KNJIŽNICA St. 52 (1533) NOVO MESTO Leto XXIX četrtek, 28. decembra 1978 '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 i sedmih dn Uidem filmov fcn slovenskega filma bo tokrat v Črnomlju leden slovenskega filma, ki so tedni uspešno izvedli v dobiva mlajšega brata v Tamkajšnji zavod za 'no dejavnost, koncertna Bele krajine in ob-kultuma skupnost so se da bo novi teden doma-filma v Črnomlju od 8. do januarja 1979. Spored bo J**oliko drugačen, kot so ga j to videli obiskovalci v Semi-vse predstave pa bodo v kultnem domu, in sicer vsak dan 19. uri. ” Črnomlju, kjer bi predvide-.? Prireditev lahko imenovali tu- rnalo retrospektivo igranega .“renskega filma, bodo predvaja *dem filmov. To so: „Vdov-|V0 Karoline Žašler" v režiji j**jaža Klopčiča, Duletičeva "Hubezen na odoru", Čapovi Jtenutki odločitve", Hladniko-„ >3ele trave", Pretnarjevi ’*tonorastniki“, Bevčev celo-( erec „To so gadi" in Stigličc-j^raznovanje pomladi". Prireditelji upajo, da bo črno-r*9ski teden slovenskega filma ležen v javnosti in pri ljubitelj filma vsaj take pozornosti y°[ njegov semiški predhodnik. !*0Pnice bo moč kupiti na-VjV?* 23 vse Prwlstave, obisko-pa jih bodo lahko kupili od 0 6. januarja. PRAZNIK ARMADE MIRU - Slovesnostim, ob dnevu JLA po vsej domovini so se pridružili tudi vojaki in njihove starešine v novomeški garniziji, ki je praznovanju letošnje 374et-nice rojstva naše armade posvetila skorajda ves december z več kot 25 prireditvami Na slovesnem zboru vojakov, mladine in občanov so v kasarni pripravili kulturni program, komandant Rade Petrovič pa je najzaslužnejšim pripadnikom JLA izročil priznanja. Več o praznovanju še na komunskih straneh. Priznanja teritorialcem Pokrajinski štab TO Dolenjska je svečano podelil priznanja devetim osnovnim šolam in mladim prostovoljcem V GOSTEH PRI Komandantu GARNIZIJE v Počastitev praznika JLA so v* Oj toh odprli fotografsko razstavo iJtoio kmečke domačije. Dogod-* prisostvovali tudi pionirji ig yskih osnovnih šoL Slovesnost ; ^ '8»nizatorji združili z otvoritvijo* kj 5*ye literarnih del o naši armadi, slojih pisali pionirji v treh posav-p,jj. °*>čmah. Najboljši sestavki so *l 1 v izbor za razstavo. Po podelit-^"»gtad je komandant garnizije »io ■ * Rade Japundžič povabil na pogostitev, predstavniki Hj^ov pa so mu čestitali za praz-^Eoslovanskc armade. pO POTEH AVNOJA j^ajsetčlanska delegacija mladin-’ vojakov in borcev iz Novega je bila od 21. do 24. ^ na tradicionalnem poho- j. ^Poznavajmo kozarsko epopejo ^ P°jdimo po poteh AVNOJ-a, ki k. le pripravilo zletno območje Jjedor. Obiskali so Bihač, Drvar, fcto^ki Petrovac, Mrkonjič grad, «3° Luko in legendarno Mrakobna Kozari. V Počastitev 37-letnice Jugoslovanske ljudske armade je 20. decembra pokrajinski štab TO Dolenjska priredil v novomeškem Domu JLA sprejem za mlade prostovoljce, ki so bili v preteklem letu vključeni v enote teritorialne obrambe, in Eredstavnike osnovnih šol, v aterih mladi vneto uresničujejo programe pri usposabljanju za SLO. Pionir osnovne šole Jurija Dalmatina iz Krškega je zbranim predstavil bogato delo mladih na področju obrambne vzgoje, ki se nenehno pripravljajo, da bi znali pravilno ravnati v primeru elementarnih nezgod ali ob morebitnih sovražnikovih napadih. Za vse uspehe, dosežene pri sodelovanju v obrambnih pripravah, je štab TO za Dolenjsko podelil priznanja. Prejeli sojih predstavniki osnovnih šol Vas-Fara, „15. SNOUB" iz Metlike, o.š. Jožeta Slaka iz Treb- njega, o.š. ,,29. oktober" - Smarje-ta, o.š. Ivan Prijatelj iz Sodražice, o.š. Šmarje - Sap, o.š., Jurij Dalmatin" - Krško, o.š. „Milan Borišek" - Litija in Center srednjih šol iz Črnomlja. Priznanja so prejeli tudi mladi prostovoljci, ki so se na nedavnem tekmovanju teritorialcev v Trebnjem najbolje odrezali. J. P. ZADNJIKRAT LETOS Ansambel Rudolfovo sc bo poslovil od letošnjega leta v petek, 29. decembra, z velikim novoletnim rock plesom. Rudoifovci bodo začeli igrati ob 19. uri, vstopnina za ples v športni dvorani v Novem mestu pa bo hkrati tudi nagradna srečka. Izžrebane vstopnice bodo lastniku prinesle dobro ploščo in po želji tudi podpise novomeških rockcrjev. Fantje obljubljajo, da se bodo potrudili in igrali, kot že dolgo ne! ga >.CVIČKARIJA“ BO Upravni odbor Društva 'nogradnikov Dolenjske je decembra sklenil, da bo Prireditev Tedna dolenjskega df v'fika kljub pozebi vino-jtodov tudi v marcu 1979. *®dsednik prireditvenega |?bora je vinogradnik Mar-yln Cvelbar iz Novega mesta. |.*Č o tem bomo še poroča- UREDNIŠTVO V GOSTEH Prvo ponovoletno uredništvo v gosteh bodo novinarji Dolenjskega lista pripravili v semiški krajevni skupnosti, in sicer v ČRMOŠNJICAH Vsi, ki bi radi govorili o uspehih, težavah in željah občanov, pridite na uredništvo v gosteh v sredo, 3. januarja 1979, ob 17. uri v novi delavski dom črnomaljskih gozdarjev. SPOROČILO BRALCEM Naslednja številka Dolenjske-lista bo izšla 11. januarja. Tako kot današnja bo imela večji obseg, saj bo vsebovala tudi redno štirinajstdnevno bralno Prilogo. SIVA KUČMA, BELA BRADA - Zadnji decembrski dnevi so namenjeni tudi otrokom. Medtem ko starši živčno tekajo po trgovinah, otroci mirno kramljajo z dedkom. Srečanju z njim so tedni v krajevnih skupnostih tako pogosto, da dedek Mraz komajda zmore obiskati vse. Zgodi se celo, da je ob istem času na različnih krajih, kar zmore samo dedek. Zaradi varčevanja z elektriko, še dobro da primanjkuje tudi žarnic, prihaja letos v manj svetlikajoče se mesto, zato pa z nič manjšim košem. Prvi med novomeškimi krajevnimi skupnostmi so dedka v goste poklicali otroci iz KS Ragovska (na sliki), ki so iz rok dedka Mraza prejeli darila že preteklo soboto. (Foto: Janez Pavlin) SKOJEVCI V MIRU - Mladim prostovoljcem, ki so v Dolenjski pokrajini vključeni v enote teritorialne obrambe, in pionirjem po osnovnih šolah je priznanja za njihove uspehe podelil komandant TO Dolenjske Stanislav Kastrevc. (Foto: Les nas spremlja od zibeli Ni prav, če se kosamo v tem, kdo bo imel več potrošniških dobrin, je med drugim poudaril na svečanosti ob 30-letnici UK Kočevje, 23. decembra, Jože Bogat kulturni program ob 30-letnici Lesne industrije Kočevje Košir, direktor te delovne organizacije. Dodal je, daje prav, če si prizadevamo več ustvariti in bolje živeti, vendar pri tem ne bi smeli biti nekritični. Naša družba je socialistična in mora biti predvsem boljša, bolj človeška in se ne sne spogledovati s potrošništvom. Seveda so tako direktor Košir, kot predsednik občinske skupščine Kočevje Savo Vovk, predsednik poslovnega odbora SOZD Slovenijales Franc Razdevšek in predsednik Delavskega sveta LIK Franc Lovšin spregovorili o pomenu lesa in LIK za gospodarstvo v občini, renubliki, Jugoslaviji in svetu. Na proslavi, ki je bila v eni izmed proizvodnih dvoran, so podelili priznanja Greti Stavdohar, Rezki Vesel, Vinku Pogorelcu in Francu Henigmanu, ki so pri UK oz. njegovih pravnih predhodnikih zaposleni že vseh 30 let. Nadalje so podelili priznanja več gasilskim društvom, ki varujejo tudi premoženje LIK, ter delovnim in drugim organizacijam oz. skupnostim, ki uspešno sodelujejo z LIK in so omogočile tudi njegov razvoj. Posebno priznanje so podelili profcsoiju lvctu Staniču, in sicer za prizadevno delo na kulturnem področju ter za delo z mladino. V zelo bogatem kulturnem programu so nastopili oocrni pevci Sonja Hočevar, Ladko Korošec in Rajko Koritnik (na elektronski harmoniki jih je spremljal Silvester Mihelčič iz Črnomlja), gledališka igralca Janez Rohaček in Janez Albreht iz Ljubljane, Ribniški oktet, vokalna skupina DOREMI iz Kočevja, Delavska godba iz Kočevja, moški pevski zbor DKUD Kočevje in ansambel MAJ oz. ALC iz Kočevja. Program je pripravil Ive Stanič iz Kočevja, zelo uspešno pa sta ga vodila, čeprav sta namesto predvidenih ljubljanskih igralcev v zadnjem trenutku vskočila domačina Cvetka Filipidis in Slavko MasterL JOŽE PRIMC Ob izteku leta Dolenjski list o sebi Nepovratno se iztekajo zadnji letošnji dnevi. V rokah držite, dragi bralci, zadnjo letošnjo številko Dolenjskega lista. Dvainpetdeseto, ker je dvainpetdeset tednov v letu Naj ob njej zapišemo nekaj o sebi, o našem listu. To seveda ni in ne more biti ocena ali celo samovšečna lastna hvala, saj je ocena lista stvar njegovih ustanoviteljev, izdajateljskega sveta in predvsem vas bralcev. Mi želimo spregovoriti o naši temeljni dilemi, ki jo čutimo že dalj časa. Letos je izšlo 52 številk Dolenjskega lista, povečini v dveh pokrajinskih izdajah, s skupno 1.420 stranmi Povprečno je to skoraj 28 strani na teden, ob upoštevanju, da je bila ena številka dvojna. Vsakih štirinajst dni je izhajala reportažna Priloga, enkrat so izšli Dolenjski razgledi Če izvzamemo naše kadrovske možnosti, ki so slabše, ki so bile ob letu, ni bilo omejitev v izhajanju lista. Tedenska naklada je stalno presegala 29.000 izvodov. Če še zapišemo, da si je uredniški odbor prizadeval uresničevati poslanstvo lista, določeno z njegovo temeljno vsebinsko zasnovo, da se je trudil z angažirano, svobodno, odgovorno, profesionalno kar najbolj dognano novinarsko besedo prispevati k družbenemu napredku, si ob dnevu obračuna navidezno ne bi imeli sami kaj očitati In vendar iz tedna v teden občutimo, da nam vse bolj bogato in razvejeno družbeno življenje nekako polzi iz rok. Ne sledimo mu dovolj, premalo smo temeljiti in poglobljeni Kot da ne zmoremo tistega odločilnega koraka v izboljšanju kvalitete lista. Čutimo pa, da ga moramo narediti. Vse preveč nas zaposlujejo drobnarije, ki nas ovirajo, da bi šli z novinarsko besedo korak pred družbo in da bi več prispevali k bolj izostreni družbeni zavesti Izdajateljski svet lista je na decembrski seji uvidel to vse večjo zagato in naročil ljudem, ki poklicno delajo pri listu, naj pripravijo načrt, ki bo nakazal razvojno smer časnika. Glasilo Socialistične zveze, kakršno je Dolenjski list, ne sme pretežno zgolj spremljati in beležiti dogajanje v družbi, temveč mora seči pod površje, globlje v probleme. Toda kljub temu mora list ostati konkreten, lokalen če hočete. Morda bo treba celo opustiti sedanji dolgoletni za-rubricirani način urejanja tako imenovanih komunskih strani, ki ima svoje prednosti, pa tudi hibe, predvsem kar zadeva kakovost. Dolenjski list mora kot pokrajinsko glasilo celoviteje in bolj analitično obravnavati življenje naše družbe. To je poglavitna stvar. V tem bi bil njegov vsebinski napredek. V letu, ki prihaja in v katerem vam, spoštovani bralci, želimo vse dobro, bomo skupaj z ustanovitelji in vsemi, ki jim je pri srcu domači list, skušali doseči ta premik. MARJAN LEGAN Po kratkotrajnem izboljšanju v petek se bo vreme proti koncu tedna ponovno poslabšalo. Večjih ohladitev ne bo. