gosp dar brtnišk in narodn Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnicij emane za celo leto 3 gld. 60 kr., zapolleta 1 gld. 80 kr.,za Četrt leta 90kr poâiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. Ljubljani v sredo 18. julija 1866. Gospodarske stvari. bodo pri večih 20- Na ki za polovico dražje bile ; gotovo se spodarstvih vedno bolj širile in množile njimi vse opraviti, česar je za gospodarstvo treba. t» ker se dá z iz letošnje dunajské razstave. (Dalje.) Dobro napravljene senene preobračalnike izdeluje Clayton na Dunaji po 185 gold. (štev. 1214). oby jih delà v Sufolku na Angležkem in (Dalje prihodnjič.; gosp Tudi sicer bili dražji kakor dunajski. Kaj Amerikanci mislijo o koristnosti ptickov za kmetijstvo. Gospod Baxton, slavni amerikanski naravoslovec, v po 170 gold., toda z vozníno in colom vred bi svojem prirodopisu o tem tako govori Sploh pa je spoznano y da mašine , s kterimi se preobraća senó, so zeló koristne. Polj škodlj SO vrane in golobj e; pa šte vilo golobov v vaseh in v mestih se lahko zmanjša Med mlatilnicami je bilo Henzemanovih, tudi golo bje, ki so setvini najnevarniši, pozobljej ve- ktere se z roko gonijo, največ v razstavi; mi smo liko semenskega plevéla, ljulik glot itd 9 ter čistij pri gosp. Zimerman-ovih bratih iz Ustij (Aussee) tako vendar polja, ktera sicer velikokrat zeló pokonc pod št. 755 razstavljeni, ki veljá 130 gold., neko pře- val o Tudi morodek (Eisvogel), bčelam posebno naredbo v tem zapazili, da namesti malega zobatega sovražen, ker jih zalezuje in požira, kadar se s svojim sladkim dobitkom obilno obložene povračajo v bčelnik M ^^mh^^hhh _ mm y ih kolesca ima vrtélo brez konca (šravf), ki se v eno mer v samo maze, ker se ž njim vred vrti posoda, ktera je z mazilom napolnjena. Ta prenaredba se nam pa že zato ptičke zadene za sovražnika poljodelst U V J, «vaj U V UVlUiUl £Y, Kar pa vse druge ; Je ajnatančniše opazovanje dokazalo pnpravnisa zdí, ker se malo kolesce tako naglo ne oguli da celó tišti, ktere smo dozdaj nepogojno za škodlj > in mašina bolj mirno teče. Al treba se nam zdi pri tej priliki opomniti kme- varovali kot preganjali držali, veliko koristijo, ter zaslužijo, da bi jih ljudje bolj tovavce, da se v napravi ročnih m la ti lnic tacih, ktere se z roko Ška roka je najdražja gonilna Toraj v državi Virginij > y y gonijo y ne to je prenaglijo, ker člove- v severni Amenki, poseben zakon prepoveduj trebe usmrtiti y ker spričano, da te grabežlj moc y in gotovo pride ptice veliko pripomorejo, da se čistost zraka ohrani y da si bodo soseske Sigl-novo, Clayton-ovo, ker za mrtvimi živalmi v gozdih čas w^B^^n^^Ě^M Hornsby-evo itd. mlatilnico kupile, ktero sopár goni in žito manjših posestnikov za majhno plačo v žitu ali y y predn Res da z g nj ij ej leđij in jih pojedó 9 > y da pticam nismo pravični govori dalj denarji omlatile. Pa tudi véliki posestniki si bojo parne Baxton v svoji imenovani knjigi; marsikter ptiček se mlatilnice napravili in jih v bližnje srenje pošiljali in nam zdi, če ga od dalj tù po določeni ceni žito malim kmetom mlatili. gledamo y ko da bi zrnje iz klasja kluval, in vendar ravno takrat Mašin za žito čistiti ali klepetcev je bilo v iz klasj prav utrudlj razstavi obilo in jako zboljšanih, pri tem pa tudi sila pri tej priči črve in môle odbira; in tako ga imajo ravno y ko Polj resnicno na dragih po 90 do 220 gold.; nekoliko J^olj proste so po nika in poškodovavca žetve prid y za sovraž- 40 do 60 gold ., Hirschboeck na Stajarskem jih iz- Dalje pravijo, da pe vali ce (Singvogel) b deluje po 15 gld., priporočamo jih malim kmetom zato, preveliko ljubezen do češenj imajo. To ni ravno neres-ker so dober kup, pa tudi dobre, po skušnjah potrjene. Večim posestnikom, ki nimajo mlatilnic s čistilnimi mašinami, bi čistilno mašino Kiihn-ovo v Mošonjih (Wie- selburg) št. 1024 in Zimerman-ovo iz Ustij priporočili. dosti ostane nica, pa pokončavajo tudi pajke in črve, ktere češnjam veliko vecškodvajo, kakor ptice same. Toraj privoščite vam jih vendar še j / i jim nekoliko dobrih češenj y saj Med vsemi poljedelskimi mašinami so se mašine Véliki drožek (Misteldrossel) je prav koristna premičnice (lokomobili) in pa stalne parne ma- ptičica: redi se od gosenic, Črvov, od ohmetj šine do zdaj največ zboljšale po popravah in po ceni. govih jagod in bez Med parnimi premičnicami ste zastran urn ega Velik dobrotnik kmetijstva je š korec (Staar). Brez obraćanja Clayton-ova in Shutteworth-ova naj- števila veliko mrčesov, bramorj bol dopadli, med mlatilnicami y gosenic in drugih in klepetci z lokomobili mrgolincev pokon so gotovo najbolje Sigi-nova, Clayton-ova in T so rojene cuvarice v gradih Hornsby-eva, vélikim posestnikom posebno pripo- čajo tù vse gosenice, Črve in drug pokon mrčese ročane. Stalne parne mašine, ki imajo za štiri konje e H moči, se dobivajo pri Schulze-ju na Dunaji na vederu (štev. 14) po 800 do 950 gold.; prejšnji čas so ko ni g) Eden najpridniših ptickov pa kraljić (Z # • človeški tovarš, ki rad v vaséh gnj pm^ prijazni duje in blizo človeških stanišč prebiva. V mnogih krajih severne Amerike spoznavajo prid kralj ička tako do- 230 bro, da ga k sebi vabij tora] se idij v vasék velikrat lesene vdomačiti si ga prizadevaj katlj ravno zdaj naši in vsega slovanskega naroda sovraž- na dre- niki zopet proti nam dvigajo nepošteno orožje, o kterem vesih privezane, v kterih si kraljići svoja gnjezda na- smo měnili, da bode vsaj v tem nevarnem času mirno pravljajo. Kakor hitro