IZ DELA OBČINSKEGA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
Center za sodalno delo naše občine je pripravil lemeljito poročilo o svojem delu v minulem letu in v njem prikazal vso sorialno problema-tiko, ki zadeva naše občane. Iz nadaljnjega bomo lahko razbrali, da ta problematika le ni tako mila kot si raogoče kdo to predstavlja in da so morali sorialni rfelavri tudi lani vložiti mnogo dela in naporov, da so lahko uspešno opravljali svoje delo in tudi uspešno rešili mnoge naj-bolj žgoče sorialne probleme. Pri tem gre tudi nemajhna zasluga sa-moupravni interesni skupnosti sorialnega skrbstva, ki je vseskozi vo-diia pravilno politiko pri razreševanju sodalne problematike in dajala Centru za sodalno delo vso svojo pomoč in podporo.
Iz poslovnega poročila skupnosti socialnega skrbstva in Centra za socialno delo za leto 1978 želimo seznaniti naše občane z nekaterimi najbolj žgočimi socialnimi problemi, ki tarejo tako naše občane kot vso našo skupnost.
Klobčič socialnih primerov         \ se odvija
V minulem letu je bilo v naši občini na novo e videntiranih 52 prime-rov nezakonskih rojstev. V tej zvezi se vedno bolj pojavljajo problemi v medsebojnih odnosih med roditeljema, bodisi zato, ker živita v izvenzakonski skupnosti ter se ne razumeta, pogosto pa so tudi težave zaradi stikov med otrokom in nezakonskim očetom. Tudi na tem po-dročju je bila v skladu s povečanimi življenjskimi stroški opravljena valorizarija preživnin in sicer je bilo izdanih 315 odločb o uskladitvi preživnine z življenjskimi stroški. Višina preživnin se je med letom gi-bala od 500 do 1500 din mesečno na otroka, poprečna pa je znašala 930 dinarjev. Poleg sodalno-pravne pomoči materam samohranilkam pri urejanjn očetovstva, preživninskih zahtevkov in revalorizaciji pre-živnin, jim je Center za socialno delo pomagal še pri preševanju stano-vanjskih vprašanj in nudil družbeno-materialno pomoč, če je bila ta za preživljanie otroka ali matere potrebna.
V minulem letu je Center za socialno delo na novo obravnaval 110 družbeno neprilagojenih mladoletnikov. Ko govorimo o kategoriji tnladoletnih prestopnikov mislimo na tiste mladoletnike, ki so zaradi vedenjskih ali osebnostnih motenj povzročili kazniva dejanja. Od skupnega števila obravnavanih mladoletnih prestopnikov (48) je 8 deklet in 40 fantov. To število pa je občutno manjše kot je bilo leta 1977, ko je bilo kar 81 takih primerov. Zakaj tako občuten padec je zaenkrat težko komentirati, verjetno pa gre za zaostanek pri sodiščih zaradi njihove reorganizacije. Mladoletni prestopniki so izvršili naj-več kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, dalje, kazniva dejanja zoper življenje in telo, kazniva dejanja zoper promet in varnost ter druga kazniva dejanja. Zato so sodišča v minulem letu mladoletnim prestopnikom izrekla določene ukrepe od discipiinskega do oddaje v vzgojni zavod.
JTudi zaCoašo občino ugotavljamo primere zasvojenosti z drogo, vendar je ffjp le-ta v minulem letu minimalno zastopana. Center je ugotovil le sedem mladoletnih oseb, ki uživajo droge, in sicer 5 oseb do 18. leta starosti in 2 osebi nad 18 letom starosti. Center za socialno delo je obravnaval le tiste osebe, ki so odvisne od droge. Zato to ne predstavlja realne slike pojavnosti narkomanije v naši občini. Pri obravnavi populacije družbeno neprilagojene mladine pa tudi pri ne-katerih drugih obravnavanih mladoletnikih je čedalje pogosteje opa-ziti nagnjenja od tabletomanije do alkohola. Torej je pojav uživanja in nagnjenj k drogi med mladino zelo aktualen. Vendar je dejstvo, da se ta pojav vsaj doslej ustavi že na stopnji poskusov. Očitno je, da mladina ni več tako nekritična do škodljivosti tega pojava. Informa-cija pri delu z akutnimi uživalci droge pa kljub temu kaže, da je v ob-čini več takih oseb, ki sestavljajo družbo narkomanov, katere pa Cen-ter za socialno delo še ni mogel zajeti v evidenco in obravnavo.