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Leto, ki se poslavlja, bo pustilo v zgodovini svoje sledove. Kako močni bodo in kako trajni, je vprašanje, na katerega lahko da zadovoljiv odgovor zgolj čas, zakaj sodbo bo mogoče dati le iz neke časovne odmaknjenosti. Zato pa je mogoče v tem trenutku vsaj obuditi spomin na dogodke, ki so na mednarodni sceni vzbujali pozornost. Kajpak seje zgodilo precej več, kot je mogoče omeniti v priložnostni skici za portret leta, ki ga je vsakdo doživel po svoje. Tako bo ostalo zapisano v kroniki, da sta dva državnika dobila Nobelovo nagrado za mir, ki ga še ni. Po maratonskih pogajanjih v Camp Davidu, kjer je ameriški predsednik Jimmy Carter ponudil tudi woje diplomatske sposobnosti in ne zgolj gostoljubje, sta sc izraelski premier Begin in egiptovski predsednik Sadat dogovorila za temelje mirovnega sporazuma. A žal je ostalo le pri tem, zakaj podrobnosti, ki naj bi jih obe strani dodelali in 17. decembra naposled potrdili s podpisom na mirovni listini, so bile, kot kaže, pretrd oreh. Eden izmed razlogov je tudi la, da je v ozadju ves čas prežala vest trpinčenega naroda Palestincev, ki v pogajanjih niso sodelovali in brez katerih miru na Bližnjem vzhodu ni mogoče doseči. Nobelova nagrada je zato preveliko priznanje, kije ostalo nezasluženo. Časovno najbližje koncu leta je tudi za marsikoga zelo presenetljivo medsebojno diplomatsko priznanje med Združenimi državami Amerike in LR Kitajsko, ki s 1. januarjem 1979 navezujeta redne odnose. Pot do normalizacije, ki jo je začel pred dobrimi šestimi leti tedanji predsednik Richard Nbcon, je bila prehojena hitreje kot je bilo mogoče misliti. LR Kitajska je s tem še za trohico bolj odprla svoja vrata svetu in temu odpiranju je bilo namenjeno tudi prvo državniško potovanje predsednika Hua Kuo-fenga v Evropo, med katerim je obiskal Romunijo in Jugoslavijo ter še poprej Iran. Portret leta 1978 Beograd, ki je gostoljubno sprejel kitajskega voditelja, je bil pred tem sredi leta tudi gostitelj zunanjih ministrov neuvrščenih držav. Ti so opravili pomemben posel pred VI. konferenco na vrhu, ki bo prihodnje leto v Havani na Kubi. Beograjska konferenca je predvsem utrdila enotnost :gibanja, ki so jo poskušale načeti ideje o delitvi na manj in bolj zagrete članice, oziroma delitev na tiste, ki naj bi se naslonile na socialistične države in one druge. Ne brez težav z razumnimi argumenti so te pobude, po katerih naj bi iz gibanja neuvrščenih praktično izločili nekatere države, propadle. To se zdi pomembno tudi zaradi tega, ker je bilo letos gibanje neuvrščenih soočeno z marsikatero krizno situacijo v svojih vrstah. Spori in oboroženi spopadi med Vietnamom in Kampučijo, Somalijo in Etiopijo in Tanzanijo ter Ugando, da omenimo samo nekatere, so neprijetno pretresli družino neuvrščenih. Teh pretresov ne bi bilo, ali pa bi bili bistveno manjši, če se ne bi v ozadju pojavile nekatere sile, ki so poskušale tudi na ta način zavarovati svoje interese. Rasizem na jugu Afrike se je obdržal kljub doslej najodločnejšim akcijam zoper njega. Dejstvo, da so se lahko v Rodeziji in Južni Afriki obdržali beli oblastniki, je v precejšnji (in že kar odločilni) meri posledica dejstva, da imajo posredno podporo zahodnih držav. Te so namreč investirale samo v Južno Afriko več kot pet milijard dolarjev - in tq velikanski vsoti sc kajpak ne mislijo prelahko odreči. Posebno zasedanje generalne skupščine Združenih narodov sicer ni prineslo na to področje nič izjemno novega, a je vsaj z vso ostrino osvetlilo problem in vsaj poskušalo nakazati rešitve. Letos je svet porabil za oboroževanje že več kot 300 milijard dolarjev: če bi ta denar namenili za razvoj, namesto za orožje, bi v precejšnjem številu primerov z obličja planeta izginili razlogi, zaradi katerih ljudje sploh segajo po orožju. V Iranu se je šah Pahlavi soočil z najhujšo krizo svoje vladavine, ko se je obdržal na oblasti v bistvu zgolj s pomočjo vojske. Njegovi nasprotniki so se razdelili v dva tabora. Polovica terja povratek k starim verskim običajem, zakonom in navadam in nasprotuje napredku, ki ga je poskušal vpeljati v deželo šah, pa čeprav ob velikanskih dobičkih za redke posameznike. Drugi del opozicije terja ravno nasprotno: naprednejšo družbo, odpravo korupcijo in pravičnejšo delitev nacionalnega bogastva, ki ga prinaša nafta. Katoliška cerkev je prvič po 455 letih dobila papeža, ki ni Italijan. Papež Janez Pavel II. je Poljak, nasledil pa je Janeza Pavla I., kije bil papež samo 34 dni V kronikah katoliške cerkve bo tako leto 1978 ostalo zapisano kot obdobje dvanajstih mesecev, v katerih je cerkev imela kar tri papeže -ob omenjenih še papeža Pavla VI.,.ki je umrl zaradi srčne kapi. Umrl je tudi ugledni kenijski državnik, predsednik Jomo Kenyatta, eden izmed tistih, ki so prispevali pomemben delež k rasti neuvrščenosti, miru in napredka na svetu nasploh, v Afriki še posebej. Mir in napredek, še posebno pa sodelovanje, je bila tudi osrednja tema konference o evropski varnosti in sodelovanju, kije na beograjdeem sestanku poskusila uokviriti doseženo s podpisom listine v Helsinkih. Po večmesečnem delu so diplomati 33 evropskih držav, ZDA ter Kanade uspeli vsaj v nekaterih točkah ambicioznega programa konference, niso pa mogli v vseh. Ob sicer splošnem prepričanju, da je popuščanje napetosti edina alternativa taki ali drugačni vojni, je bilo v podrobnostih preveč razlik, da bi jih mogli uskladiti Nikaragua je doživljala svoje dolgo vroče poletje, ko so odporniki sandinističnega gibanja poskusili vreči osovraženega diktatoija Anastazia Samozo, kije upor sicer z vojsko krvavo zadušil, ni pa mu uspelo, da bi ga tudi povsem strL Voditelji upora so se umaknili in se pripravljajo na nov poskus. Italija in z njo dobršen del civiliziranega sveta je bil 54 dni v šoku, ko so pripadniki Rdečih brigad ugrabili Alda Mora in ga ubili. To je bila najbolj drzna manifestacija terorja, kar ga je to leto, žal, sicer dodobra obarvano z nasiljem vseh vrst in smeri, doživelo. In če že govorimo o grozljivosti terorizma, naj bo dovoljeno omeniti tudi strahovit skupinski samomor več kot 900 ljudi, pripadnikov verske sekte Tempelj ljudstva, ki so se skupaj s svojim norim voditeljem zastrupili -sredi gvajanske džungle. A da ne bi ta skica kronike leta izzvenela tako turobno, bi kazalo spomniti tudi na zmago življenja in človekove volje po osvajanju neznanega: sovjetska vesoljca Kovalenkov in Ivančenkov sta postavila' nov rekord v dolžini bivanja „tam zgoraj": v vesolju sta ostala 139 dni, 14 ur in 48 minut. JANEZ CUCEK NOTRANJEPOLITIČNI PR-GLED Leto, ki ga sklepamo, nas je naredilo še bolj trdne, neomajne v prepričanju, da smo na pravi poti. To je bilo tudi leto kongresov, leto, ko je postala znamenita študija Edvarda Kardelja tudi prevladujoč partijski programski dokument. V novo leto stopamo z velikimi delovnimi dosežki, a tudi s precejšnjimi problemi. Toda tako je bilo še vsakič doslej, nikoli pa nismo klecnili pred nalogami. V iztekajočem letu je bila zastavljena tudi vroča beseda o tem, kaj je človekova svoboda, kaj človekove pravice in svoboščine. Zakaj pa ne bi rekli bobu bob: človekova svoboda je v Jugoslaviji še omejevana. V Jugoslaviji se še kršijo človekove pravice. Kaj pa je svoboda po naše? Svoboda po naše Poleg klasičnih svoboščin predvsem svoboda človeka, da v največji možni meri sam - v pogojih in odnosih vzajemnosti in enakopravnosti z drugimi ljudmi — upravlja svoje interese, kar v bistvu tudi je resnična človekova svoboda. Ta Kardeljeva misel združuje v sebi veliko resnic, toda kako jo uresničiti, kako ji vdahniti življenje? Najbrž s ,pravili", ki človeku omogočajo, da zagospodari s pogoji, sredstvi in sadovi svojega dela. Samo človek, ki je gospodar svojega dela, je svoboden. Toda pri izvedbi tega načela se nam še zatika. Oblikovali smo interesne skupnosti, da bi se v njih srečevala uporabnik in izvajalec, oblikovali tudi zato, da bi pristrigli peruti državnemu administratorju. Toda zgodilo se je, da se je administracija dokopala tudi do skupnosti, domala enako velika pa je ostala tudi v ,Jdasičnem“ državnem aparatu. Tudi zato je dialog med izvajalci ter uporabniki nemalokrat težak, kajti manipulativne zmožnosti administracije že od nekdaj niso bile majhne. Manipulacija - to pa je kršenje človekove pravice, da je edini gospodar svojega dela. Javna razprava je mogočen instrument demokracije, toda če se spremeni v razpravo forumov, pomeni kratenje človekovih pravic, da se izraža javno, neposredno, seveda v skladu s svojimi interesi ter zmožnostmi, da slednje tudi uresniči. Zavzemamo se za argumentirano družbeno kritiko. Takšno, ki nima le totalne rušilne moči, marveč skriva v sebi že tudi zametke rešitev. Posebno Zveza komunistov poudaija potrebo po kritiki. In kritike zagotovo ne bi potrebovali, če se ne bi še kršile človekove pravice, da samoupravlja, da odloča. Bili bi svetohlinci, če si ne bi hoteli priznati, da ustavna načela prodirajo počasi, isto velja za določila zakona o združenem delu. Dobrega je več, zato slabo, preživeto, toliko bolj izstopa. In bolj ko se bomo skozi vsa praktična ravnanja približevali hotenju, da mora človek sam upravljati svoje interese, kar je imperativ socialistične samoupravne demokracije, manj bo kršitev samoupravnih svoboščin in pravic, hitreje bomo dojemali tudi resnico, da predstavljajo vsi osamljeni primeri povezovanja političnih nasprotnikov v Jugoslaviji poskus, kako bi iztrgali ljudem iz rok pravico, da so edini gospodarji svoje usode. V tem hotenju pa so si zato povsem enaki včerajšnjiki vseh sort z nosilci birokratske in tehnokratske miselnosti. MILAN MEDEN KRVAVI NEREDI V TRUČIJI — V Karamanmarasu je prišlo ponovno do streljanja, poroča agencija Anadolija. Enote tur&e armade so obkolile četrt v bližini prefekture, kjer je pf$jj streljanja in do aretacij. Minister za zdravstvo Mete Tan je izjavil, da je v tridnevnih krvavih » bilo ubitih več kot sto ljudi. To je v Turčiji od konca šestdesetih let, ko se je tukaj začela terofi dejavnost, doslej najhujše prelivanje krvi. Na sliki: po divjanju na ulicah Ankare. Plan ne sme biti grad v oblakih Globlji smisel in način planiranja skupnih potreb v samoupravni družbi benimi interesi. Seveda paJ^ prav zato sleherno načrf0. , skupnih potreb temeli'1' temeljih planov temeljnih nizacij združenega dela in upravnih sporazumih ter voiih o planu na vseh f* ^ organiziranja družbenop01 nih skupnosti. V načrtov^ morajo odločneje vklj^ krajevne skupnosti, sai f jj, njihovo zanemaijanje teh n v veliki meri vplivalo, daJe načrtovanje družbenega rav odtujeno od občanov. Tor toliko bolj povzročalo n«5^ ja, ker smo nemalokrat lavci v svojih delovnih k? -vih gledali na ista vprašanj8 vsem drugače kot takr«*' smo razmišljali o njih kot0 ni v okoljih, kjer živimo. V bistvu lahko razno^j samo s tistim dinaijem. ustvarimo kot delavci. P*? mora tudi sleherni naš ? temeljiti ne le na željah & trebah, temveč predvse^ stvarnih možnostih. ntfC JANEZ KOR0> Bistvena sestavina svobodne menjave dela je zagotovo planiranje skupnih potreb. Zato so lahko uspešni samo tisti načrti, ki pomenijo usklajenost skupnih potreb in interesov ter na tej podlagi zagotavljajo tudi usklajene odnose v celotni družbeni reprodukciji. Izkušnje preteklih let, ko smo zanemarjali vprašanje planiranja ali pa načrtovali brez usklajenosti in dogovarjanja ter sporazumevanja, so dovolj grenke. Prav zato je treba dosledno zagotavljati neposredno sodelovanje tako imenovanih uporabnikov in tistih, katerih dolžnost je zagotavljanje storitev. Zato je predvsem na začetku slehernega načrtovanja nujna temeljita informiranost o potrebah in možnostih, s katerimi je mogoče jasno ugotoviti obsea, vsebino, načine in pogoje zadovoljevanja skupnih potreb. Določanje skupnih ootreb od posameznega delavca in občana do najširše skupnosti pa mora seveda temeljiti predvsem na pridobivanju dohodka in drugih oblikah planskega in poslovnega sodelovanja, saj ostajajo brez tega potrebe in želje samo papirnate misli, ki ne morejo nikogar zadovoljiti, nemalokrat pa povzročijo celo nezadovoljstvo in razočaranje. Še posebej je nujno, da se pri slehernem načrtovanju zavedamo tudi dogovorov o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti na vseh ravneh, ker se brez tega kasneje vedno spopadamo s tako imenovanimi osebnimi interesi ter lokalizmi, kar pomeni rušenje