so v takem gnjezdu mladici iz- na policah ležalo. — Kako je to mogoče1 ljeni, starci izletij mrčesev išeejo , ter ž njimi svoj Ko je nastopilo ministerstvo Belkredijevo VaiJCšUl, OW4VÍ *tJL y ■ : ■ _ * * - j J i-A * Od Krišt. Smidovih pripovesti za otroško mladost sta v J. Leo no vi tiskarnici in knjigarnici v Celovcu ravnokar prišla dva zvezka na svetio. Poslo-venil ju je gosp. J. Bilec: prvi zvezek se imenuje „Sveti večer", drugi „Bogomir, mladi puščav-nik." Vsako knjižico zaljša 6 podobic. Da ga ni pisatelja, ki bi prekosil Kr. Šmida v pripovestih za otroško mladost, to vès svet vé, ki Smidova delà prestavlja v različne jezike. Imé Bil-čevo, ki ga nahajamo na 1. zvezku, pa nam je že samo po sebi porok, da je prestava izvrstna, in res je prevod slovenski vès primeren razumu mladosti naše in jezik gladko teče. Ker je tudi natis čeden in vsa oblika knjižice lična, moramo z zasluženo pohvalo pozdraviti to novo izdaj a nje Krišt. Smidovih otroških knjig, ktere so še posebnega priporočila vredne za šolske premije. Na prodaj ima nova zvezka vsaka knji- garnica na Slovenskem. * 1. list novega časnika, „Tržaški Ljudomil" ime-novanega, je že 15. dne t. m. přišel na svetio. Tako sta si — razun jezika — v vsem podobna, da „Ljudomila" po pravici moremo imenovati po poli-brata „Primor-jana." In še le, ko smo brali „vabilo k naročbi", smo našli ključ, zakaj da je v Trstu izhajati začel drugi list, po osnovi prvemu vès enak? SI. vredništvo namreč pravi: „Mislimo, da se ne bo zdel preobilen (odveč) ali nepotreben, saj so pač marsikteri dozdaj že svojo željo izustili, da bi „Ilirski Primorjan" vsako nedeljo izhajal. S tim drugim listom se bo tedaj skorej ome- njena želja izpolnila. Prvi list obsega „novi cesarski razglas", „Avstrija je v nevarnosti", „najzadnje novice", 3 dopise, „al je treba vojskovanja?" „Preslana kaša", „Pogovor med Micetom, Ančiko in Božidarom" — v tistem „prečud-nem" narečji, ki naj bi se raji „šrajai^ kakor — pisal v vsakem listu. Vendar brez zamere je to rečeno, ker do mači bravci morebiti ravno te sestavke najraji beró. 232 Starinske reči. Nadgrobni kamen dne t. m 9 najden Mocném v tleh ob kamen Sab A 7 pot popravljaj* grobn ki > ima ki j kamen men po dolgem 21 ie četrt ure od Križovske vasi v Močnem «I - • « . smo zadeli tri čev napis latinski nekega umrl 73 let star. Celi ta po širokém pa 15 palcev, in vsaki čas hajduk—junak S tan oje Glavaš in hrabri Milenko Stojković iz bližnjih šum in planin na pomoč. Mnogokrat je kakih 30Ó0 do 6000 Srbov silni turški trumi 30.000 do 60.000 rnóž pot v Srbijo zaprlo; dokler je junaško Petar Dobrinac branil Deligrad je vsako turško , če še tako veliko odbil nic storiti ni mogla. vojsko tako, da mu Tako strašno je Crni Juri utrdil ijde Deligrad, da se je pod hrabrim Vuico Stojkovic-em s ) pričuje, da je bilo tukaj njega dni pokopališče zunaj avada starim , da so zunaj mest, kakor bila vasi, trgov in vasi pokopavali mrliče; kar potrjuje sv. Janez Zlatoust (12. homilia „de fide resur. mort."), kjer pravi: Vsako mesto, vsak trg ima pred vhodom svoja poko- v palisua, ua siouuji vím, picuuu Dovyi v naj vvfravvjov, skega seima najmočnejše in najimenitniše mesto, kaj ima to mesto ve£i srbski da lednj vidi predno stopi v najbogatej svojimi 3000 vojniki še 6 tednov držal, ko so Turki leta 1813. že vso Srbijo zavladali in tudi Beligra'd Smederevo, Sabac itd. vzeli. — Na carigradski cesti je v sredi teh okopov velika krčma, blizo nje je zdaj nova ljudska šola in po njeni veliki ravnini stojijo stare šupe, ostanki in rebra trgovskih šup vsakoletnega deligrad-skega sejma; kajti na Deligradu je vsako leto naj- pred seboj, in kaj bode zadnjič iz njega prebivavcev pred poljem so pokop sejm na kterega dohaja narod iz vse Sr- Pred mestom so pokopališ lišča. da nas povsod očitno učé poniznosti Iz tega se pa tudi razvidi, da cesar Jožef ni bil dal novega ukaza 1784. leta ? se morajo pokopal ko zunaj mest 7 bil trgo povedal 7 da in vasi nare- jati, r — — t——- - — sarja Teodozija leta 438., po kteri tud Teodozi cesar sam te vzroke razlaga, zakaj da so že nekdaj pokopa-lišča odstranjevali, ter pravi: „Ut et humanitatis instar exhibeant et relinquant incolarum domicilio sani- tatem." Cod. Theod. lib Najdeni kamen pa ni cel, okrušen je od zgoraj in pa po stranéh tako temvec je bil prenovil tisto staro zapoved ce- bije in iz Turške z obilim živim in mrtvim, umetno izdelanim blagom. Iz Deligrada sem v kakih dveh urah po krasni cesti v Aleksinac pridrdral. Aleksinac je novo mesto iz časa srbskega vstanka. Kako je to mesto postalo in od koda mu je to ime , ne vem. Gotovo so Srbi ob času > da mu sredina ostaja. Tu se kažej letnice: CIOCVIIL, to je, če prav beremo 7 1108 Potem bi bila stara cerkev sv. Križa, ki je v Križovski VaSl uc&uaj otoia, rvi pa ůuaj uuva ua ^uuu u zunaj stoji, fare moravške najstarejša poddruž je imela za vso okolico lastno pokopal zopet potegujemo, da bi se znebili nadlog ekdaj stala ki pa daj nova na gricu nad vasj svojega vstanka v početku tega stoletja svoj stan tukaj imeli in od toda mesto Nis napadali, in da se je s časom iz tega njihovega stana lepo mesto Aleksinac izredilo; kajti mesto Aleksinac je po mojih mislih za brambo vrlo sposobno. Ono ima kakih 3000 duš, re- alno-gimnazijo in ljudsko šolo za dečke in deklice. Se vé, da po Srbii učijo žensko mladino izučene učiteljice. I Aleksinc-u je velika kvarantina (zdravstvena zaprtija zavoljo kuge), v kteri se ljudje přišedši iz Turške