V letu 1978 je Center za socialno delo na novo obravnaval 57 kro-ničnih alkoholikov in sicer 46 moških in 11 žensk. Predlog za obrav-navo so v večini primerov posredovali svojci, postaja milice, temeljne organizacije združenega dela, patronažna medicinska služba in skup-
nost za zaposlovanje. Od vseh obravnavanih se je za zdravljenje odlo-čilo 17 oseb.
Boj proti alkoholizmu se nadaljuje
Na področju reševanja alkoholno zasvojenih oseb se je izboljšalo sodeiovanje med strokovno službo Centra za socialno delo, med pra-vosodnimi organi in svojci alkoholikov. Vse več je namreč posamezni-kov in služb, ki so seznanjene s potekom zdravljenja alkoholikov in načinom zdravljenja in je zato sodelovanje neprimerno lažje. Pri obravnavi alkoholikov čutimo že več let potrebo po nekem central-nem zavodu za varstvo in delovno terapijo alkoholikov. Gre za zdrav-Ijenje in delovno usposabljanje predvsem tistih alkoholikov, ki so že povsem propadli ter predstavljajo že stalno ue»aiiiuil i» akulitu. Tak centralni zavod predvidevajo tudi sprejeta stališča Skupščine SR Slo-
Za odpravo alkoholizma smo še vedno premalo storili!
venije o boju proti alkoholizmu. Vendar kljub vsemu temu smo v tem boju storili še bore malo.
Tudi vprašanju družbenih denarnih pomoči je socialna služba naše občine posvečala v minulem letu veliko pozornost. Družbeno denarno pomoč je nudila tistim občanom, ki so za delo nesposobni, nepreskrb-ljeni in nimajo zagotovljenih niti osnovnih sredstev za preživljanje. Dodeljevanje te pomoči je urejeno po določilih statuta skupnosti so-cialnega skrbstva in dogovorjenih kriterijih v okviru skupnosti social-nega skrbstva mesta.
V  minulem letu je prejemalo 290 občanov družbeno denarno pomoč in od tega kot edini vir preživljanja 62 občanov in kot dopol-nilni vir preživljanja 228 občanov. Višina denarne pomoči kot edini vir je znašala na upravičenca 1800 dinarjev na mesec in na upravi-čenca mesečno kot dopolnilni vir preživljanja poprečno 520 dinarjev. Začasne denarne pomoči je med letom prejemalo 23 oseb v popreč-nem znesku na upravičenca 1010 dinarjev. Enkratno denarno pomoč je v letu 1978 prejelo 129 občanov v poprečnem znesku 940 dinarjev. Zimska pomoč je bila dodeljena 225 občanom v poprečnem znesku 1500 dinarjev. Mimo tega pa je naša socialna služba plačala pogrebne stroške za upravičence do stalnih denarnih pomoči za 12 oseb v po-prečnem znesku 3078 na osebo.
Zdravstveno zavarovanih je bilo v minulem letu skupaj 249 oseb, katerim je bila podlaga za zavarovanje dodeljena stalna denarna pomoč. Prispevek za zdravstveno zavarovanje na osebo je znašal 180 dinarjev na mesec.
V kategoriji oseb, ki prejemajo stalno družbeno denarno pomoč, prevladujejo ženske. Gre torej za izrazito klasične socialne probleme,
ki so bili odraz starega jugoslovanskega družbenega sistema, ki je slo-nel na temeljih občutnega socialnega razlikovanja in je predvsem žen-sko postavljal v manj vredni družbeni položaj. Gre torej za kmečke delavke, gospodinje, gospodinjske pomočnice in podobno. Torej po-klicna struktura, ki je na starost kot nezavarovana delovna sila ostala brez zdravstvenega in pokojninskega in invalidskega zavarovanja, torej brez slehernih sredstev za preživljanje.