širših interesov, kar povzroča neskladja pri uveljavljanju ciljev, ki smo j ih sprejeli na širši podlagi. Zato je treba pri slehernem načrtovanju graditi od spodaj navzgor in še zlasti imeti pred očmi predloge, mnenja in pobude organov, ki so odgovorni za pripravo in izvaianje planov. To namreč nikakor ne pomeni nekakšne centralistične usmeritve, temveč gre predvsem za spoštovanje načrtovanega razvoja v skladu s splošnimi druž- ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦ TELEGRAMI PHNOM PENH - Jugoslovanski veleposlanik v Phnom Penhu Mihailo Lompar je podpredsedniku vlade demokratične Kampučije Iengu Sarijun, ki je zadolžen za zunanje zadeve, posredoval odgovor predsednika Tita na poslanico predsednika državnega prezidija demokratične Kampučije Khieuja Samphana. Poslanica se nanaša na položaj v jugovzhodni Aziji. TEL AVIV - Zahodne tiskovne agencije poročajo, da je izraelski zunanji minister Moše Dajan po vrnitvi iz Bruslja dejal: ..Navzkrižja med Izraelom in Egiptom v mirovnih pogajanjih bo mogoče premagati, če se bosta obe strani strinjali s kompromisom.” Poudaril pa je: „Samo če bo egiptovska vlada pripravljena spremeniti svoje stališče, bo to pripravljena storiti tudi izraelska vlada. DAMASK - V Damasku je končal delo izvršni komite palestinske osvobodilne organizacije. Na sestanku, ki seje začel včeraj, je sodelova- lo več članov centralnega komiteja „El-Fataha", udeležil pa se ga je tudi predsednik Jaser Arafat. TEHERAN - Protesti študentov in djjakov v Teheranu ne pojenjajo. Je že tretji dan, odkar se po ulicah iranskega glavnega mesta pomikajo skupine demonstrantov, ki vzklikajo gesla proti šahu. Policija si že od ranega jutra prizadeva, da bi jih s solzilcem in orožjem ra zena la. Vznemirjenost je vedno večja. BUKAREŠTA - Romunska zunanjepolitična revija „Lumea” meni, da razlike v stališčih in ocenah socialističnih držav o posameznih dogodkih ne bi smele vplivati na sodelovanje, prijateljstvo in solidarnost med njimi. Revjja se v redakcijskem komentarju zavzema za sodelovanje med socialističnimi državami na novih načelih, ki naj temelje na spoznanju o tem, da obstajajo razlike v razmerah, v katerih se razvijajo in delujejo posamezne države. Iz zadnjega Pavlihe ■ K »Ce odnesel prfoksa za matematiko, nam ni trebfl nie prinesti.. .■ S6M v TRGOVINI! O • • v v oejm/sca IELJITE S 'Ja več niti trebanjska K Ma zadruga od svojih ko l *°v. Krompirja je prav goi l dovolj po kleteh. Delegat ret Alfonz Jaki iz Brinja I ''trupertu je dejal v torel j?encm zasedanju zbora z y dela občinske skupš 'rebnjem, da je bila odki PRIPRAVE — Krški speedwayisti o njih na športni strani) tudi pozimi ne , v teku so priprave v leskovški športni Trener Cveto Bergant (na levi) uporablja elektronski reakciometer za pre-varovancev. (Foto: Železnik) ŠE BREZ KAPE - Obnovljeni in okrepljeni stolp žužemberškega gradu letos ni dočakal „kape“. Denar za streho je sicer na razpolago, vendar niso mogli dobiti usreznega lesa, in tako je stolp ostal »gologlav". Prihodnje leto se bo pridružil že ob novljenemu. (Foto: M. Markelj) PRIJETEN JE ČAS KOLIN - Pred novim letom, ko se ljudje gnetejo po trgovinah in mrzlično kupujejo darila, je gotovo najbolj prijetno in domače na podeželju, kjer kmetje ,,pospravljajo zadnji letošnji pridelek" - koljejo prašiče. Tale na fotografiji (posneta je bila prejšnji teden na Otočcu) ni ne prvi ne zadnji, ki je bil ob glavo. Mož, ki se spozna na ,,kolinski“ posel, mu je odrl kožo, s prodajo katere bo Novomeščan Viktor Pucelj pokril del stro&ov, ki jih je imel z nakupom prašiča. O pravih kmečkih kolinah bomo več pisali v naslednji Prilogi. (Foto: D. Rustja) KOLINSKI ZMANJKALO KROMPIRJA :nska Kolinska - TOZD krompirja 25. decembra, krompirja v zmanjkalo te suro-krompirja ne do-trebanjska Kme-od svojih koope- KZ, . pn rek na zdru-skupščine da je bila odkupna k"« Krompirja za pridelovalce .spodbudna že od samega za-1**3. Tozd ima tudi sicer precej ^v, čeprav so občutno izgubo .Prvega tričetrtletja že precej "'anjšali. Obravnavi razmer v ob!?nski tovarn> b° posvetil %ln'ki izvršni svet prvo sejo v letu. Z asfaltnimi bazami v svet Kovinarska iz Krškega se pripravlja za prodor na tuja tržišča v letu 1980 MESTO: Ponedeljkov se-bil zelo slabo založen, saj je Naprodaj le 117 prašičev in so h. I IHitihnn nnniidlui Tnnln/t PdMajhne ponudbe cene znatno 1 Prodanih je bilo 107 živa- ^jski so veljali 700 do 900 din, 9in Pet mesecev stari prašiči pa ... wCj Na sobotni sejem so Pa s ^jPe*jali 378 prašičev, prodali 'Hi- ’ Prete^no pujskov. Ti *Cce P° 35 do 37 din, nad tri me- kil stari prašiči pa po 25 do 27 din *rani žive teže. Kr&a tovarna Kovinarska si je z asfaltnimi bazami pridobila sloves pri kupcih in čez nekaj let že računa s prodorom na svetovna tržišča. Asfaltne baze namerava izvažati na Češkoslovaško, v Sovjetsko zvezo, na Madžarsko, v Afganistan in celo na Kitajsko. Letos spomladi je v Pekingu razstavljala skupaj z Iskro, ki v njenem programu asfaltnih baz sodeluje z elektriko. Prav zato se v tovarni toliko trudijo, da bi postavili na noge zunanjetrgovinski sektor. Računajo, da bodo v letu 1980 pripravljeni za štart. Med tem bodo kadrovsko okrepili lastn< razvojni Oddelek, da bi baze tehnično izpopolnili, tako da s te strani ne bo za izvoz nobenih ovir. Zaposlili bodo precej novih strokovnjakov in že prihodnje leto jih bodo sprejeli 30 z višjo in visoko izobrazbo. Na srednjih, višjih in visokih šo-lahjih trenutno štipendirajo 64. Seveda bo ta kolektiv svoje načrte laže uresničil, če bo deležen ustrezne družbene pomoči, oziroma razumevanja za premagovanje trenutnih težav. Z doma napravljenimi asfaltnimi bazami prihrani namreč veliko deviz. Za uvoženo asfaltno bazo je treba odšteti dva milijona mark (DM), medtem ko Kovinarska potrebuje za izdelavo ene baze le 200 tisoč mark. O Kmetijski nasveti Jaka - novo ime krompirja k^rhano mero potrpežljivosti zahteva žlahtniteljevo delo. Naj in * tako neučakan, mora leta dolgo odbirati, križati, vzgajati ^ Preizkušati nove sorte. Žene ga upanje v uspeh. Upanje praviti,'ker ni vse odvisno od znanja. V genetiki se ne da vsega l(r?videti. Inž. Viktor Repanšek, najbolj znani slovenski Wu°Vnjak za krompir, je v svojem dolgoletnem prizadevanju Pehe tudi dosegal. Vzgojil je, seveda skupai s sodelavci, več d v>h. slovenskih sort krompirja, tudi zadnjo, doslej že enajsto ijjačo sorto, ki soji dali ime jaka, je zastavil on. ^poročenemu slovenskemu sortnemu izboru, ki je v letu .i /3 na primer med desetimi sortami vseboval kar pet sloven- na pnmer mea aeseiuni sortami vseDovai Kar pei sioven- ^ (vesna, cvetnik, igor, viktoriia in dobrin) se tako pridružuje (nj-^rta , jaka44. Ta je za Dolenjsko še posebej zanimiva, saj je z ' Mogoče nadomestiti holandsko sorto kormpiija za predelajo ;---------„--------------------------------^ _ bJJL ( j y Po imenu desiree. Znanstveni poskusi, ki so bili opravljeni v ' krajih Slovenije, med njimi tudi v Ponikvah pri Trebnjem, ^nespomo dokazali, daje sorta ,jaka44 po pridelku dost* boljša . desireeja, standardne sorte krompiija z rdečo povrhnjico, ki “ zlasti v južnih republikah zelo cenjena. , »Osebna izkaznica44 nove sorte pravi takole: Sorta ,jaka44 je nžanec sort „Oberambacher Fruehe44 in „Meise“, je srednje P°fna, ima velik pridelek gomoljev s srednje visokim odstotkom usine, gomolji so ovalni do okrogli, očesa plitva (to je zelo Pomembno za industrijsko predelavo, prav tako tudi odstotek Su$ine), meso ima svetlo rumeno, povrhnjico rdečo. Dobro pre-naŠa skladiščenje in je odporna proti krompirjevi plesni ter Pisnemu zvijanju listov. Torej vrsta dragocenih lastnosti za industrijsko predelavo, *ato je mogoče pričakovati, da se bodo zlasti pridelovalci, ki ^laeajo mirensko tovarno, oprijeli novosti. Zaradi visokeea odstotka Škroba je sicer manj primerna kot jedilna sorta, daje pa zato velik izplen pri predelavi v pire, škrob in alko! ugodnejši gospodarski uspeh v industrijski predelavi. ter s tem Inž. M. L. Uvoz delov poskuša Kovinarska nadomestiti z izvozom, vendar je prisiljena izvažati z izgubo. Letos izvaža približno za pet milijonov mark (DM). Izguba nastaja zaradi tega, ker so materialni stroSci na svetovnem trgu veliko manjši. Razen tega tuji partneiji malo kupujejo zaradi uvoznih omejitev. Kovinarska želi ta izpad nadomestiti iz viška deviz v SRS, do katerega se čuti upravičena na račun velikega prihranka. Pričakuje torej predvsem razumevanje za pridobitev teh pravic v okviru interesne skupnosti, ki o tem odloča. Spričo vseh teh načrtov v kolektivu Kovinarske veliko razmišljajo o združitvi s Tovarno specializirane industrijske opreme SOP, s katero bi se pri večjih poslih lahke dopolnjevali. To velja za proizvodne zmogljivosti in za strokovnjake, razen tega Vodni odpraševaleč, ki so ga strokovnjaki Kovinarske sami skonstruirali. pa bi skupaj nastopali na tržišču. Priprave za združevanje že tečejo. Zlasti v Kovinarski so o umetnosti združitve veliko razpravljali, saj se zavedajo, da morajo na referendum bolje pripravljeni, kot so bili prvič. Isto velja tudi za SOP. Dvakrat si res ne morejo privoščiti, da bi referendum propadel. jo?,|CA TEPPF,Y Z odprtimi kartami Podpisan sporazum o lesu 26. decembra so predstavniki scv-niškega Stillcsa (SOZD Slovenijales) in brežiškega Gozdnega gospodar- stva podpisali samoupravni sporazum o dobavah lesne surovine. To je v marsičem ,,pika na i“ dosedanjega uspešnega medsebojnega sodelovanja, seveda pa tudi prilagoditev novim dohodkovnim odnosom. Izvršni svet sevniške občinske skupščine je že pred časom pozval delovne oiganizacije v občini, naj se samoupravno dogovorijo z dobavitelji surovin, kot to nalaga zakon o združenem delu. Znana sevniška tovarna stilnega pohištva in notranje opreme Stilles je že doslej kar najtesneje sodelovala z gozdarji v Posavju. Posamezne skupine strokovnjakov iz Stillesa so tudi sodelovale pri raznih delih na veliki žagi brežiškega GG v Sevnici. Dosedanje kupoprodajne pogodbe naj bi torej zamenjal podpisani samoupravni sporazum z veljavnostjo po 1. januarju. Obema partnerjema po tem sporazumu poslej ne bo skrivnost doseženi prihodek enega in drugega, saj ravno predvideni dohodkovni odnosi temeljijo na odprtih kartah vsakoletnega zaključnega računa obeh podpisnic. Le-to mora biti očito do slehernega 30. marca. Oba podpisnika krijeta tudi morebitni riziko. Ravno tako naj bi urejali z dogovorom vlaganja, kjer naj bi po določilih sprejetega sporazuma znašal delež skupnega vlaganja pri drugem najmanj deset odstotkov predvidene nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Posavskih gozdovi so v primerjavi z drugimi slovenskimi precej revni, zato je sodelovanje z lesnopredelovalno industrijo toliko bolj dobrodošlo. A.Ž. KDAJ SPET KOČEVSKI VLAK? Zvedeli smo, da se železniško transportno podjetje prizadeva, da bi spet obnovilo na nekaterih progah potniški promet, med drugim tudi na kočevski. Menijo pa, da bi morali prej urediti progo tako, da bi vlak od Kočevja do Ljubljane vozil uro in pol (kot avtobus), medtem ko je pred ukinitvijo vozil dve uri in pol, pogosto pa tudi dalj časa. BREZ BESED (Milan Alašcvič) I S N N H S * I S ! S EN HRIBČEK BOM KUPIL-. Urejam Tit Doberšek K pisanju tega sestavka so me napotili vinogradniki, ki so v zadnjih nekaj letih kupili cepljenke od raznih preprodajalcev oziroma brezvestnih goljufov, ki za nekaj dinarjev zaslužka delajo nepopisno škodo dolenjskim (pa tudi drugim) vinogradnikom. Najbolj žalostna ugotovitev tega dejstva je, da te cepljenke v nobenem pogledu ne ustrezajo normam, ki so predpisane za tovrstni material, zato so ljudje ogoljufani, kar ima daljnosežne posledice. Žal je vinograd mnogoletna kultura in je napake, stoijene ob sajenju, težko odpraviti. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da se črno šu šmarsko tržišče s trtami širi in postaja zaskrbljujoč problem. Vprašanje je, zakaj. Dobra cepljenka -dober vinograd Je mar res tako težko odšteti nekaj dinarjev več za kvalitetfto cepljenko organizaciji združenega dela, ki prideluje trsni sadilni material? Ce je vzrok denar, potem bi človek zlobno pripomnil: „Prav mu je!“ Vendar v večini primerov ugotavljamo, da ni denar tisti, ki vabi kupca k nakupu cepljenk sumljivega izvora, temveč nepoučenost vinogradnikov, kakšna je pot do kvalitetne cepljenke in kaj pomeni ta v vinogradu. Zaradi opisanih dejstev smo se odločili, da bomo v rjekaj sestavkih seznanili vinogradnike s tem, kaj je kvalitetna cepljenka. Let« 1880 seje pojavila trtna uš in uničila vinograde. Ker ji niso prišli na kraj s kemičnimi sredstvi, so iz Amerike prinesli trte, ki so bile odporne proti trtni uši. Te trte imenujemo danes podlage; nanje cepimo žlahtne, nekdanje trte. Tako se je rodila nova veja vinogradništva, ki jo imenujemo trsničarstvo. Po svoji vsebini in mestu, ki ga ima trsničarstvo, lahko trdimo, daje temelj vinogradništva. Brez kvalitetnega in razvitega trsničarstva ni kvalitetnega vinogradništva. FRANC PLANINC JAJČNI BELJAK V zadnji številki Dolenjskega lista smo pisali o čiščenju vina s čistilom KLAROL in ŽELATINO. Danes bomo svetovali še staro čistilo jajčni beljak, ki ga uspešno uporabljamo za bistre-njc manjših količin vina v kmečkem kletarstvu. Pred čiščenjem z jajčnim beljakom (kot pri ostalih čiščenjih) mora biti vino vsaj teden dni prej pretočeno. To pomeni, da ne sme biti na drožeh. Z jajčnim beljakom uspešno čistimo . tako bela, kot rdeča, trpka vina. To čistilo ne jemlje vinu barve, zato ga uporabljamo zlasti za čiščenje rdečih vin. Čistilni učinek sloni na a'bumi-nu, ki je v beljaku. S čreslovino tvori zrnato usedlino Kot čistilo uporabljamo beljak svežih kurjih jajc, in to od 2 do največ 4 jajc za čiščenje 100 I vina. V prometu je tudi jajčni beljak v obliki prahu: 4 grame prahu ustreza beljaku 1 kurjeca jajca. Količino čistila določimo najbolje s posk"som v malem, posebno če čistimo večje količine vina. Ko jajca ubijemo, moramo skrbno paziti, da ločimo beljak od rumenjaka. Beljak nato precedimo skozi čisto platno v manjšo posodo in mu dodamo nekoliko vode. Potem ga temeljito stepemo s kuhinjsko metlico, ki jo gospodinje uporabljajo za stepanje snega. Stepeni beljak zmešamo z vinom, ki smo ga vzeli iz soda, v primernem škafu. S 4 do 50-kratnim prelivanjem mešanice vina in beljaka iz škafa v škaf (z visokim curkom) dosežemo. da se beljak dobro raztopi, kar spoznamo po tem, da se mešanica vina in čistila lepo peni. Spenjeno čistilo takoj nato vlijemo v sod. Čistilo z vinom v sodu hitro in temeljito premešamo. Sod dolijemo z vinom, ki smo ga prei vzeli iz «oda. Ptav tako s tem vinom izplahnemo škaf, v katerem je bilo čistilo, da tako vse čistilo spravimo v sod. Z lesenim kladivom trkljamo okrog pilke, da pena čistila ne obvisi na dogah soda in da se čistilo bolje pomeša z vinom. Pilko narahlo nastavimo ali jo nataknemo narobe. Naslednja dva dni snet trkljamo z lesenim kladivom okrog pilke in sod šele po dveh dneh zabijemo. Po 2 dneh sod s čistilom pustimo na miru 14 dni. Štirinajst dni po čiščenju vino pretočimo s čistila. Prvo vino iz pipe navadno ni popolnoma čisto, zato ga SDravimo v posebno posodo. Pri pretakanju vino čim manj zračimo in zelo malo žveplamo (1 azbestni trak na 200-litrski sod). Pretočeno vino naj se pred porabo odpočije (umiri). Inž. STANE BAJUK * I 5 5 * \ \ 4 * * Št 52 (1533) - ?8. decembra 1978 Hrepenečim po svobodi Naša podpora osvobodilnim gibanjem po svetu Jugoslavija ni nikoli oklevala, kadar je bilo treba v OZN in drugih mednarodnih organizacijah, na konferencah in podobnih prireditvah zastaviti besedo za podjarmljene. Glasno in brez ovinkov je dosledno podprla sleherni narod, ki se je odločil sieti jarem z okrvavljenega vratu in stopiti na pot svobode in neodvisnosti. In še vedno je zvesta tem načelom in dejanjem. Pri tem uživa podporo vseh naših narodov in narodnosti, saj so morali slednji prehoditi prav tako kalvarijo in prestali golgo-to, kot nekateri narodi na Bližnjem vzhodu, v južni Afriki pa še kje, danes, tri desetletja in pol po končanih strahotah druge svetovne vojne. Jugoslovani pa nismo srčni le v besedah, ampak dokazujemo solidarnost s po svobodi in gospodarski ter kulturni ne-odvimosti hrepenečimi narodi z dejanji, z neposrednimi oblikami pomoči. V vseh republikah in na zvezni ravni delujejo koordinacijski odbori za pomoč osvobodilnim gibanjem in žrtvam imperialistične agresije. Ta akcija je razpredena tudi po občinah in naj ob tej priložnosti ponovimo, da tudi na Dolenjskem; novomeška občinska konferenca ZSMS in tovarna zdravil Krka sta si za izkazano dejavnost prislužili letos priznanje zveznega koordinacijskega odbora. V Sloveniji je še posebno aktivna dolenjska rojakinja Mara Rupena, podpredsednica republiškega koordinacijskega odbora. Iz njenih besed, ki jih je pripravila ob nedavnem tednu solidarnosti z narodi, ki se borijo za svobodo in neodvisnost, povzemamo, da pri nas vendarle še nismo naredili vsega, kar bi lahko, to pa se nanaša zlasti na pomoč ljudem, ki so se pred nasiljem v lastni domovini zatekli pod varstvo naše samoupravne, neuvrščene socialistične države. Ob letošnjem tednu solidarnosti je republiški koordinacijski odbor izdal tudi posebne novoletne voščilnice in namerava izkupiček nameniti narodom Zimbabveja, Namibije, Južnoafriške republike in Palestine. Na voščilnicah so likovni motivi naivcev, motive pa so izbrali na letošnji slikarski razstavi, .Prijateljstvo, mir in svoboda za ljudi vsega sveta", prirejeni v okviru Tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem. Le korak naprej Boljši časi za novomeško zobozdravstvo Mnenja občanov, kritike in boljša organizacija dela, podprta z dobro voljo, so v zobozdravstvu novomeške občine v zadnjih mesecih le pripeljale do tega, da so se razmere precej izboljšale. Pacient v mestu pride prej do zobozdravnika, naivečii napredek pa je bil dosežen v zdravstveni preventivi Šolska zobna ambulanta na grmski šoli že dlje časa dela v splošno zadovoljstvo, v kratkem bo zobna ambulanta odnrta tudi za šolarje na OŠ Katja Rupena, poleti naj bi zobozdravstvena ekipa začela delati tudi na šolah v Dol. Toplicah in na Prevolah, pripravka pa se ambulanta' v bršljinski šoli v Novem mestu. Dejstvo je, da so zobozdravstveni delavci z delom obremenjeni, ker jih je premalo, vendar je možno tudi z dobro voljo in boljšo organizacijo dela marsikaj doseči Kadri so v novomeški občini problem številka ena v osnovni zdravstveni službi, vendar se tudi na tem področju obetajo boljši časi. Od lani je v okviru zdravstvenega centra 30 štipendistov na medicini, od tega 27 na splošni smeri 3 na stomatološki fakulteti. R. B. GENERAL JOŽE OŽBOLT MED ŠOLARJI - V počastitev dneva JLA je bila v avli osnovne šole v Kočevju proslava, na kateri so razen učencev osnovne šole nastopili tudi vojaki in nonet Vitra iz Ribnice. Na proslavi je sodeloval tudi generalpolkovnik Jože Ožbolt, ki je pioniijem spregovoril o doživljajih iz NOB, pioniiji pa so mu podarili šopek cvetja ter skulpturo akadem&ega kiparja Staneta Jarma. (Foto: France Brus) Domačije v objektivu V brežiškem Domu JLA odprta razstava fotografij in diapozitivov bo na ogled še danes — Pomemben prispevek mladih po Foto-kino klub in Dom JLA v Brežicah priredila klubsko razstavo fotografij in barvnih diapozitivov ter razstavo pionirske in mladinske fotografije. Na razstavi, ki bo odprta še danes, sodeluje 23 avtoijev s 163 fotografijami in 107 barvnimi diapozitivi. Vabilu za sodelovanje so se odzvali ljubitelji fotografije iz Brežic, Krškega in cerkljanske garnizije. Več kot polovica avtoijev je prispevala fotografije NOVOLETNO SREČANJE OSTARELIH Društvo Rdečega križa v Artičah je v sredo, 27. decembra, priredilo sečanje starejših in osamelih krajanov. Skupaj so proslavili prihod novega leta v že^i, da bi jim prineslo kar največ zdravja in zadovoljstva. Nekateri so zaradi majhnih dohodkov še bolj osamljeni, saj si niti radia in televizije ne morejo privoščiti. V prihodnjem letu pričakujejo več pozornosti, saj jim eno srečanje ne more pregnati osamelosti. in diapozitive na temo ^mečka hiša v spodnjem Posavju”. V objektiv so ujeli nekaj sveta, ki izginja in prihaja za njim nov svet. Razstavo v domu JLA je odprl polkovnik Rade Japundžič. Poudaril je, da je dobila fotografija v likovni vzgoji in izobraževanju mladine pomembno mesto. S fotografijo se posebej radi ukvarjajo šolarji in razveseljivo je, da so prireditelje razstave kar zasuli s fotografijami, ki kažejo ljudi in kraje, kjer žirijo. VINKO ŠEBREK SEJA SINDIKATA Občinski sindikalni svet Črnomelj je imel včeraj popoldan 3. redno sejo. Na njej so člani občinskega sindikalnega sveta analizirali devetmesečno poslovanje v organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih, se pogovorili o občinski resoluciji za leto 1979 in o družbeni prehrani v občini ter razpravljali in sklepali o predlogu delovnega programa občinskega sveta ZS Črnomelj za I. polletje 1979. Novolesovi jubilanti V podjetju prvič nagrade za skupno delovno dobo V Novolesu so letos prvič izplačali članom kolektiva jubilejne denarne nagrade za skupno delovno dobo. Podelitev nagrad so opravili na slavnostni seji centralnega delavskcea sveta 22. decembra na Otočcu. V vseh trinajstih Novoleso-voih tozdih je letos skupno delovno dobo po deset let doseglo okoli 140 zaposlenih, dvajset let okoli 100, trideset let pa več kot 30 zaposlenih. Ob podelitvi sta govorila Slavko Vidmar in generalni direktor Jože Knez, tudi sam nagrajenec za več kot tridesetletno delo. Generalni direktor Knežje ob čestitki nagrajencem izrekel še nekaj misli o razvoju in samoupravni rasti Novolesa ter podčrtal nekaj najpomembnejših nalog, ki jih mora razvozlati podjetje. Po njegovem mnenju štejejo med najtežje naloge s področja dohodkovnih odnosov, pa naj gre za tozde, celotno podjetje ali SOZD Unilcs, katerega član je Novoles. SREČANJE PRVOBORCEV JUBILANTOV — 19. decembra so se v novomeškem hotelu Metropol prvič zbrali spomeničaiji, ki so v letošnjem letu izpolnili pomembne življenjske jubileje. Hkrati so se na povabilo občin&e konference SZDL Novo mesto, ki je sprejem pripravila, udeležili srečama tudi člani nekdanjega okrožnega odbora Osvobodilne fronte za Dolenjsko. Od 22 vabljenih jubilantov (v vsem nekdanjem okrožju je živih še 138 spomeničaijev) se jih je skupnega srečanja zaradi slabega vremena udeležilo le osem. Udeležencem srečanja so kulturni program pripravili dijaki gimnazije, pionirji O.S. .Katja Rupena “ in Šentjemejski oktet. Na sliki letošnji jubilantje na srečanju (od leve proti desni): Branko Vandot, Lina Šušteršič, Dušan Švara, Mara Rupena — Osolnik, Alojz Žokalj - Žiži, inž. Vilma Pirkovič, dr. Ruža Šegedin in Ado Osterc. (Foto-J. Pavlin) ISKRA: IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV Minuli ponedeljek je splošna kadrovska služba semiške Iskre z vodstvom družbenopolitičnih organizacij in temejnih organizacij združenega dela pričela z izobraževanjem ob delu in iz dela. Na tečaje, ki potekajo v dveh izmenah in tako ne motijo delovnega procesa, se je vpisalo 59 delavcev, 