zadržujejo. Kvarantino ogledavšemu mi pové 7 ki upravitelj njen 7 ki je zajedno tudi njen lekar 7 sivi za ktero se ur dali nega pokopavanja mrličev, posebno težavnega pozimi M starček gosp. Slavuj: „Evo, gospodine, danes sem dobil 200 Bulgarov iz Turške v kvarantino !" Ko ga vpra- , jeli jih vsaki dan toliko dobi, odgovori mi, da včasi še več. Pokazal mi je tudi potne liste, ki jih sam ne- Ozir po svetu. Potopiš iz Srbije. Spisal dr. J. Podliščekov. (Dalje.) W Od Ražnje drdram naprej proti slavnému srečni Bulgari od turške vlade dobivajo in seboj nosijo. Kaj mislite, kakošni so ti potni listi? Prav taki so, kakor so bili ob času Bach-ovem avstrijski „Haimat-šajni"; razlika je samo ta, da namesti nemškega so narejeni v francozkem jeziku in namesti druzih jezikov avstrijskih narodov stoji turški jezik. Ze po teh potnih listih se vidi, da ima francozki jezik v Turški prven- očasu stvo pred vsakim drugim jezikom. Koliko pa je fran-srbskega vstanka, najimenitňišemu bojnemu polju De- cozkih prebivalcev v sultanovem carstvu, kjer njih ligrad-u. Davno sem že videti želei ta kraj srb- jezik vlada, ne vém; kdor ve, prosim ga, naj mi pové. skega junaštva, zato sem hitel do njega, kar se dalo sem > mislec nič! Bog ve 7 je Kdo pa čita take potne liste nesrečnih Bulgarov? Bul-kaj da vidim onda — pa videl gar sam gotovo ne, ker jih ne razume; divji turški stražár na srbski granici 7 ravno tako ne; da bi jih srb- Selo Deligrad stoji na veliki, zgodovinsko ime- ski stražarji čitati znali, o tem še misliti ni; lekar in nitni jako lepi ravnini desne obali bolgarske Morave. upravitelj kvarantine pa jih tudi ne razume in deželne Na severni strani staroslavnega, a tako zeló raztrese- oblasti v Aleksinc-u tudi ne. Cemu tedaj taki potni nega sela, da se komaj še nektera hiša vidi, teče mno- listi? to sam turški allah vé! gokrat suh potoček, ki si je grozno strme, 4 do ljev globoke bregove izkopal v proteku svojem Mesto Aleksinac ima čev- Nad lepu vicujcuo , oiiuao m iayuc uuuc, ío^d moo **i\>- stice ima veliko trgovino s Turško. Tu na turški edj široke in ravne ulice lep hiše in me visokim in strmim bregom so v da- granici je tudi izvrstna pivarna in izvrstno pivo njegovim levim, ljavo in širjavo grabni, zemeljski nasipi, okopi itd. teh zemeljskih okopih so se Srbi devet let borili in Turčinu pot v Srbijo zapirali. Po sredi teh zemeljskih 7 v Srbii izvan Beligrada para ni; gotovo da tudi Ljublj JeJ ča nj nič bolje ne kuhate. Tudi vino je vrlo dobro 7 gradi ležij na iztočni strani mesta med vi- nasipov gré namreč lepa carigradska cesta, ki se pri sokimi hribi, kteri jih varujejo mrzlih vetrov. Kake pol malém potočku na kruševačko in paračinsko deli. Na ure izvan mesta na reki Moravici lep carigradski cesti v sredi okopov je lepa gostilna. Neki Kista Prendić-a, srbskega tatari čuden nagon me je tudi tirai, da sem to slavno, veško krvjo celih devet let grozovito gnojeno člo- V b oj n o ska vlada v Carigrad pošilj meni znan, in hvale vreden skem meni znanih, ki bi se s Prendić-evim meriti mogli (pota), To je tretji Malo mlinov mlin ktereg mlin na gosp. , srb- Srbii Kranj- polje přehodil od široke bolgarske Morave do daljne goste šume. Na Deligradu je najprvi Petar Dobrinac pa gotovo ni nobenega tako bogatega raznotere perut Turkom se uprl in jim pot na Kruševac in Paracin nine kakor je Prendicev, kjer je kokoši, rac, gosí, pu zaprl, te okope hrabro branivši in si*tukaj večno slavo ranov, pavov itd. raznega roda, da se čudiš s svojim junaštvom pridobivši. Njemu je přiskočil V Aleksinc-u sem se jako začudil videti v pivarni pri peneči pivi sedečega kapitana v avstrijski uniformi! Kako in v kakem poslu ste^vi tukaj? ga začuđen vprašam. Jaz sem kapitan Emil Čučkovič, graničar iz Petřina, mi odgovori, in tukaj sem avstrijski poštar. Vsaki teden dvakrat nosim pisma, ki po srbski pošti iz Avstrije za Turško pridejo na turško granico in ondi prejemljem pisma iz Turške za Avstrijo, da jih dam srbski pošti. Turška granica je od Aleksinc-a samo eno uro dalječ in Avstrija drži za to uro daljave svojega poštarja v dâljnem Aieksinc-u, kajti Srbija ni v nikakoršni zvezi niti s Turško niti z Avstrijo. To nam iz Avstrije velike sitnosti delà, kajti mi moramo svoja pisma kakemu prijatelju v Beligrad pošiljati pa ga prositi, da jih avstrijski pošti dá, in onda pisma za nas sprejme in jih nam po srbski pošti pošilja. — Brez prijatelja v Belem gradu niti bi mogel komu v Avstrijo pisati, niti bi od tam kako pismo ali novine dobil. Priljudni avstrijski kapitan ima vrlo slab položaj v Aleksinc-u, ker tukaj na švaba, posebno pa na švábsko uniformo vse mrzi. Imenujejo ga sploh švabskega pismonosa ali tudi Švab-skega ogleduha. Vrli mož je bil srčno vesel, mene „švaba" v društvo dobiti, pa tudi jaz njega; pogovar-jala sva se midva „švaba" vsak večer pri peneci pivi, se ve, da po srbski. Pripovedoval mi je, kako vesele dni je v Ljubljani vžival, jaz pa sem lepi Zagreb hvalil. Tako o mili domovini se pogovarjaje sva si želela domá biti. (Dal. prih.) Dopisi. V Ilullu na Angležkem 10. julija. — Dolgo mi ni bilo važne prilike pisati kaj iz Angležke ; al zdaj, ko vès svet svoje očí obrača le na Avstrijo in se ondi godijo stvari, o kterih bi se člověku poprej še sanjalo ne bilo, Vam tudi jez moram glas dati, kaj Angleži mislijo o prusko-laškem in avstrijskem razporu. An-gležem je malo mar za vse homatije, dokler vidijo, da jim ni dobička, in zato so se tudi za vojskine priprave na kontinentu malo brigali, dokler