Več mest za starostnike                                        ¦
v domovih
Pri urejanju namestitve v socialne zavode starejših občanov je v mi-nulem letu opaziti nekatere spremembe. Vse več starostnikov je v ljubljanskih domovih upokojencev, kar je posledica razpoložljivih ka-pacitet v Ljubljani. Lani se je starostna meja oseb, ki se odločajo za za-vodsko varstvo, premaknila navzgor. Vse več je takih oseb, ki bi še lahko ostale v svojem domačem vajenem okolju, pa jih skrbi kaj bo, če obležijo. Prav zaradi tega se odločajo za zavodsko oskrbo. Starejši ob-čani Lščejo pomoč strokovne socialne službe le tedaj, ko je treba ure-diti plačilo oskrbnine.
Lani smo imeli v socialnih zavodih in posebnih zavodih 206 ostare-lih občanov. Od tega skupnega števila oseb v socialnih zavodih plačuje skupnost socialnega skrbstva Vič za 102 oskrbovanca celotno oskrb-nino, za 104 oskrbovance pa razliko od pokojnine do celotne oskrbni-ne.
V minulem letu je opaziti, da so se posamezni deli občine »postara-li«. Tako je izrazit del s staro starostno strukturo prebivalstva postalo Trnovo. Prav iz te krajevne skupnosti smo oddali v zavodsko varstvo največ ostarelih občanov. Pri oddaji ostarelih občanov v zavodsko varstvo je Center za socialno delo tesno sodeloval s krajevnimi skup-nostmi, zdravstvenimi in tudi s humanitarnimi organizacijami.
In na kraju še nekaj besed o skrbi za otroke, motene v telesnem in duševnem razvoju. Gre predvsem za njihovo usposabljanje s čimer želimo doseči maksimalno stopnjo osamosvojitve otroka z vidika fi-zičnih, emocionalnih in socialnih zmožnosti v mejah, ki jih dopušča otrokova prizadetost.
Lani je bilo na novo razvrščenih 19 otrok s strani komisije za razvid in razvrščanje. Skupno število do sedaj evidentiranih otrok in mlado-letnikov v naši občini do zaključka leta 1978 je 758. Vendar pa vodijo v aktivni evidenci le še 370 otrok oziroma mladoletnikov, ker ostali niso potrebni nadaljnje obravnave zaradi popolne osamosvojitve, preselitve ali pa so že umrli.
Z vključevanjem teh otrok v organizacije za usposabljanje ne ob-stajajo večje težave. Težave nastopajo le z nastanitvi jo otrok v oskrbo in nego ter varstvo in delovno usposabljanje pri zavodu »Dr. M. Bošt-nar« v Dornavi in zavodu Črna na Koroškem. Oba zavoda sta polno zasedena in je čakalna doba za sprejem dolga tudi eno leto in več.
V zavodskem varstvu je bilo v minulem letu 116 otrok in mladolet-nikov. V teh zavodih so zaradi usposabljanja (otroci moteni v tele-snem in duševnem razvoju) ali zaradi prevzgojnega procesa (vedenj-sko in osebnostno moteni). Za večino teh otrok plačuje skupnost so-cialnega skrbstva celotne oskrbne stroške. Med bivanjem otrok in mladoletnikov v zavodskem varstvu Center za socialno delo aktivno sodeluje s strokovnimi službami v teh zavodih zaradi ugotavljanja stopnje usposobitve ali prevzgoje pri posameznem gojencu, hkrati pa v naprej pripravlja vse potrebno za vrnitev mladoletnika iz zavod-skega varstva v domače okolje. Pri tem delu naša socialna služba ak-tivno sodeluje tudi s krajevnimi skupnostmi, šolami, TOZD ter druž-benopolitičnimi organizacijami na terenu.
Napisali smo nekaj besed o dejavnosti naše sodalne službe, ki se odvija v okviru skupnosti za sodalno skrbstvo in njenega Centra za so-tialno delo. Lahko ugotovimo, da je bilo opravljeno vdiko dela in da je naša socialna služba nenehno prisotna povsod tam, kjer je njena pomoč nujna in potrebna. Zato pa ji gre za vse doslej opravljeno delo zahvala in priznanje.
SLAVO KOBE