80 UR ANGLEŠČINE Zavod za izobraževanje kadrov iz Črnomlja bo v Beti organiziral tečaje za angleški in nemški jezik. Če bo kandidatov dovolj, se bodo ure angleščine začele takoj po novem letu. Tečaj bo trajal 80 ur, zainteresirani pa bi morali sanj, vračunana je tudi potrebna literatura, odšteti 2.500 din. ZAKAJ NE TUDI ZA AMBULANTO? Brestaniški komunisti so na sestanku 22. decembra obravnavali proeram lastnega dela za leto 1979, priprave za volitve v organe krajevne skupnosti in krejevne konference SZDL ter priprave na referendum. Slednjemu so odmerili osrednjo pozornost, saj je to naloga, ki jo bo treba uresničiti januarja. Komunisti so se zavzeli za to, da bi bili vsi krajani o referendumu in načrtu porabe a-edstev, ki bodo zbrana iz samoprispevka, temeljito poučeni. Menili so, da bi morala o tej akciji izčrpno spregovoriti tudi glasila tozdov in krajevne skupnosti. Na sestanku so komunisti tudi sklenili, da sc bodo vključili v priprave na referendum kot aktivisti po naseljih, vaseh in zborih občanov. Iz njihovih vrst je tudi predlog, naj bi sredstev ne zbirali samo za dograditev šole in komunalno ureditev naselij, ampak tudi za ambulanto. S. ČUBER Franc Vrviščar-petdesetletnik Franc Vrviščar, znani belokranjski družbenopolitični delavec, je 15. decembra praznoval petdeseti rojstni dan. Pravijo, da so tudi življenjski jubileji prelomnice. Za Franca Vrviščarja, fanta, kije rastel in jedel kmečki kruh na Radoviči, sc tudi sedaj, ko se je srečal z Abrahamom, življenje ne bo bistveno spremenilo. Še naprei se bo moral kot predsednik metliške skupščine iz dneva v dan srečevati z odgovornimi nalogami, še naprej jih bo s pomočjo sodelavcev, na katere je znal prenesti svojo delovno vnemo, tudi uresničeval. Dela se bo loteval s tako ljubeznijo kot takrat, ko je pred 34—leti kot kratkohlačnik prevažal ranjene partizane v žumberško bolnico ali ko je postal kot vajenec v novomeškem Pionirju svojim vrstnikom za zgled. Ko je prišel v Metliko poln načrtov, mladeniških idej in želja, je kaj kmalu začel opravljati najodgovornejše delo. Okoli sebe je imel zagnane ljudi. Bili so neutrudna posadka, ljudje, ki so zaslužni za razvoj občine. Kar se jim je porodilo v glavi, so spravili na papir in ljudje, ki so podpirali njihovo delo, so kmalu videli, da se misli spreminjajo v asfalt, v nove proizvodne objekte. Videli so, da postaja tudi ta nekoč pozab Jeni del Slovenije, ki so ga zaradi skope zemlje domačini zapuščali, vse bolj sodoben. Za to so zaslužni Belokranjci sami in ne nazadnje tudi nekdanji sekretar metliškega komiteja, republiški poslanec, in * zdajšnji predsednik občinske skupščine, ki povrhu vsega uspešno dela tudi v številnih organih medobčinskih družbenopolitičnih organizacij in opravlja vrsto drugih funkcij. Za dooedanje delo je Vrviščar poleg drugih številnih priznanj in odlikovanj dobil red republike s srebrnim vencem. INUVUMtSIU: MLADINSKI NOVOLETNI PLES Člani predsedstva občinske k0®, ference ZSMS Novo mesto so n*®? izmed sej razpravljali o organi®” tradicionalnega mladinskega n°^ letnega plesa. Odločili so se, da prave prepustijo Plesnemu kluW$ Novega mesta, ki se je dela ie *° Ples bo v športni dvorani v mestu, začel pa se bo danes ob uri. Člani Plesneča kluba so PriprL li zanimiv program, prireditev pa . do popestrili z družabnimi vod6"1« igrami, družabnimi plesi, pred^jS pa bodo tudi sodoben ples ta’. Namladinskem plesu b° ^ ansambel Orioni. Vstopnina b°,.y din, vstopnice pa so v predpri#”) Mladinski knjigi, Domu J LA, j nem klubu (Sokolska 1) in ŠP°r dvorani. DOGOVOR GLUHIH Na delegatsko vpraš^.' zakaj so bili računi kanalst' ne za leto 1977 poslani **f. novembra 1978, je bil na zbora združenega delo Kočevju dan tak odgov°r_ Hydrovod in Komunalo * nista mogla dogovoriti plačilu stroškov za P°^rcfL tega prispevka. Karutl^ur se zaračunava namreč odstotku od porablja vode, te podatke pa intf .• Hydrovod, ki je prej pobiral kanalščino, nato r to delo odklonil... Got je, da bo ta dogovor « drag in da bodo vse delovni ljudje in občani PO Jud Jtti «X' s* S F*bt L* N Si f*e OBVEZNOSTI PORAVNATI Poročilo o poravnavanju obv* nih ^ nosti po številnih samoupravi-razumih v trebanjski občini s° .j, legati zavrnili že na dveh Pr?Lyil > sejah. Tokrat je izvršni svet pnP. za zasedanje v torek, 26. d*4**1.^ podrobno porodilo. Pregled Je kazal, da združeno delo dolguj: ^ različne dogovore v občini n* j milijone din. Zato so na sejiv m sprejeli sklep, da morajo P05*0^« organi sprejeti ustrezne ukrep® ^ tem najkasneje do 15. januafl* ^ vestiti občinsko skupščino. ™fj(. padlih obveznosti ne morejo P^. nati, morajo o tem obvestiti ki bi morali tokrat reči tudi ►* o odgovornosti za takšno stanj6- Q.h ^ir Si I »t! M »bči iovc “Cei ^ns fistii vkij Za drage instrumente Do konca novembra 1978 sov sklad prispevali v gotovini: Splo&j? bolnica Novo mesto namesto venca Pieskar Mariji - 800 din, ON?' - Hrast - namesto venca pok. Papež Mariji - 1000 din, Gač^ Janez, Metlika, namesto godbe ob pogrebu Gačnikove mame - 2000 din. Obveznice posojila za ceste so prispevali: Jevnikar Jožica, gimnazija Novo mesto 700, din Giovanetti Karel, Krmelj 600, din Čavlovič Dragica, Novoteks- Metlika 600 din Dular Bogomir, Metlika, CBE 51 1.000 din Delavci SGP Pionir Novo mesto: Bevc Jože 300 din, Božič Alfo** 400 din, Dijanuš Valant 1.400 din, Fišter Jože 400 din, Gričar lvr 700 din, Judež Jože 400 din, Lenarčič Alojz 2.400 din, Matoh Mar*1' na 800 din, Miklič Franc 400 din, Miklič Zvonko 1.900 din, 0^* Franc 2.200 din, Retelj Jože 300 din, Rukše Anton 300 din, še*]; Slavko 1.000 din, Soštar Zvone 400 din, Štepec Ivan 2.600 din, Tr11 Karel 300 din, Tomc Jože 400 din, Trumbctaš Stiepan 1.400 d**: Udovč Franc 1.300 din, Zaletel Darko 400 din, Žnidaršič AndW 3.100 din, Aš Alojz 700 din, Mihič Mihaela 900 din. Strokovna služba pri OO RK Novo mesto se opravičuje d e lave«*1 SGP Pionir zaradi netočnih zneskov pri obveznicah, objavljenih v Doleniskem listu v novembru 1978. Upoštevani so bili samo znesk1’ ki so jih delavci že vplačali, ne pa zneski v celoti, ki so bili vpisa*!' Neupoštevane zneske bomo z imeni vred objavili v prihodnji številk*-Vsem darovalcem se prisrčno zahvaljujemo za prispevke. Namesto venca na grob tov. Kočevarju so prispevali: 1) Labod No*0 mesto 1.000 din 2) SGP Pionir, DSSS — služba za organizacijo ** razvoj poslovanja 1.075 din. Namesto novoletnih čestitk so vplačali: 1) Ključavničarstvo Boja* Črtalič, Novo m. 3.000 din, 2) Ključavničarstvo Jože Črtalič, NoV® mesto 4.000 din, 3) Člani ONPZ Hrast: Ljudmila Bevc, Novo 500 din, Jože Bobič, Novo mesto 1.000 din, Ivan Babič, Novo mcst0 6.000 din, Jože Papež, Novo mesto 4.000 din, Zvone Novak, Nov® mesto 1.000 din, Ludvik Mežnar, Novo mesto 1.000 din, Ciril K?* Novo mesto 1.000 din, Stane štamfelj.Novo mesto 1.000 din, MojcS Peček, Novo me«to 500 din, Ivan Kranjc, Novo mesto 500 din, Za1 Sepic, Novo mesto 500 din, Kovačič—Lahajnar Dragica, Novo me5*0 500 din, Peter Kovačič, Novo mesto 2.000 din. Stane Lisac, No*0 mesto 5.000 din, Vinko Novak, Novo mesto 5.000 din Ivan Vrhoy' šek, Otočec 1.000 din, Marjan Kovač, Bršljin 1.000 din, Jože K>c' Škocjan 500 din, Anton Miklič, Mirna peč 500 din Jože Bajuk' Metlika 500 din, Rudi Vraničar, Metlika 500 din, Dragan SobaJ-Novo mesto 2.000 din, Ignac Skoda, Trebnje 500 din, Jaka Agn^' Trebnje 500 din. Obveznice namesto novoletnih čestitk so podarili: Blažev TasoVl Novo mesto 10.000 din, Marjan Tomazin, Novo mesto 2.000 di*' Milan Tomazin, Novo mesto 2.000 din. 4) Temeljne dolenjska banke Novo merto - vračilo preveč plačanih prisp. za otroško varstvo * letu 1977 (sklep DS) 17.878,20 din, 5) SGP Pionir - sklep DS DO * dne 13.12.78 10.000,00 din. Skupaj prispevkov v gotovini: 1.027.089,50 din. Obveznice posojila so prispevali tudi: 1) Dular Uroš, Novo mest0 1.000 din, 2) Katarina Trunkclj, Nad mlini 44 1.000 din, 3)Majd® Nečimer, Nad mlini 41 2.600 din, 4) Jelka Pintar, Jerebova 3 1.500 din. V obveznicah je skupaj vplačano: 1.126.276,05 din. Vsem darovalcem se UO Sklada iskreno zahvaljuje za podarjen«5 prispevke ter jim želi veliko sreče in delovnih uspehov v letu 1979. Kirn *uh Vei \ bilj i "»ti N feti Bre *la J« del Pol niš So s s sk Sle Vc nji če jo ci' ni1 vii lo kc že Ur M tJkrool/ruJttoo’ kdo/ Osnovnošolci podlog za krajši delovni čas ^arijti ia0 xi0 ja M1 e!a [ •OVOt- tla * iti 0 Min* >č * m ■na \ tu& to P1 ot(flO tuhfr, L DENARNA pOMOC VRSTNIKOM J“di naš pionirski odred se je jjjiil v akcijo pionirske solidarni' za pomoč otrokom iz južne Nte in Palestine. Najprej smo se-P® načrt za zbiranje sredstev, z £j. Oznanili starše, nato pa smo se B. dela. Prodajali smo novoletne junice in znamkice ter zbrali dinarjev. PO Jožica Venturini OŠ V avta vas TEDEN SO UDARNOSTI je solidarnost, vemo tudi Lnci osnovne šole Katja Rupena v mestu. Od 10. do 17. de- (l",uli smo se dogovorili, da bomo Ig od vizitk poslali otrokom Vv 'n Palestine. Z njim si bodo (X*1 šolske potrebščine. Tudi naši 1 sodelujejo pri tej pomoč L MARJAN KOVAClC OS Katja Rupena za dan JLA Dan JLA so skupaj z vojaki slovesno proslavili tudi učenci dolenjskih šol. Tanja Kastelic iz Žužemberka nam piše, da so si najprej ogledali orožje, člani foto krožka so na šolskem hodniku razstavili fotografije o naši vojski, s pripadniki JLA pa so pripravili tudi kulturno prireditev. Prireditve v Novem mestu, kjer so podelili priznanja za delovanje pri SLO, sta se udeležila tudi dva učenca trebanjske osnovne šole. Irena Mrazek je na kratko popisala prireditev in dodala, da je njihova šola prejela priznanje za dobro pripravljene obrambne dneve in prizadevanja na področju SLO. Kočevski osnovnošolci so ob dne- ' vu JLA pripravili proslavo, v kulturnem programu pa so sodelovali tudi voiaki s svojim ansamblom in dramsko skupino, člani novinarskega krožka poročajo, da sta dva vojaka pred navzočimi z ogljem narisala dve sliki z motivi partizanskega življenja in ju podarila šoli. Maja Weiss iz metliške osnovne šole pa piše, da so na proslavi, posvečeni dnevu J LA. sodelovali recitatorji in pevska zbora, prebrali so najboljša spisa in pesem o naši armadi, v taborniško organizacijo pa so sprejel nekaj učencev. obveP ih*0’ I K $ H m n»t* p' OBISK IZ Obraten ih mest Jfo desetletnici pobratenja naše J1«" z italijanskim mestom Ron-.v 'n avstrijsko Wagno je 9. de-.ijljra obiskalo Metliko 50 Ron-O6»nov in 13 prebivalcev Wagne. n{Prej so si ogledali osnovno šolo yi^lturni dom na Suhorju, nato pa k/*Uiki Belokranjski muzej in šolo, so prisostvovali proslavi. Člani nov in. krožka OŠ Metlika KULTURNA skupnost veselila ucence ^adnjih nekaj let je v navadi, da ^cem trebanjske osnovne šole Napraviti analizo, kje je delovni čas lahko krajši in kje ne ireoanj5*.e omiuiuc «mska kulturna skupnost pripravi poletno predstavo. Letos smo si ^.'"ci višjih razredov v Ljubljani ^iftOali igro Svetlane Makarovič ^zelenjavne noči“. Obisk v slo-tm r m g*avnem mestu smo izko-1 tudi za ogled muzejev in tele-^Mskega centri MATEJA NOVAK Ut. krožek Prejeli smo pismo, ki g3 je podpisalo 8 članov kolektiva Petrol Servis II Kočevje. V njem piše, daje njihov tozd, katerega sedež je v Brežicah, predlagal občinski skupščini Kočevje, naj bi imel Servis II Petrol Kočevje ob nedeljah in praznikih krajši delovni čas. Delali naj bi od 6. do 20. ure (zdaj delajo od 5. do 23. ure). Izvršni svet občine Kočevje pa jim je odgovoril, da iz pripomb občanov ugotavlja, da bo moral bencinski servis v Kočevju postopoma preiti na neprekinjeno poslovanje, ne pa na še krajši delovni čas. Člani kolektiva dalje pišejo, daje 9.000 din na mesec; da imajo krajši zaradi takega delovnega časa odšlo iz kolektiva že 5 ljudi, da od 5. do 6. ure in od 20. do 23. ni prometa; da bi morali zaradi sedanjega delovnega časa zaposliti še 1 do 2 uslužbenca, vsak pa velja okoli delovni čas že vse okoliške bencinske črpalke, kjer je promet enak ali večji (Ribnica, Novo mesto, Črnomelj itd.); da je tudi gostinsko podjetje „Hotel Pugled" skrčilo za minimum obratovalni čas; da so po protestne pesmi Mateje koležuh ^ okviru tesnejšega sodelovanja tied črnomaljsko in novomeško gazijo sodi tudi koncert, ki ga je ?našo šolo 15. decembra pripravila j 'Jomaljska dijakinja Mateja Kole-2* 0b spremljavi kitare je zapela « k;? Protestnih pesmi. Sama je uglas-* ^ Ustna besedila, najboli všeč pa ^ je bila pesem ,.Baraba1. LJUBA GRIČAR gimnazija N. mesto 20 LET BREŽIŠKIH TABORNIKOV & ^borniški odred Matije Gubca iz fetn- je *ctos s'av*' c dvajset- .