niste v Londonu dve najveći banki naznanili, da ste na kantu zavolj bližajoče se vojske. To pa je provzročilo „panicque in the city" strah v mestu, kteri strah se je iz Londona tudi drugam po Angležkem raznesel. Pa ta strah res tudi ni bil prazen; dogodilo se je potem še več tacih nesreč, in to je še zdaj najhujše, da je trgovina pešati začela in je mnogo delavcev brez dovoljnega delà; ako bi boj dolgo trajal, tudi Angležka bi mnogo trpela. Londonski časniki so razposlali mnogo dopisnikov v Avstrijo, Italijo in Nemčijo, zato menda mi bolj na tanko in bolj resnično pozvedamo dogodbe na bojišČih, kakor vi sami. Armado avstrijsko so iz spočetka, ko se je gibati. začela, vsi dopisniki enoglasno hvalili, rekši, da ako ni prva na svetu, gotovo je prvi enaka; vse ji je prerokovalo zmago. Najbolj pa so angležke dopisnike Hrvatje zanimivali in to posebno graničarji ; o Hrvatih Angleži malo kaj drugega vejo, kakor to, kar v nemških knjigah o njih čitajo, in se ve, da naši dobri prijatli Nemci nas malo kedaj drugače kot barbare imenujejo v svoji preveliki omiki ! Tako tedaj Angleži mislijo, da so Hrvatje še res kakošni turški barbari, ki pa v boji vse druge prekosijo, in so pravi janičari avstrijski. Kamor koli se je ktera hrvatska četa postavila , posebno v Itálii, so angležki časniki kolikor mogoče na tanko naznanili. — Na Angležkem ga ni člověka, ki bi bil tako priljubljen, kakor je Garibaldi, in tudi v njegove čete so nalašč poslani dopisniki ; pa smešno je , kar ti vse o Garibaldovih prostovoljcih pi- šejo: nekteri, posebno premožni Garibaldovci, imajo pri sebi velike pse, in te samo za uboge Hrvate; naučeni so ti psi bojda tako, da bodo s svojimi gospodarji vred sovražnika Hrvata napadali! — Kar se simpatije tiče, ktero zdaj Avstrija na Angležkem ima, morem reči, da še nisem našel Angleža, ki ne bi bil Avstrii zmage nad Prusi želel in jo v sedanji nesreči ne bi obžaloval; skoro vse časnikarstvo angležko je tudi na avstrijski strani, kakor Times, Daily Telegraph, Standart, Morning Star. — Do Italije pa imajo Angleži še vec simpatije kakor do Avstrije, in to posebno liberalna stranka ali Whigs- (izgovarjaj vi g z) stranka ; konservativna ali Tory- (izgovarjaj tori) stranka je pa proti všemu nepravicnemu plenu, na kterem so zdaj Italijani. Državni poslanec Kinglake (izgovarjaj King-lek) je v parlamentu (zboru) hudo proti angležki vladi govoril, da je odobrila kralju italijanskemu ropati Be-neško Avstrii, rekši, da to je proti vsi pravici, ako Italijani nimajo drugega vzroka, kakor to, da je Beneška pod ptujo vlado, ktera ni njene narodnosti; kajti z istim pravom zahteva lahko vsak nenemšk narod v Avstrii, da se nemške vlade dunajské osvobodi, in s tem bi bila tudi vstaja Fenijancev v Irlandii opravičena, Angležka jim mora Irlandijo pustiti. Tako se je govorilo za Avstrijo pod prejšnjim Whigs-ministerstvom, ktero je pa po dolgih debatah o Franchise-Billi-i (izgovarjaj frančajz-bil), to je, o postavi, ki zadeva pravico voljenja poslancev v državni zbor, propalo s postavo vred, in zdaj je nastopilo Toriško ministerstvo, ktero brž ko ne bode še bolj na avstrijski strani. Naj vendar slovenskim bravcem, ki drugih časnikov ne čitajo in razmér angležkih ne poznajo, to „franchise-bill" ali volilno pravo, o kterem se je v eno mer po-menkovalo v parlamentu, kar se je pričel in razun tega tudi po vseh drugih mestih na Angležkem, dokler ni ministerstvo propalo, in še zdaj. Na Angležkem ima dozdaj vsakdo, bodisi tujec ali domač, pravico se volitve za parlamentne poslance udeležiti, kdor plačuje po mestih na leto 10 funtov sterlinga, to je, 100 gold., in na deželi 50 funtov, to je, 500 gold, najemnega davka (to je, ne da bi bil lastnik, ampak le najemnik); po novi „franchise-bill-i" pa so nekteri zahtevali, da bi pravo voliti imeli že vsi, ki po mestih 5 funtov in na deželi 10 funtov plačujejo; nekteri zahtevajo celó, da naj vsak angležk državljan volitno pravo ima. Prejšnje ministerstvo ponudilo je „franchise-bill-o" za mesta po 7, deželi po 14 funtov, pa propalo je ž njo vred. V „Novicah" čitam pritožbo, da se cesarski manifest ni na Koroškem tudi v slovenskem jeziku raz-glasil, ker je bil vendar tudi Slovencem namenjen. Na Angležko je přišel po telegrafu in brž drugi dan, ko je na Dunaji na svitlo přišel, razglasili so ga vsi angležki časniki; čital sem ga v „Times" angležki, pa čital sem v „Times" tudi tišti dan dolgo razpravo, kaj da je temu vzrok, da razglas samo k svojim Ne m ce m govori; dalje vprašuje in se čudi ta časnik, kako da tudi Slovanov in Magjarov ne omeni. Kako neki ta po celem svetu znani časnik na take misli in pravično vprašanja pride?! — Pred malo dnevi se je pisalo, da severna armada avstrijska je ponos Avstrije, pa kaj je sedaj? V srce zapeče tukaj vsacega Avstrijana , ker komaj stopivši iz hiše že vidi na vseh voglih avstrijsko nesrećo in sramoto! Vsacega časnika se prodá zdaj tukaj za polovico iztisov več kakor se jih je prodalo pred vojsko in povsod jim je prodajavni napis „Prussian victories, heavy Austrian losses", to je, pruske zmage, strašne avstrijske zgube. Angleži ugibajo in ugibajo, pa ne morejo uganiti, kako to, da je avstrijska armada dala Prusom mirno iz Saksonije in Slezije na Cesko iti; zvezda Benedekova je na veke zatonila. Na Angležkem je vreme zelo premenljivo; na polji pa je vse tako izvrstno lepo, da lepšega še videl nisem. Angležko polj e del st v o je res občudovanja vredno, 234 in ako mi bode prilika, pisal