odplačuje v mesečnih obrokih. Za pojasnila in informacije pilite na: GLAVNI URAD K.S.K.JEDNOTE 361-53 NORTH CHICAGO STREET “Cujte, gospod poročnik, rice mu je nemudoma sledil. “Prijatelji, za božjo voljo, ne zapustite me, nesite me k am- la, kakor pod silnim hudour- jezil: komipanija bi mogla leči tja-le.” Rochas, ki je nepremično stal bulanci!” pokowcu, je skomizgnil z rama- “Zlodja, gospod stotnik, to mi; ni lahka reč . . A poizkusimo “Ah, bežite, gospod stotnik, veseno tu ali tam, stnff je ista . . Naj- Že sta se bosvetovala, kako boljše je še, da se človek ne gane.” Stotnik Beaudouin, ki nikoli ni -preklinjal, se je zdajci raz- nim dežjem. Postojanke očivi-dno ni bilo mogoče dolgo držati, razen če bi prav kmalu prišlo topništvo podpirat čete, izpostavljene -s takšno blazno predrznostjo. Govorili so, da je general Douay ukazal baterijama rezervnega topništva, naj se pomakneta naprej; in vojaki so se vsak trenotek plašno ozirali, v pričakovanju topov, ki jih pa ni bilo. “To je smešno, v resnici smešno”, je ponavljal stotnik Beaudouin, ki je bil zopet pričel svoj nemirni izprehod. “To ni nič, da pošljejo polk takole v zrak, ne da bi ga takoj podprli.” Takrat je zapazil ina levi zarezo v ozemlju; zaklical je Ro-chasu; “Toda bogme, saj nas bo vse odnesel vrag! Tako se vendar ne moremo dati pobijati!” Ostal je trdovraten ; sam se je hotel prepričati o boljšem mestu, ki ga je naznačeval. Ni pa še storil desetih korakov, ko je izginil v nenadnem poku, desno nogo razbito od granatnega drobca. Telebil je na hrbet in ostro zakričal, kakor presenečena ženska. “Tega se je bilo nadejati”, je zamral Rochas. “Preveč postopati ni prida; kar mora človek pogoltniti, mora pač pogoltniti.” Nekaj vojakov kompanijeje vstalo, ko so videli stotnika pasti; in ker je klical na pomoč ter prosil, naj ga odneso, je stekel Jean k njemu, in Mau- bi ga prijela, ko sta zagledala dvoje nosilcev, ki se je zdelo, da v žaščiti grmovja, ob katerem sta prišla onadva, čakata posla. Z odločnimi znamenji sta jih pripravila do tega, da sta se približala. Aiko bi brez zlega naključa dospela do ambulance, je bil stotnik otet. Toda pot je bila dolga in železna toča je prihajala čimdalje hujša. nika, sta mu krepko ovila nogo, da bi imela več opore, in ki se je držal z vsako roko enega njiju za vrat, sedeč jima na sklenjenih rokah, je prihajal JUTRO BREZ SONCA (IVAN JONTEZ) ’jš naslov novemu, nadvse zanimivemu izvirnemu romanu, ki izide v začetku decembra. ROMAN OPISUJE LJUBEZEN DVEH MLADIH LJUDI, MILANA IN OLGE IN NJUN BOJ ZA SVOBODO IN LEPŠE ŽIVLJENJE. Napeto dejanje , . . romantična ljubezen dramatični zapletljaji . . . pretresljiv finale! Krasno vezana knjiga z lepo, pomenljivo umetniško sliko na platnicah, ki je sama vredna cene knjige. ZELO PRIMERNO DARILO ZA PRAZNIKE! Cena $3.00—* Po pošti $3.25 — V Kanado po pošti $3.50 Denar je poslati z naročilom! t p , • i \ * j ■ i’. KNJIGO LAHKO NAROČITE ŽE ZDAJ PRI AMERIŠKI DOMOVINI polkovnik de Vineuil. Poznal je mladega moža že izza njegovega izstopa iz vojne šole v Saint-Cyr-u; imel ga je rad in je bil zdaj zelo ganjen. “Ubogi fant, bodite pogumni . . Saj ne bo hudega, rešili vas bodo . . Kapitan je zamahnil, z olajšanjem, kakor da ga je naposled vendar že enkrat navdal velik pogum. “Ne, he, zdaj je pri kraju, in ljubše mi je tako. Neznosno je le čakanje usode, ki se ji ni moči ogniti.” Nosilca sta ga odnesla, in sreča jima j dala, da sta brez zapreke odsegla grmovje, po ka- .. terem sta jo naglo ubrala s svo- Ko sta nosilca odnašala stot- jim bremenom. Ko jih je videl polkovnik izginiti za skupino dreves, kjer je stala amibulan-ca, si je pomirjen oddahnil. (Dalje prihodnjič). ----------------o------- -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride JOLIET. ILLINOIS 1 I L: t.- u u lultultu injumajuu Lorumrui Beg v svobodo . . . Slika nam predstavlja begunsko družino, H si z vsemi močmi in naglico pomaga čez mejo iz Vzhodne zone Nemčije, ki je pod “železno zaveso”, v britansko zono prt, Helmstcdt. Hans Lukoschek, minister za begunce v Zapadni zoni Nemčije je izjavil, da sedaj, ko je Vzhodna zona, ki je pod upravo Rusije, dobila komunistično upravo, pričakujejo še mnogo več beguncev od tam. 1876 U „ NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnega in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega dobrega očeta FRANK PERME ki je tako nenadoma preminul, nas zapustil in se preselil v večnost dne 30. avgusta 1949 v starosti 73 let. Pokojni je bil doma iz Šmarja na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 2. septembra iz Mary A. Svetek pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in po opravljeni sveti maši zadušnici je bil prepeljan na pokopališče sv. Pavla, kjer je bil položen k večnemu počitku. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev, Ruparju za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge cerkvene obrede. Naša iskrena hvala vsem številnim prijateljem, ki so blagopokojnemu v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše. Prisrčna hvala vsem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili maše in pogreba, ter ga tako spremili na njegovi zadnji poti do groba. Lepa hvala članom društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, Catholic Order of Foresters št. 1690, za skupne molitve in tako veliko udeležbo pri pogrebu; še posebna hvala pa nosilcem krste. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Prisrčna hvala dobrim sosedom, ki so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Prav lepa hvala Mary A. Svetek pogrebnemu zavodu za vso tako vljudno pomoč in postrežbo ter tako lepo urejen pogreb. Tebi, predragi nam nepozabni oče, končalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje, odšel si od nas v neskončno večnost. Mi sedaj ob Tvojem svežem grobu Ti še želimo: počivaj mirno v hladnem grobu in plačilo večno vživaj. * Žalujoči ostali: TONY in FRANK, sinova MARY in BERTHA, hčere VNUKI, VNUKINJE in DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 15. novembra 1949.