“iico uspešnega delovanja. Na nc-Bnk"em občnem zboru je Rozika b h>nčeva, pobudnica taborništva v ,',er hno por.ljvje, v katerem je na strani 192 navedel tudi ime tega vina. Zapisal jc: ,Alle Wcinc, so in diesem Undcrin Thcil ncmlich in Untcr-Crain waehsen, vverden March-Wein gennant. . ali po naše: ..Vsa vina, ki rastejo na dolcnjcm delu, toijihna Dolenjskem, se imenujejo marvin ...“ Tudi sto let pozneje so ime marvin še poznali. Valentin Vodnik je Popissuvanju Kranjske dežele, ki ga je objavil v Veliki pratiki za tu lejtu 1795, zapisal: ..Dolenjska ima nižiše hribe, inu veliku zdraviga vina, marvina z‘ imenam, pcrdcla." Še sto lel kasneje, leta 1894, jc Ple-teršnik v svojem Slovcnsko-ncm-škem slovarju objavil: ,.marvin = marvinj = dolenjsko vino" in še: ..marvinj neka vinska trta . . .“ Pred njim navaja Fran Erjavec v svojem spisu Iz popotne torbe, ki ga je objavil v Letopisu Maticc Slovenske za leto 1883, med imeni vinske trte tudi: „Marvinj. . .“ to jc Marwcin, Marchvvcin, Markwcin = VVein der windischen Mark". In da bomo pripeljali ime marvin prav v naše stoletje, omenimo še Poučni slovar Joža Glonarja, v katerem je leta 1931 objavil: ..marvin . .. staro ime za dolenjsko vino (Marchwcin)“. Naj bo dokazov o rabi imena marvin za dolenjsko vino dovolj, saj smo že s tem dokazali, daje bilo zadnjih štiristo let v živi rabi in da nikakor ni izmišljotina naših dni. Prepričan sem, da je ime marvin še veliko starejše. pQ V(iCj pravjci smemo ime marvin šteti med slovenska, saj ni nič manj naše, kot sta npr. besedi grunt ali kajža, ki sta obe vzeti iz nemškega jezika in po domače preoblikovani. Ne vidim nič nepoštenega v tem, če hoče kdo danes ponovno rabiti za dolenjsko vino ime marvin, ki ima večstoletno tradicijo, vsekakor daljšo, kot jo ima ime cviček. JANEZ KOS Ljubljana r UREDNIŠTVO V GOSTEH: HEGERČA VAS ■ 'V v.*- ,'f :--i.......... '"'ry;“- v "■ »1 „ J: *. VAS POSTAJA MESTO Čeprav je 19. januarja ves dan snežilo, da je avtomobilski promet v mestu skoroda zamrl, in je tudi proti večeru padalo, kot bi cunje letele z neba, je naše Jeteče" uredništvo vendarle imelo precej gostov. V Hrastarjevi gostilni smo se sešli novinarji Ria Bačer, Milan Markelj in Drago Rustja z Regerčani, ker, žal, v Regerči vasi ni lokala ne primerne sobe, kjer bi lahko organizirali tako snidenje. Vaščanom sploh ni treba ugibati, kdo je prvi priSel in stresel v novinarsko malho svoje: Niko Galeša, predsednik sveta krajevne skupnosti, pobudnik mnogih akcij, ki so bile v zadnjem času uspešno izpeljane. ,.Izrazitejši napredek se je v Regerči vasi začel pred dvema letoma, ko smo dobili svojo krajevno skupnost. Prej so se vaščani, odkar pomnijo, čutili zapostavljene: Šmihelčani in Gotenčani so jih gledali po strani, imeli so se za nekaj več, Regerčani pa so veljali za garače, ki nai narede, kar oni rečejo. Taka miselnost ima korenine v predvojnem času, kljub vsem snremembam pa je še nismo povsem izbrisali. Mladi tega ne poznajo, gasilci tudi ne, med krajevnima skupnostma in drueimi organizacijami pa bi bilo lahko sodelovanje boljše. Odkar smo zase, je vas izredno složna in vsi krajani so pripravljeni sodelovati v akcijah. ,Zdaj vemo, za koga delamo,* pravijo. Tako smo izpeljali največjo akcijo, ko smo po več kot dveh desetletjih obljub letos asfaltirali cesto skozi vas, ki ima več ulic, čeprav še brez imen. Ob gradnji te ceste se je prvič pokazala tudi solidarnost vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti, ki so dale za našo akcijo 700.000 dinarjev. Ko smo sprejemali krajevni samoprispevek za gradnjo te ceste, je bilo /a‘ 99,9 odst. vseh volilcev. Se pravi, daje bilo samo 6 krajanov proti cesti. Prispevek vaščanov bo tako v nekaj letih znašal 460.000 dinarjev, prispevali pa so še preko 2.000 delovnih ur. Največ je pri cesti pomagala mladinska brigada.“ V letu 1979 bomo dokončali asfaltiranje vse do krajanov pri Roku, uredili bomo cestno razsvetljavo in napeljali telefon. Ob dejstvu, da smo zdaj v popolni temi in da ima vas le 4 telefone (želja je pa 70) bo to spet velik korak naprej. Istočasno bomo začeli akcijo za gradnjo vaškega doma, v katerem bi morala biti trgovina, bife in dvorana za prireditve ter sestanke Z navdušenimi besedami - lahko zapišemo novopečenega Regerčana, saj je Galeša šele nekaj let v Regerči vasi,se je strinjal Karel Klemenčič, sedanji predsednik skupščine krajevne skupnosti in dolgoletni zastopnik krajanov: ,,Res, že dolgo smo si želeli lastno krajevno skupnost. Čeprav smo bili razdeljeni med Gotno vas in Šmihel, smo ohranili občutek, da spadamo skupaj. Ker smo bili odrinjeni na rob, nismo mogli narediti nič pomembnega, če izvzamem vodovod, ki je prinesel v ta del mesta zdravo pitno vodo šele leta 1963. V kratkem času obstoja naše krajevne skupnosti so krajani res veliko naredili, predvsem pa pokazali enotno voljo in resnično zavzetost za napredek. Upam, da bomo ostali še naprej tako složni in da bomo uresničili vse naloge, ki so pred nami. Teh pa nikakor ni malo, če pomislim samo na še nerešene komunalne zadeve” Bogo Kralj je povedal, da Regerčani zdaj plačujejo samoprispevek za šolstvo in ceste. „Če ne bo druge možnosti, se bomo po izteku krajevnega samoprispevka za ceste krajani najbrž morali odločiti še za dodatno denarno podporo za ureditev kanalizacije. Načrte že pripravljajo, ne bo pa tega moč rešiti le v okvirih naše krajevne skupnosti. Bržkone bo odločala solidarnostna povezanost s Šmihelčani. Sploh pa je ta kanalizacija, ki je ni, mestnega značaja!" Da s kanalizacijo ne bi smeli več dolgo odlašati, so povedali tudi drugi krajani. Nekateri predeli Regerče vasi so higiensko oziroma zdravstveno že resno ogroženi. Miha Gril: „V našem koncu teče gnojnica po stranskih poteh, kar nikakor ni ne lepo ne zdravo. S težavami se ubadajo mnogi, in ker se vas širi, najbrž greznice niso rešitev. Nasploh so tudi stranske poti zanemarjene. Pozimi jih ne plužijo.“ Asfalt je v Regerčo vas prinesel splošno zadovoljstvo, vendar pa tudi nekaj drobnih skrbi. Predvsem se morajo vaščani dogovoriti, kdo naj čisti cesto za traktorji, ki nosijo umazanijo na asfalt. Jože Staniša še pripominja: .Asfaltirana cesta je postala nevarna. Na nji se zelo radi igrajo otroci, poleti se na njej kotalkajo, skačejo, pozimi pa rinejo nanjo s sanmi. Če ne bodo starši otroke pravočasno opozorili, da cesta ni igrišče, potem bomo lahko kmalu slišali za kakšno hudo nesrečo. In še to: naša lepa cesta je ponoči v trdi temi. Javna razsvetljava je nujno potrebna.” Asfaltna cesta, ki teče skozi Regerčo vas, se pri odcepu za Gotno vas spremeni v ozko makadamsko cesto, zasekano v strmino nad potokom. „Po tem odseku,“ je povedal Viktor Mežnaršič, ,je dokaj gost promet. Cesta je nevarna, saj se prav lahko dogodi, da se bo na robu udrla. Ker gre le za okrog 350 m cestišča, bi ga ne bilo težko spraviti v red. Mislim, da je ureditev te cestne povezave v interesu Regerčanov, Gotenčanov in vsega mesta. S sodobno cestno povezavo bi lahko skozi ta del mesta stekel krožni avtobusni promet.“ O tem koščku ceste je enako govoril tudi Stane Bobnar: „Zdaj je sicer nekoliko bolje, saj je prebivalcem, ki živimo na tem koncu vasi, krajevna skupnost priskrbela gramoz in pesek za posipavanje in zasipanje najbolj nevarnih lukenj in delov cestc. Vendar je to le zasilna rešitev.11 Med najbolj aktivnimi krajani so mladinci. Kot taki so znani v vsej občini. Milan Zupančič, predsednik OO ZSMS, je povedal: „Od 86 članov je res delovnih 62. Imamo delovno brigado JRok 77‘, v kateri je 54 brigadirjev, v posebni četi pa tudi 15 pionirjev. Brigada ima svoje uniforme. Pomagali smo pri gradnji ceste, pri očiščevalnih akcijah in pri urejanju okolja, prirejamo pa tudi kulturne programe ob različnih proslavah, sodelujemo z gasilci, izdajamo glasilo Prvi koraki. Zelo tesno je naše sodelovanje z vsakoletnim taborom Sutjeska. Za to sodelovanje smo že prejeli posebno priznanje." Mladina je aktivna, kljub temu da nima svojega prostora, kar sicer mladi drugod radi označujejo kot poglavitno oviro za nedejavnost. Pred kratkim so v Regerči vasi ustanovili dramsko sekcijo, ne vedo pa, kako bo delo teklo brez primernega prostora. Sploh so o prepotrebni stavbi z družbenimi prostori mnogi govorili. Marija Bobnar meni, da bi lahko v taki zgradbi Regerčani dobili dobro založeno trgovino, kak manjši bife, da bi ne bilo treba hoditi v Šmihel, kjer je zmeraj velika gneča. ,.Povrhu vsega pa v šmihelski trgovini rado zmanjka veliko potrebnih stvari,“ je pripomnila. Tudi Ivan Zupančič ni obšel tega perečega vprašanja. „Če bi imeli kje vaditi, bi lahko ustanovili svoj pevski zbor. Zdaj veliko Regerčanov poje v šmihelskem gasilskem zboru, kar ni seveda nič napačnega, saj društvo samo združuje krajane obeh krajevnih skupnosti." Zupančič je omenil tudi bližnjo IMV. „Zraka nam občutno še ne onesnažuje, čeprav včasih žgejo odpadke, da se vleče okoli gost, črn dim. Posebno pozimi pa ?anese k nam smrad iz mesta, kjer se veliko kuri z mazutom. Mislim, da za opozarjanje na onesnaževanje, zlasti potoka, ni prezgodaj." Za okolje skrbi komisija, katere predsednik je Silvo Mišjak. Takole je povedal: „Regerčani nismo poznali kant za smeti, dokler nismo lani organizirano poskrbeli za odvoz. Na pobudo naše komisije je mladina očisula Rok, gozd in vas, pa tudi sami krajani so začeli urejati svoje bližnje okolje. Na vidiku je le en hujši primer - IMV. Glede tega bo morala tovarna več sodelovati s krajevno skupnostjo." Nad Regerčo vasjo so pri porušeni cerkvici sv. Roka kmalu po vojni zgradili skakalnico. Zob časa jo je močno načel in šele zavzetosti nekaterih starejših Regerčanov gre zahvala, da zamisel o malem zimskem športnem središču ob skakalnici ponovno oživlja. Kot navdušen rekreator se je oglasil Milan Bezeg: „Lani so starejši krajani na lastno pobudo začeli graditi vlečnico. Letos sta jim priskočili na pomoč mladina in KS. Ustanovili so gradbeni odbor, občinska TKS je dala 100.000 dinarjev in delo je krenilo naprej z novim elanom. Vlečnica v dolžini okroglih 130 m je zgrajena, popravila in obnove pa še čakata obe skakalnici. In še nekaj bi rad povedal. Z žalostjo opažam, da Regerčani in z nami ostali meščani izgubljamo lepi zeleni kos ob Težkem potoku. Tam smo načrtovali rekreacijski prostor, postavili preprosto nogometno igrišče, zdaj pa vidim, da se na zeleni pas širi IMV. Osebno me moti, da raste tako Regerča vas pred zadnjo vojno: železniške postaje Kandija 2,9 kili-' metra, žandarmerija na Ruperč vrhu, župnija v Šmihelu. Vas leži ob bregu Težke vode, dostop z vozom slab. Preb*-valstvo se preživlja s kmetijo. Vsako leto prodajo v samostan v Šmihelu okrog 3.000 litrov mleka, nekaj pr«1®’ čev, kokoši in jaic. Hrastov in smrek0'' gozd daje les za prodajo na leto do 1™ kubikov. Nad vasjo je podružni^3 cerkev sv. Roka, ki jo je sezidal gf0^ Paradajzar, lastnik gradu Poganci, S*1 kugi 1627. Je zelo obiskovana božja p?,* na dan sv. Roka 16. avgusta, priprošnja ka zoper kugo. Regerča vas do pred petnajstimi lej'-razen bajtarskih hiš je bilo po vojn’ zgrajenih nekaj delavskih hiš. V sm«11 proti Šmihelu nastaja novo naselje, ki ^ nima imena. Ob Težki vodi pod vasjo sta dva studenca. Od 1963 ima *** vodovod. Njive so v nižjih legah. Glavnl pridelki krompir, krmne rastline koruza. Pri hišah so brajde s hibridnih1 trtami, na manjSh parcelah med kofe^' cami pa je zasajena šmarnica. KmeW stvo je po vojni občutno nazadoval®’ delovna sila se je preusmerila v Nov0 mesto. Pri Roku smučarska skakalni**’ ki jo je zgradilo novomeško športno društvo. V vasi so odkrili rimske gt°' bove. Regerča vas danes: čez 200 zasebni!1 hiš, ki bi jih nekdaj imenovali vile. V*5 šteje 720 prebivalcev, od teh je 320 Z*’ poslenih. Čistega kmeta ni nobene^ več. V vasi je samo še en konj. Pole*1 1978 je bila vsa vas asfaltirana. kompleks evoT velik industrijski mesta." Marsikateri Regerčan je nejevojr' zaradi neurejenih urbanističnih ^ j Krajani hočejo vedetr, kaj urb^t načrtujejo v prostoru, kjer žive- • glasnik vseh teh je povedal ne,j. besed Stane Šmajdek. „Več nov ima svojo zemljo in primeren P stor za zidavo, pa jim ne dovolijo 8 diti, medtem ko priseljenci dobi J gradbena dovoljenja. Zasedajo l na Košenicah, ne da bi pri ten1 krajane kaj vprašal. Da se razum®1?