bodem vec o tem*) kar tudi od drugih barantačev na del ktero nam sem potovaje opazil drugokrat. — Skoz Hull in Liver- košno leto kaj doneslo, kakošno pa prav nič pool prihaja in odhaja na tisoČe in tisoče izseljencev iz nismo, skoro bi rekel, nič dobili od teh semen > tako Nemčije, Holandije, Norveškega in Svedskega v A me- so se že ljudje naveličalí zastonj delati in čas zgubljati. riko, — Goveja*kuga je večidel potihnila, pa popol- Ker bi pa vendar velika zguba bila, v nemar pustiti noma še ne. to živalico, s ktero se že več ko 100 let ljudje v našem Iz Zagreba. — Ker je Njih Veličanstvo dopustiti kraji vkvarjajo in ktera jim je v dobrih letih tudi po eč 1000 gold, dobička donašala, zatoraj se ljube ,,No- blagovolilo, da se jugoslavenska akademija kot konsti- tuirana proglasi, čeravno je še le 14 članov potrjenih je gosp. dr. Šloser, kot najstareji član v Zagrebu j vice a zdaj do Vas obrnemo, da bi nam svetovale kje po- in kako moremo dobrega semena dobiti za pri-dne t. m. vse prave Članove zagrebške na do- hodnje leto. Želimo pa tega semena od vašega kraja, zval govor, v kterem je sklenjeno bilo, da se vsi pravi čla- ker vsem tištim, ki iz zgornjega kraja seme dobo gre del ga prav radi vza novi jugosl. akademije pozovejo v prvi občni zbor za eno leto prav po volji. Na 22. dne t. m., ki ima biti v dvorani narodnega doma. memo. Ako ima kdo kaj dobrega semena , naznanite Poglavitna naloga temu zboru bode, da se ustanovi po- nam*), da se do njega obrnemo, ker tukaj se bode zvun slovnik akademije, kteri se ima predložiti kr. hrvaški domaćega gotovo več ko 500 une tega semena letos dvorni kancelarii v potrjenje. Da pa imajo že načrt po- potřebovalo. Gori omenjeni barantači ga radi dajó slovnika v rokah, sta bila gospoda dr. Fr. Rački in V. sam Bog ) ai ve f od kod ga imajo Letina pri nas še Jagić izbrana, da dodelata tak načrt. Za začasnega pred- dosti lepo kaže; po nekterih travnikih smo dobili pre-sednika je bil izvoljen najstareji član dr. Jos. Sloser, za začasnega perovodja pa najmlaji član V. Jagić. cej zrnja obilo sená; žito je gosto, slama velika, tudi nekaj bode > Iz Celovca » Slovenec" sè možato besedo šiba da pa bodo grozdi vino nam je prav redko pokazalo; znabiti veči „staro pesem" nezrelih politikarjev, kteri slepi v svoj Frankobrod ali Pešt ne vidijo, odkod od laiiskih. Z Bogom. vojska. Tako-le piše: „Straši Iz kantona Zatiškega na Dol. 12. julija. Dovo nesrečna sedanja lite tem malim vrsticam majhen prostorček v vrsti do- nas le to, kar nekteri Ma- pisov SlednjiČ vendar-le zač en j a sijati tudi v našem gjari in Nemci počenjajo ravno zdaj, ko je država naša kantonu pravna zvezda národně pravice. Nova vabila v veliki nevarnosti. Presvetli cesar je te dni oštro zau- za drugo letošnjo rekrutbo so od c. kr. kantonske go-kazal, da naj časniki o znotranjih zadevah mirno pi- sposke zatiške pisana in izdana v slovenskem jeziku. šejo in naj da se razni narodi med seboj ne pikajo in Dosihdob je bila nemška plat rekrutom napisana t ne dražijo. Pa ne samo časniki — nemški in magjar- Je slovenska, m zdaj ski so zagnali staro pesem, „naj Avstrija pomoč in veseli premembi nemška stran lista je prazna. In o tej f glejte > začel sem tudi jez slovensko otetbo svojo išče v Frankobrodu in v Pešti", zagnali „amtirati". Nekteri listi te baže namreč so tudi meni naj razjasnim o teh v rekrutbo poklicanih ose že mestne gosposke v Solnogradu, v Gradcu so to staro pesem o dvalizmu ne samo časniki, temveô 9 na Du- došli bah, kje da so itd. in na slovenske liste se vé, da sem • • y tudi v Celovcu in še po drugih mestih so že ali tudi jez slovensko službeno odgovoril. naji gotovo bojo v visoko vlado tiščale, naj se vdá njih tir- In oiuuuouv uugvv vin* Kaj uc , uiago prav storil? V svoj dnevnik pa sem ne „Novice", da sem to namesti pod nemški „Zahl" pod slovensko drage številko" jatvam ali pa da naj sedanje ministerstvo odstopi. že imajo tudi nove ministre pri roci in to so vsi pre- zapisal ! Pri tem primerljeji sem rad odpustil „lapsum vejeni „grossdeutscherji in dualisti" Slovanov in Ro- linguae & pennae" kantonskemu šlibarju, da je namesti manov najhujši nasprotniki. Dozdaj jim je presvitli Janez začrkal Johann. Kaj hočemo! vsak začetek cesar vse s krepko besedo spodbil y m lil pOtrdl y ua otauu v it^u uotauç ; xxivu oc ila t^u ziuiui" j pum agu wi jljl yohh j ai rva j y agi uaouiaaijg y uu j^uoiu" njav izcimi dvalizem, gorje in joj ti, uboga Avstrija ! šajo velike glave. Pa vendar pride morebiti še čas Bog ga razsveti Je težák. Rad bi tudi jez povedal svojo misel, kako y da stanoviten ostane! Ako se iz teh zmot- je pomagati Avstrii kaj, ker časnikarjev ne poslu Največ krvi prelivajo, davkov plačujejo in zdaj bojnih strahot in nesreč nosijo Slovani; naj se naša visoka za to. Groznikov. vlada vedno tega spominja Iz Ljubljane. Po dog ki ga danes imel ! U in Iz Vélikovca na Koroškem 12. julija. a. Zadnjo nedeljo (8. julija) bi nas bila kmalu zadela ve- deželni odbor pod vodstvom gosp. barona Codelli mestni odbor pod vodstvom gosp. župana dr. Coste z Njih kscelencijo c. kr. deželnim poglavarjem baronom lika nesreča. Vnel se je namreč okoli polnoči skedenj Bachom, moremo v vsestransko tolažbo reči, da kl v celovškem predmestji, okoli kterega pa stojé hiše ve- c. kr. deželnega poglavarstva od 16 čidel s lesenimi strehami. Hvala Bogu, da je prišla nima še tistega obsežka hitra pomoč in se odvrnila strašna nesreča. Pogorel je „Laibacherca sam skedenj. daj y ces y y ki ga da je klic na „črno t. m. za zdaj celó tudi današnja bližnji kolodvor gledat, ker so Te dni je hodilo veliko ljudi na ampak da ta klic namerava za zdaj mnogo ranjenih vojakov • v • 1 jsih j skih st vojsko", napravo moč-To smo izvedeli iz ust sa- izjužnega bojišča po železnici v Celovec pripeljavali. Mi- mega gosp. deželnega poglavarja, kteremu je omenjena lo8rčni naši ljudje jim strežejo z vinom, smodkami itd. 'se nam dozdaj teh revČekov niso še nič dali. Žito deputacija živo prošnjo do Najvišega mesta izročila da bi ostalo tudi vprihodnje le pri je večidel že poželo in prav lepo spravilo pod streho, brez „crne vojske." Nadjamo se j s ki h tr a ž a h da bode pravična Ljube „ÍW é XX C i DC VCUUU UUUHC II tijstvu, Vas lepo prosim, da nam poveste bilo letos s svilnimi črviči pri vas. Pri nas stoji svilo- Iz Zgonika blizo Trsta na Krasu 8. jul. M. UICÙ „v^i uc vujoat« xiaujauju oc , ua> wuuv ^r* prošnja vedno zveste dežele in vernega njenega Novice"! Ker se vedno trudite na pomoč kme- nega mesta vslišana. Deželni in mestni odbor sta svojo tudi, kako Je dolžnost storila in list jskinih naznanil ki jih gl reja tako-le: Akoravno je Kras suh in skalovit, vendar c. kr. deželno predsedstvo po deželi, sta bila tudi po je od Slivnega prek Nabrežine do Malega repna več voglih ljubljanskih ulic nabita. Da ljudje marlj majhnih vasic pod nizkimi hribei, v kterih veliko mur- si o v ens k deti hoče liste bovega perja raste, in prav v teh selih so nekdaj po več 100 centov galete přidělovali. Pred kacimi 10 leti se y zdaj vsak lahko vidi y kdor beró vi- V četrtek zvečer ob 8V4 uri se je slavni zma je naše staro dobro seme čisto spridilo zavoljo črvičje gavec pri Kustoci, svetli nadvojvoda Albrecht iz La bolezni. Ta leta smo dobivali seme od nekih Židov pa — * Posebno drago! Vređ. Drugi pot Vam utegnemo kaj več povedati kakor danes Vred skega skozi Ljubljano peljal na Dunaj , kamor ga je Njih Veličanstvo presvitli cesar poklical kot najvišega vojskovodja vse armade avstrijske. Ves kolodvor na železnici je bil poln ljudstva', ki je prišlo čestitat zma-gonosnemu vojskovodju, kterega prihod je bil z nav-dušeními klici pozdravljan. Le malo se je mudil, toliko , da so se mu poklonili Njih eksc. deželni poglavar, mestni gospod župan dr. Costa z odborniki, gospá baronovka Bachova kot predsednica društva milosrčnih gospá, in dr. vitez Stoke! kot načelnik turnerjev, ki so prišli s zastavo svojo in lavorov venec podělili svetlemu gospodu nadvojvodu, ki ga je sprejel „ne za-se, ampak za hrabro armado svojo", kakor je tudi mestnemu županu rekel, da „zmaga ne gré meni, temvec armadi, ki sem jo vodil." In ponavljali so se slava-klici iz tisocerih ust, ko se je odpeljal vojskovodj a, kteremu je zdaj iz-ročena najslavnejša pa tudi težavna naloga. — Mestnemu odboru pa bi se bilo kmali pripetilo, da bi se ne bil poklonil slavném nadvojvodu, ker še le isti popoldne ob 4. uri je gosp. župan po nakljucbi iz-vedel, da pride, in je potem v hitrici sklical odbornike, da grejo ž njim ob 7. uri na kolodvor. Turnerji in družba usmiljenih gospá so pa izvedeli prihod njegov že menda prejšnji dan , ker se je tudi zavoljo tega odpo-vedal glediščini koncert filharmonične družbe. Nevše-èen vtisek je tedaj to naredilo po mestu, da brez svoje krivde bi bilo mestno zastopništvo zamudilo čestitati slavnému vojskovodju v tej dôbi, ko se ravno mestnim zastopništvom nakladajo toliko važne in te-žavne naloge! In kaj bi si bil sam mislil nadvojvoda, ko bi ne bilo mestnega odbora na poklon tako blizo železnice, ko je celó v Nabrežini videl, da je iz dalj nega Trsta prihitel tje mestni župan gosp. dr. Porenta z mnogimi odborniki? — C. kr. deželna general-komanda je že v Ljubljani; pisarnice svoje ima v knez Auersperg-ovi hiši {Furstenhof). Vsi, ki so bivali še v 1. in 2. nadstropji velikega tega poslopja (c. kr. račuustvo je že popřed se preselilo v c. kr. policijsko hišo) so prostovoljni na vrat na nos zapustili stanovanje, da ni nobene ovire bilo preselitvi omenjene vojaške oblasti iz Vidma v Ljubljano. — 21. dne t. m. nehajo šole v gimnazii in realki. — 24. in 25. dne t. m. so v porodnišnici naši pre- skušnje babic, ki so se poletinskega poletja učile porodoslovja. 9 jih je, med kterimi imajo štipendije 2 Kranjici in 1 Hrvatica; ostale so se izdrževale na svoje stroške. — Gospod dr. Ferdinand Zupančič, ces. advokat in predsednik zbornice advokatov na Dunaji, je zavoljo mnogih zaslug prejel red železne krone 3. vrste. — „Južni Sokol" posveti! je nedeljski večer 15. dne t. m. našim ranjenim vojakom, ter napravil veliko besedo na čitalniškem dvorišču. Nad durmi čital-nice vihrale ste veliki zastavi, naznanjaje ljudstvu, da tudi narodni dom je hvaležen hrabrim junakom, — dvo-rišče pa je bilo s zastavami in svetilniki olepšano. — Ni ne prazna beseda, ako trdimo, da Ljubljana je slovenska in da Sokol je Ljubljančanom priljubljeno društvo; tudi danes je bilo to vsacemu očitno. Že ob 7. zvečer („beseda" je napovedana bila na 8. uro) je do-hajala gospoda, ob 8. pa so bili vsi prostori že tako polni,^ da žalibog mnogo rodovin ni našlo več kotička nasloniti se kam. Blizo 700, pravijo, bilo je množice; tudi nekoliko ranjenih gospodov častnikov poslavilo je družbo. — Pred petjem igrala je topnicarska godba 2 številki, med kterima je Titl-nova overtura, zložena po slovanskih pesmah , posebno navduševala slušatelje. Program petja imel je 7 številk; med zbori je posebno dopadel „Svoji svojim" Bendlnov, ne Ie zavolj do-moljubj a plamteČih besed , temveč tudi zarad izvrstne kompozicije, in krasnodonecih, krepkih glasov naših vrlih pevcev. Tudi čveterospevi in osmospev so si občno pohvalo pridobili, tako, da je bilo po vsaki pesmi ne-prenehanega ploskanja in slavaklicev. Namesti ponavljanja posamesnih zborov pela se je „Kje dom je moj", h koncu pa „Hej Slovani", kteri pesmi ste srca vseh nazočih, navdahnjenih slovanskega čutstva, nepopisljivo zgrabile ; do vrhunca pa je prikipélo navdušenje , ko naposled zbor zápoje „cesarsko pesem"; srčne želje so hitele do Najvišega za srečen izid sedanjih žalostnih časov. — Po petji je muzična kapela godla neprene- homa in prav izvrstno; morala je skoraj vsako ponavljati — časten dokaz umetnosti vodjeve, kteri je v kratkem času iz elementov vsega sveta godbo sestavil in jo jako dobro izuril. — Blizo do ranega jutra je trajalo veselo gibanje, ter vsaj za trenutke se je laj-šalo sočutje za nesrečno zdaj avstrijsko domovino. — Kakor sijajno je ta večer obhajal „Sokol", čegar udov je bilo mnogo nazočih v svojih ličnih oblekah, tako v primeri res velikánsko je bil dosegel svoj namen (uhod-nina je znašala le 20 kr. za osebo) , da je 212 gold, (slavni domoljub iz Gorenskega je poslal 20 gold.) po svojem načelniku dr. Costi izročil društvu gospá, ki so bile ta večer zastopane po gospej Ceškovi in gospej Siferjevi. — Vse stroške za slovesnost nosi sokolska blagajnica, vrli Sokolci pa in zmiraj izvrstni čitalničini pevci pod mojsterskim vodstvom g. Fabiana so rado-darni svoje moči ponudili, da je zadovoljnost sè slo-vesnostjo občna in v resnici zaslužena bila. Ne imenujemo na drobno častitih gospodov, kteri so se pri besedi posebno odlikovali; le toliko naj rečem, da naša slovenska društva ga nimajo para v Ljubljani. — Eger-jeva tiskarnica se je s tem dobrotljiva skazala, da je vsa naznanila in programe brezplačno natisnila. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Prenehala je sicer začasno vojska, — al ta pre-neh ne pomeni mirú, ampak pripravljanje za najhuji boj, ki, kakor je podoba, utegne biti okoli Dunaja. Cesar Napoleon se je sicer ponudil za pravdosrednika med italijansko in prusko vlado; al Napoleon ni mogel ali ni hotel pritisniti na vlado prusko tako, da bi bila postavila pogoj e take, ki bi ne žalile časti avstrijske, — in zato se še to ni doseglo, da bi se zacasni mir (premirje) naredil, med kterim bi se pogoji stavili za popolno mirno spravo. In zato zdaj vsaki dan (od 12. dne t. m. začemši) po 20 do 25.000 vojakov zapušča Laško in hiti po železnici proti Dunaji, da se^ ondi zbira in razdeljuje po poveljstvu slavnega nadvojvoda Albrechta, ki je zdaj, kar je Benedek odstavljen, imenovan viši vojskovodja vse avstrijske armade. Ako bode mogoče veliki del naše armade^ iz Laškega poteg- niti na severne kraje, utegne se kakih 400.000 vojakov na odločivni boj zoperstaviti Prusu in pod dobrimi voditelji povrniti mu prav zdatno to, kar je storil 3. dne tega meseca našim pri Kraljičinem gradu. Kako strašno pa je bilo 3. dne t. m., ko so naši^ bežali iz bitke pri Kraljičinem Gradu, vidi se iz popisa, ki ga je vojašk zdravnik naznanil v „Medic. Zeitung." On tako-le piše: „Ob štirih popoldne začnó senaše čete nazaj pomikati; mi zdravniki smo na bojišču imeli opraviti z obvezovanjem ranjenih, kterih je še sto in sto čakalo, da se jim rane ovežejo; kar naenkrat prileté konjiki s strahovito hitrostjo leteći čez brd in poljá, in v istem času prileti tudi topničarstvo (artilerija). Veliko konjikov je padlo raz kónje, al tisti, ki so brž za 236 njimi le-sem pridirjali, so jih pohodili in zmečkali s Dunajski vládni časnik naznanja cesarsko postavo od svojimi konji. Vozovi so se prekucnili in ubili pešce > dne t. m po kteri more ministerstvo 200 mili ki so poleg pota sli. Mi zdravniki nikdar nismo bili v na pósodo vzeti za potrebščine sedanje vojske, in ker v taki smrtni nevarnosti kakor tukaj. Na vse strani so prvem hipu ni mogoce drugace denar ja dobiti, naj do 60 preganjali iz mesta, kjer smo rane zavezovali !" «000 h-nniih-nxf Ura nas vpilo se nam je le: „Rešite ? 8000 konjikov brez milij gold, pogodbo naredi z dunajsko národno banko Kar se tiče voditelja bilo je raztiranih na vse strani! V sredi tega hrupa slišali smo še topove (kanone) in velike granate so letele nad _.. ' žali, a ne vedé, kam;"za gotovo sem vedel, da to mesto je moja smrt; kje drugod me utegne vendar rešiti kaka prij tovo , da se nič V mških zaveznikov prav ne vé > tako našimi glavami. Tudi mi smo tedaj be- neutralni , pri čem da smo se tiče ruske in angležke vlade, se trdi, > to Je> da ne privržete ne prusk nego- - Kar da ostanete 3 avstrijski. Angležko ministerstvo je odločno reklo, da ostane vse m naključba. Leteli smo tedaj in prileteli do vode levi strani bilo je in kar je pogl stvar > na brezdno, na w — J ~ cuvai, ^ dežela rada na tisoće prodala pušek na desni železnica , od zad zahteva ta ali una vlada bode angležka glo , ako ji razun sebe pa so dirjali konjiki; gazili smo skozi vodo ; nisem nikogar vec videl. Kar na enkrat pride zapoved, Sokol Najnovejše. Ravnokar je v obilném zboru „Južni u da se uzde odrežejo konjem, da se saj konji rešijo enoglasno sklenil y da se nemucloma ponudi ; vo- mestnemu odboru v to, da za notrajno varstvo zovi pa se popusté. Nam pešcem je bilo obupati ; ga- hoče prevzeti mestno stražo. žili smo vodo do kolena in vsak trenutek morali smo|| sa bati, da nas konji ne pogazijo ali da se ne utopimo ; Listnica vredništva. Gosp. T. Šk. v Jurkl: Ker se takim nazadnje smo prišli do nekega kolodvora, ki pa je bil osebnim nadlogam pomagati more le na naravni službeni poti, ves poln. Po prestaiih mnogih ovirah (jez sem letel S ostane časnikarsko popisovanje posamnih tacih rov le kapljica tisoči pešcev) smo prišli do reke Labe jo pregazili in preskakali cez palisade, smo (Elbe); ko smo v vodo y zopet prišli ki nam je bila do vrata; ko dosežemo breg, posekáno drevje in tako smo ob eni prišli v nek gozdek čez smo skakali uri ponoči, več kot na pol mrtvi ^ V Al \s v JL y T VV JMk v V v » * v ' • ^ • • ~ - - »--- Q--^ —» J kjer smo pocepali na tla, kajti nobeden ni mogel vec vzdigniti noge, vrh tega nas je pa še tresla mrzlica. Tu zapalimo ogenj, da se grejemo ležeći na zemlji, da saj od silnega mraza ne poginemo. Ob treh zjutraj smo se napotili zopet dalje, čeravno nam je od obleke voda še s ćurkom tekla. Kraji , skozi ktere smo šli, bili so pusti in prazni; ni bilo niti goved živeža in se vode ne razšla y ) živež je potrošen morem pregrozni popis ljudi, niti so pobegnili, potèptan y nobenega živina se f J® nehati vam dalje pišem z Laškem pa se tudi ar- bolj mirno krvjó ... mada talijanske vlade ni ustavila, kakor se je mislilo y ko je cesar Franc Jožef Napoleonu přepustil Beneško. Laška vlada trdi da se zavezala s prusko y da se bojuje tako dolgo kakor pruska. In zato naši državi še zmiraj na jugu in severji pretita dva sovražnika. Laški časniki pišejo , da armada Viktor Emanuela na-merava udariti ne samo v južne Tirole, ampak tudi . dne t. m. je pruska armada v Istro in Trst. posedla Prago; ker se glavno česko mesto ni zopersta- vilo sovražniku, se prebivalcem tudi ni nič žalega zgo- dilo. Oklic vojnega poveljnika zagotovlja Pražanom pri-jaznost in da se nobenemu ne bode ne vera, rodnost. ne na- vsako sovražno djanje bode se kaznovala brez milosti. Da ljudje morajo dajati živeža vojakom in konjem itd., samo po sebi se razume. Pruska armada pa se pomikuje čedalje dalje ; posedla je tudi Brn o, glavno mesto marsko; po pismih od 14. t. m. so predrli Prusi do Jetzelsdorfa v doljni Avstrii. Gotov namen ima Prus, da gré celó na Dunaj, ako se mu ne zoperstavi ze-çlinjena armada; ako se to zgodi, bode tu strašna bitka. Ako pa bi se Prusu ne mogla zapreti pot na Dunaj y grejo cesar in vsi ministri sodja razun ministra pravo- ze 13. v Budo-Pešt, kamor se je presvitla cesarica dne tega meseca z rodovino svojo podala. Na Dunaji se tudi bojé, da prederó Prusi tje na Oger- sko. dne t. m. Cesarski razglas, narodom ogerske krone poslan, klice tudi te narode na pomoč da ker jim je odpuščena rekrutba, namesti te prosto-voljcev pošljejo v vojsko. Nadjati se je, da klic ce-sarjev bode kmali napolnil armado cesarsko. Govori se tudi, da se kmali spet skliče deželni zbor ogerski. o tem, kar so „Novice" skozi 20 let o tem že pisale. Gosp. M. v S: Prosimo popravke prav razločno nam naznaniti po stra-néh ,,Novic" in vrsticah, ki se štejejo od zgorej in odzdolej do srede, sicer jih bravec ne najde lahko. Račun dohodkov in stroškov za Slomšekov spominek. Imena dariteljev prej Šnj ega računa. Vv KamniŠki dekanii so darovali gospodje : Tavéar Ignáci, Jaklió Štefan, oba v Mengšu po 2 gold., župnik in kaplan v Kamniku 3 gold., Lomberger Jožef v Tujnicah, Vovk Jožef v Komendi, Bergant Valentin, Teran Janez, oba v Vodicah, Hiti Janez na Homcu, Zadnikar Franc v Radomlji, Hudovernik Friderik v Rovah, Keršič Ivan, Kotnik Miha, oba v Dobu; Gnjezda Štefan na Brdu, Pehareo Aloj zi na Zlatem polji, Bononi Jožef v zgornjem Tuhinu, Do— lenec Janko v spodnjem Tuhinu, Rozman Miha na Vranji Peci, Artelj Blaž na Selih, Černe Anton na Gozdu, Begelj Janez v Strajni, Krašovic Franc v Mekinah, Mervié Blaž v Nevljah po 1 gold. — V RadoliŠki dekanii gg. : Vovk Simon, dekan, Lah Valentin, kaplan, oba v Radolici, Pintar Lovro na Březnici, po 2 gold.; Bernik Lovro v Kamnigorici, Sterbenec Jož., kaplan tudi tam, Vovk Janez v Ljubnem, Smrekar Ant. v Lušah, Kri-štofié Lovro, kaplan v Bistrici, po 1 gold. — V Šmarski dekanii gg. : Korošió Martin na Kopajni 2 gold., VindiŠar Miha v Zalini, Pečar Andrej na Kerki , Ankerst Janez v Šmarji, po 1 gold., Rumpler Maks. v Lipoglavi 50 kr. — V Postojnski dekanii gg. : Hicinger Peter, dekan, Vesel Janez, vodja, Blaznik Jakob, Geróar Jožef, oba v Hrenovicah, Pašič Janez v Senožecah, Lavrenc Rudolf v Křemenu. Klemenec Franc pri sv. Petru, Pokorn Anton v Slavini, Peèkar Janez pri s v. Ivanu, Mali Gustav v Hrenovici, po 1 gold.; Belar Jožef v Postojni 50 kr_ V Litijski dekanii gg.: Burger Jožef, dekan 10 gold., Kozjek, župnik v pokoji, Štupica, župnik v pokoji, po 5 gold, vsi v Šmartni pri Litii, Kobler Alojzi, župan v Litii 3 gold., Knifič, 1. kaplan , JanŠa, 2. kaplan, Adamió Franjo , učitelj , vsi v Smartni pri Litii, Podobnik Jožef, župnik v Kresnicah, Leviénik Franc, župnik v Prežganji, Arko Janez, župnik v Janci, po 1 gold. V Mariboru 1. julija 1866. (Dal. prih.) Dr. Matija Prelog, denarničar. Kursi na Dunaji 17. julija. 5% metaliki 55 fl kr Narodno posojilo 60 fl. 25 kr Ažijo srebra 127 fl. 50 kr Cekini 6 fl. 30 kr. v Zit n a cena Lj ubij 14. julij 1866 Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 10. f* f n -á . \/ • ^ r\ r* __V• i r\ rvrv banaske 5 fl. 10 turšice 3 fl. 36 soršice 4 fl. 22. v.f rezi 4 fl o u • ječmena 2 fl. 82 pr 3 fl. 10 ajde 3 fl. 40. oves 2 fl. 84 Odgovorni vrednik: Dr. Janei Bleiweis. — Tiskar in založnik: jožef Blaznik v Ljubljani i