« nismo proti temu, da k nam Pr^L, ljudje od drugod, vendar pa misl^ da bi nas pri novogradnjah vs« lahko vprašali za soglasje. Mi smo v, dili vodovod, cesto in druge kofl1^ ne naprave!" Regerča vas, ki je pred nekaj ^ povsem zaslužila naziv vas, je pravem vrenju. Obetajo se ji spremembe, spreminia svoje lice. {tj jani pri tem spreminjanju hočejoi% besedo, hočejo tudi odločati. G°}„n. mn I bodo morali poiskati okvire za valjanje v krajevni konferenci Nuša Košak, ki je pred dnevi p°s ^ njena predsednica, meni, da # ^ morala okrepiti povezava med * in njihovimi organizacijami. pobudnik del in usklajevalec im «. sov. Z izvajalcem, to je krajevno s& 'e nostjo, najtesneje sodelujemo« i0 morem pa zamolčati, da je Pre?Lj-stikov z vaško delegacijo. S Pre<: pa niki še pridemo skupaj, z delegat* P res bolj malo. Velika ovira je 8° fa. pomanjkanje primernega prost0. letu nai bi izhajalo bolj redno. pomanjkanje primernega pi°’1 Omenila bi še, da krajane občasno formiramo z glasilom Krajan, žal, izhaja le občasno. V prihodnj Tako je torej tekel pogovor v ^ sobi Hrastarjeve gostilne tistega ^ skega večera, ko so krajani s svoj. besedami in skozi skupne oči p°Pt, dali na Regerčo vas, eno od 11 1,1 ^ nih krajevnih skupnosti. Morda ^ vseh doživlja največjo spremembo, iz prave vaške skupnosti nastaja m sto. Ivan Zupančič Miha Gril Stane Šmajdek Viktor Mežnaršič Niko Galeša Karel Klemenčič Stane Bobnar po sedanjih cenah na višnjegor-skem klancu za dolžino cestišča 5,54 km 166,2 milijona dinarjev, na vzponu Medvedjek pri Trebnjem v dolžini 5,28 km 158,4 milijona, gradnja polževega pasu pri Pluski, dolgega 2,92 km, bi znašala 87,6 milijonov, na vzponu Poljane 147 milijonov (obvozni pas bo dolg 4,90 km), na vzponu pri Karteljevem pa 204 milijonov (obvozni pas dolg 6,8 km). Torej bo skupno potrebnih 763,2 milijona dinarjev, natančnejšo oceno teh stroškov pa bodo pripravili strokovni sodelavci SGP Slovenija ceste, ki bo verjetno prevzelo gradnjo pasov za počasni promet. Da bi si strokovna služba in izvajalci del pridobili izkušnje, predlaga republiška skupnost za ceste, naj bi prve obvozne pasove začeli graditi na vzponu Plu-ska pri Trebnjem. Republiška skupnost utemeljuje svoj predlog s tem, da bo gradnja tega odseka tehnično najmanj zahtevna, teijala pa bo tudi najmanj denarja. (Iz informacije strokovne službe Republiške skupnosti za ceste) Končno na vidiku vsaj »polževi pasovi” Strokovna služba republiške skupnosti za ceste predlaga, naj bi najprej zgradili tehnično najlažji in najcenejši pas za počasni promet na cesti Ljubljana—Zagreb in to na Pluski pri Trebnjem — Kasneje pridejo na vrsto že višnjegorski klanec, Medvedjek, Poljane in Karteljevo, kar bo po prvih računih stalo nad 760 milijonov dinarjev._ ired' ilje11 dev. nis® Ko1 =pl & 9r o- f I I »o: flO ra- ji- p novembra je minilo 20 J' odkar je predsednik Tito na Mem trgu v Novem mestu Vedal svoje ognjevite, optimi-besede , flova cesta bo "Zevala naše narode. ” K novi p1’ Ljubljana-Zagreb, k veli-j gospodarskemu in gradbeni u uspehu naše dežele je 'otnoglo 53.323 parov mla- rok, ki so pomagale gradbe- % [ ^ podjetjem v dobrih sedmih I E** zgraditi 79,4 kilometra ceste, za kar je bilo izkoDati nič manj kot milijon kubičnih zemlje in kamenja, vgra-,fl 260.000 kubičnih metrov faHoza, 50.000 m3 betona, •000 t asfalta ter zgraditi 250 r°*tov, nadvozov in drugih estnih objektov. Takrat je bilo pri nas še malo avtomobilov. Izračunali so, da je znašala v prvem letu prometna obremenitev samo 877 vozil na dan. Zato pa je bila hitrost vožnje velika, povprečno med 90 in 112 km na uro. Cesto smo s ponosom imenovali -avtomobilska. V teku let se je promet vse bolj gostil, povprečne hitrosti pa so se naglo zmanjševale in znašajo zdaj 47 do 60 km na uro. Število avtomobilov, ki vsak dan hiti po tej važni prometni žili, je že zdavnaj preseglo 10.000. Da bi čimprej razširili vse ožje prometno grlo med glavnima mestoma Slovenije in Hrvat-ske, je bil že leta 1971 izdelan investicijski program rekonstrukcije ceste. Prometni strokovnjaki so za rekonstrukcijo ceste proučili pet možnosti: od prve, najcenejše, ki predvideva gradnjo pasov za počasni promet na strmih vzponih, do tiste najdražje, ki predvideva gradnjo novih dveh voznih pasov v vsej dolžini ceste ter popravilo sedanje ceste, tako da bi dobili štiripasovnico. Ekonomska analiza je pokazala, da bi gradnja pasov za počasni promet na vzponih med Ljubljano in Novim mestom prinesla velike gospodarske koristi, pokazala pa je tudi, da bi ta rešitev zadoščala le do leta 1976. Zato je takrat niso priporočili. Analiza je nadalje pokazala, da bi bila najboljša rešitev gradnja štiripasovnice z novimi voznimi pasovi vzporedno z obstoječo sesto, razen med odcepom med Trebnjim in Novim mestom, kjer bi bilo bolje izbrati za novo cesto pot mimo Sv. Ane. Podrobnejše proučevanje priporočenih rešitev je pokazalo, da bi morala biti deležna velikih popravil tudi sedanja dvopasov-na cesta. Ker bi bilo vsa dela treba opraviti ob velikem prometu, je rekonstrukcija še toliko zahtevnejša. Idejni načrt so začeli izdelovati leta 1974, s prizadetimi pa so se začele tudi prve lokacijske razprave. Gradbeno-tehnično sta bili obdelani dve možnosti izboljšave sedanje dvopasovne ceste med Šmaijem-Sapom in Novim mestom, in to: gradnja pasov za počasni promet na strmih vzponih ob sedanji cesti ter rekonstrukcija regionalne ceste, na katero bi bil preusmerjen promet v času gradnje pasov, ter izboljšanje vozišča sedanje ceste, ki ne ustreza na vseh mestih veljavnim predpisom. Seveda to ne bi bila dolgotrajna rešitev, saj je v študiji zapisano, da bi, upoštevaje naraščanje prometa, znašale že prej kot leta 1985 povprečne vozne hitrosti tudi ob zgrajenih „polževih” pasovih manj kot 60 km na uro. Znano je, da smo že za srednjeročno obdobje, ki se bo izteklo 1980. leta, predvideli nekatere ukrepe oziroma začetek gradnje, vendar doslej ni bilo na trasi narejenega ničesar. Izvršilni odbor republiške skupnosti za ceste je prejšnji mesec obravnaval poročilo strokovne službe in se seznanil tiidi s stroški gradnje pasov za počasni promet. Ti bodo znašali cestno podjetje novo mesto Ljubljanska 8 A Razpisni komisiji delavskih svetov - TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije Novo mesto in TOZD Asfaltna baza in gramoznice Drnovo razpisujeta prosta dela in delovne naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. VODJE TOZD VZDRŽEVANJE IN REKONSTRUKCIJE NOVO MESTO in 2. VODJE TOZD ASFALTNA BAZA IN GRAMOZNICE DRNOVO Kandidati za zasedbo navedenih delovnih nalog morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1: — visoka izobrazba gradbene smeri — nizke gradnje in 4 leta delovnih izkušenj,. — višja izobrazba gradbene smeri — nizke gradnje in 8 let delovnih izkušenj, — srednja izobrazba gradbene smeri — nizke gradnje in 10 let delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit, — ustrezne moralno-politične kvalitete in organizacijske sposobnosti, — predložitev programa razvoja TOZD v roku 3 mesecev po imenovanju za kandidate, ki so v delovnem razmerju v DO, oziroma v roku 6 mesecev za ostale kandidate; pod 2: — visoka izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj, — višja izobrazba gradbene smeri in 8 let delovnih izkušenj, — srednja izobrazba gradbene smeri in 10 let delovnih izkušenj, — opravljen strokovni izpit, — ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti, — predložitev programa razvoja TOZD. Kandidati naj svoje vloge z dokazli o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov TOZD v zaprtih ovojnioah z oznako „Za razpis". O rezultatih razpisa bodo pismeno obveščeni v 30 dneh po izbiri. Izbrana kandidata bosta imenovana za dobo 4 let. KRAJEVNA SKUPNOST RIBNICA razpisuie delo in naloge TAJNIKA KS Pogoji: a) višja izobrazba upravno-pravne ali ekonomske smeri in 1 leto del. izkušenj, b) srednja izobrazba upravne ali ekonomske smeri in 3 leta del. izkušenj pri podobnih delih in nalogah. Za opravljanje dela se zahteva moralno—politična neopo-rečenost. Prijave sprejema KS 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 10 dneh po po-teku razpisa.____________________________________________j OBVESTILO! Obveščamo vse občane, da bodo enote Lekarne Novo mesto zaprte zaradi popisa blaga, in sicer: — enota v Šentjerneju dne 29. 12. 1978 — enota v Dol. Toplicah dne 29. 12. 1978 — enota v Ločni dne 30. 12.1978 — enota v Novem mestu dne 3. in 4.1.1979 V času, ko bo zaprta enota v Novem mestu, bo na recepte izdajala zdravila enota v Ločni. OSNOVNA SOLA BRATOV RIBARJEV BREŽICE razpisuje: — prosta dela in naloge 2 UČITELJEV razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta oz. bolezenskega dopusta) s polnim delovnim časom in — prosta dela in naloge 1 UČITELJA za ortopedagoško usposabljanje duševno prizadetih otrok za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta) s polnim delovnim časom. Pogoji za sprejem: pod 1. PA-oddelek za razredni pouk ali učiteljišče, pod 2. PA- oddelek za ortopedagoško usposabljanje duševno prizadetih otrok. Rok za prijavo na razpis je 20 dni; izbiro kandidatov bomo opravili v 10 dneh po> preteku roka za prijavo; kandidati •bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 15 dneh. Na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD MESO KOSTANJEVICA delovne organizacije MERCATOR—AGROKOMBINATA KRŠKO razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD Kandidati morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene v zakonu, imeti ustrezne moralno-politične lastnosti in izDol-njevati še naslednje pogoje: 1. višješolska izobrazba živinorejske, veterinarske ali smeri živilske tehnologije in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi, ali: 2. srednješolska izobrazba živinorejske ali veterinarske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog s posebnimi pravicami in odgovornostmi. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov: Merca-tor-Agrokombinat Krško, kad ovska služba, Krško, Cesta krških žrtev 52. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 20 dni po preteku objavnega roka. emona posavje n.sol.o. brežice 68 250 Brežice, Cesta prvih borcev 35 Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije in skladno z določili samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu PONOVNO RAZPISUJEMO I. prosta dela in delovne naloge: (ni relekcija) 1) VODENJE IN ORGANIZIRANJE del in delovnih nalog v splošnem sektorju delovne organizacije 2) VODENJE IN ORGANIZIRANJE del in delovnih nalog v komercialnem sektorju delovne organizacije 3) VODENJE IN ORGANIZIRANJE del in delovnih nalog v računskofinančnem sektorju Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za zasedbo razpisanih del in delovnih nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: a) za opravljanje del in delovnih nalog pod zaporedno št 1 mora imeti kandidat visoko ali višjo šolo pravne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju podobnih del in delovnih nalog; b) za opravljanje del in delovnih nalog pod zaporedno št. 2. in 3. mora imeti kandidat visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomsko—komercialne smeri in 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju del in delovnih nalog; c) da so državljani SFRJ; d) da so moralno-politično neoporečni in imajo organizacijske sposobnosti ter pravilen odnos do samoupravljanja; e) da niso kaznovani, oziroma niso v kazenskem postopku zaradi kaznivih dejanj, naštetih v 511. čl. zakona o združenem delu. Opravljanje del in delovnih nalog se razpisuje za dobo 4 leta. II. Poleg razpisanih del in delovnih nalog OBJAVLJAMO prosta dela in delovne naloge: — opravljanje del in delovnih nalog na področju PLANIRANJA Kandidati za opravljanje objavljenih del in delovnih nalog morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo končano višjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju delovnih nalog s področja planiranja o7iroma podobnih del; — da imajo oraanizacijske sposobnosti; — da so državljani SFRJ. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati za opravljanje razpisanih in objavljenih del in delovnih nalog naj svoje vloge z opisom dosedanjih del in delovnih nalog in z dokazili, da izpolnjujejo razpisane, oziroma objavljene pogoje, dostavijo v roku 15 dni po dnevu objave razpisa Splošnemu sektorju delovne organizacije. Ulica prvih borcev št. 35, Brežice. Kandidati lahko dobijo dodatne informacije po tel. št. 068—61—240 ali 068—61 «-406. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v roku 15 dni po dnevu poteka razpisa. Stanovanje zagotovljeno, osebni dohodki v skladu s samoupravnim sporazumom. Odbor za delovna razmerja pri COS „BELOKRANJ-SKEGA ODREDA" SEMI C objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE. Pogoj: NK delavka Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je 3 mesece. Pismene ponudbe pošljite v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. JORDAN IVAN DRAGA 1,-p. ŠMARJEŠKE TOPLICE telefon: (068) 84-923 IZDELOVANJE PREDMETOV IZ PLOYE-STERSKIH SMOL Potrebujete cisterno za kurilno olje ali mazut? Po naročilu vam jo izdelam za vgraditev v kletne prostore kvalitetno in po konkurenčnih cenah v 7 do 14 dneh. Po želji možna dostava na dom. V----------------------^ ZLATARSTVO ŠEME LUKA PARTIZANSKA 1 NOVO MESTO Izdeluje modni nakit1,1 poročne prstane po ročilu ter opravlja ostale zlatarske storil' VSEM OBČANOM LIM SREČNO IN USPE SNO NOVO LETO! TECTYL CENTER Vozniki! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOPO' ZIJO, ZUNANJI IN y NOTRANJI PREMAZL „VALV0UNE TECTVIOM’ VAM OPRA VI PETER PERDEC AVTOMEHANIK ^ POD TRŠKO GOR0%‘ TELEFON 068-22-3'i 4 - letna GARANCl^ • M ^ VSEM STRANKA^ Želim srečno NOVO LETO! > SLOVENIJALES Tovarna pohištva Brežice razpisuje javno licitacijo za prodajo TOVORNEGA VOZILA TAM 2001 - letnik 1973 OSEBNEGA VOZILA ZASTAVA 125/P - letnik 1977 Javna licitacija bo 5. januarja 1979 ob 8. uri na sedežu del«v' ne organizacije. Interesenti si lahko vozila ogledajo na dan licitacije, nep°' sredno pred licitacijo pa so dolžni položiti 10—odst jamstv«' ni polog od izklicne cene posameznega vozila. Avtokleparstvo in avtoličarstvo STAREŠINIČ BORIS Metlika - Na Obrh 35 Vsem strankam in krajanom želim srečno in uspešno novo leto 1979! Gostilna in prenočišča „Na Hrastu" BRUNSKOuESLAVKO Vsem gostom želim veliko sreče in uspehov v novem letu 1979! „SOP" KRŠKO, specializirano podjetje za industrijsko opremo, KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD OPREMA, CKZ 141 objavlja prosta delovna opravila KONSTRUKTERJA \r- ŠOP KRŠKO !wwuw Pogoj: — TSS — strojna smer — 2 leti delovnih izkušenj na področju konstruiranja — odslužen vojaški rok — 3-mesečno poizkusno delo . q0 Prijave sprejema kadrovska služba „SOP" Krško 15 objavi oglasa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 o po dnevu objave. kultura in izobra- ževanje ,.Najprej se preštejmo!” -- Kaj imajo v načrtu dolenjski knjižničarji pod predsedstvom Lee Grabrijan iz Črmomlja? 2e drugič v kratkem času se * Grabrijanova Lea pripeljala v Novo mesto zaradi opravkov v društvu knjižničarjev Dolenjske, ima sedež v Studijski kry'iž-"ici. Se več takih poti jo čaka v frihodnje. Odkar je bila pred dnevi izvoljena za predsednico ,ega društva, ni postala samo ^•ovek ,,na špici", ampak tudi ^bnost, od katere bo v nemajhni meri odvisna društvena dednost. Ni bojazni, da bi Lea ne kos tej dolžnosti, saj ima vse Ustnosti, ki so potrebne za tako Lea Grabrijan ^nkcijo: v knjižničarstvu je z dušo in telesom, organizatorskih *Posobnosti in izkušenj ji ne "'anjka. Slednjih si je nabrala ■ako pri postavljanju na noge do-"tofie občinske matične knjižice v Črnomlju (z izposojevali-»0, kot pri ureditvi knjižnice „v *«steh“ v Metliki. Na nedavnem občnem zboru 'kuštva v Novem mestu je bil sPrejet delovni program za naslednji dve leti. V njem je upo-?6vanih nemalo predlogov, ki ™ je dala Grabrijanova. Na to je n°va predsednica Društva knjižničarjev Dolenjske še posebej J^Hosna, čeprav se zaveda, da ^ pri uresničevanju težko. •■Zadovoljna bom, če se nam bo posrečilo izpolniti vsaj del načrta," pravi. „Mislim, da bo delo olaj&no z ustanovitvijo poverjeništev, ki bi naj jih imeli v vseh občinah, kjer delujejo matične knjižnice. Poverjeništva bodo v organizacijskem pogledu vez z društvom, sicer pa računamo nanje predvsem pri izvrševanju sklepov. To je nova oblika dela, ki je na Dolenjskem do zdaj ni bilo." Društvo je med svoje prve naloge uvrstilo skrb za povezovanje knjižničarjev. Dalo bo napraviti spisek vseh, ki se ukvarjajo s knjižničarstvom poklicno ali ljubiteljsko. Iz teh vrst se bo predvsem množilo članstvo, za katero bo društvo organiziralo strokovno izobraževanje prek začetnih in nadaljevalnih tečajev in seminarjev. Sem so štete tudi strokovne ekskurzije, ki so se že do zdaj zelo dobro obnesle. Društvo bo hkrati poskrbelo, da bo članstvo na tekočem z najrazličnejšimi zakonodajnimi in strokovnimi novostmi s področja knjižničarstva. Pri društvu pa bodo ustanovili posebno strokovno komisijo, ki bo neposredna pomagala knjižnicam na podeželju. Z vso strokovno in organizacijsko dejavnostjo namerava društvo seči Še globlje v kulturne skupnosti in druea interesna področja, kier posvečajo knjigi in knjižničarstvu še premajhno pozornost, W tako pa bo eden pomembnih spodbujevalcev za zadovoljiv potek znane akcije „Družba in knjiga". Na društvenih sejah bo beseda tudi o problematiki knjižničarstva v občinah. Izvršilni odbor se je, kot pravi Grabrijanova, prav zato odločil, da bo imel svoje seje v matičnih knjižnicah in vsakokrat v drugi občini I.Z. „Beseda” se prebija V Trebnjem počastili izid druge letošnje številke „Samo-rastniške besede" — Usmeritev v odprtost in kvaliteto Ob rojstnem dnevu druge letošnje številke Samorastniške besede" so pripravili izdajatelji Trebanjci v soboto, 23. decembra, v avli svoje osnovne šole literamo-glasbeni večer. Na njem so se prepletali recitacije del iz Samorastnike besede" (Zvonka Falkner), igranje na harfo (Pavla Uršič) in debatni vložki, ki jih je povezoval in usmeijal Jože Falkner. Samorastniška beseda . Debatni del večera se je nanašal predvsem na revijo, ustvarjanje in samorastniškost v literaturi. ,.Samorastniška beseda" šteje, kot je bilo poudarjeno, med kulturne akcije. Pri tem nima nihče v mislih, da je revija samo trebanjska. Nasprotno, posebno pravkar izšla številka, v kateri sodeluje 29 avtorjev iz vse Slovenije, to najbolje dokazuje. Prav ta odprtost šteje med posebne odlike, ki jih ima „Samorastniška beseda". Reviji nastaja čistozastopnikar-sko, ne izplačuje honorarjev in sodelavci se s tem strinjajo. Tudi glede tega je svojstven poiav na Slovenskem. Bodoče vodilo pri nastajanju in urejanju revije bodi še bolj kvalitete- Učiteljski trio gre „v živo” Izvajamo glasbo, ki je ufesom prijetna in dostopna vsem poslušalcem" trio Glasbene šole Marjana Kozine, ki ga sestavljajo i -uea Cvetka Hribar, violončelist Franci Može in violinist titv- ^or^> * Je javnosti prvič predstavil 24. novembra na otvo-w 1 razstave ,.Dolenjska slikarska kolonija 78“ v Dolenjski galeriji, ncert, na katerem so bile izvedene ljudem dostopne in ušesom skladbe, je trio naštudiral v dveh mesecih — ob četrtkih. Z nadaljuje, saj se je odločil tako rekoč „v živo“ poseči v JUd in° ž‘v*jenJe Novega mesta. V program uvršča dela klasikov in ^,8®SlOvandcih avtnripv 7 niim na ho nastnnil voplrnlrnr v v; Vee *«elj 111 Soli Hjjstvari je vplivalo na to, da so m , i> glasbe na novomeški glasbe-ustanovili ta ansambel. „Naj- ovan&ih avtorjev, z njim pa bo nastopil vsekakor Se v tej ‘ sezoni. prej smo začeli skupaj delati iz lastnega zadovoljstva, pa tudi iz lastne potrebe. Muziciranje nam pomeni sprostitev in stik s kondicijo, saj smo navsezadnje pedagogi, in delo, ki nam je naloženo v šoli, ni nič kaj lahko. Za trio smo se odločili, ker smo menili, da se bomo lahko ujeli že po zasedbi instrumentov." Tako „vidi" razlog za rojstvo tega ansambla Anton Corbič. Franci Može, ki prihaja na vaje z Dvora, pravi, da hoče trio dokazati, da tudi godala „ubrano pojo" v ansamblu. ,JS tem delamo tudi nekakšno reklamo za instrumente, ki sodijo v težjo skupino. V šoli, denimo, ni prav nobene gneče za uk violončela in violine, pa naj gre za šolo katerekoli stopnje.** Po mnenju Cvetke Hribar bo trio, ko bo imel naštudiranih dovolj skladb, vselej na voljo, če bo treba popestriti kulturni spored ali pripraviti samostojne koncerte. ..Zakaj bi vedno iskali ansamble v Ljubljani in literarni muzej Veseli gori? Nvidena je tudi razši-•tev kmečkega muzeja Odkar so nekdanji eradič fa Barba na Veseli gori pri ntru /'“trupertu ?***ei kmečk spremenili v . -v. iviiic«.kega orodja, bo-J* kmalu minila štiri leta. ^u*ej, v katerem je shranje-vse, od ledene žlice do za-P^vljivčka, je ta čas malone ^frpan s predmeti, ki so po ”°dshiženju“ na kmetih po-j*ji eksponati in paša za oči .“iskovalcev. Izkazalo se je, Sl Štirje prostori za ustanovi ki se še razvija, niso do-°y> ampak bo potrebno P°<1 streho gradiča zanjo UsPosobiti še nekaj sob. , Ljudem, ki jim je zaupana za muzej kmečkega orodja, je porodil takle predlo«: če bi ! lotili obnove in preureditve Nadstropja v tej stavbi, t>i prid«-šest sob. Za izpopolnitev muzeia bi potrebovali dve sobi, v ’reh bi v sodelovanju Studijske knjižnice Mirana Jarca v Novem »lestu uredili literarni muzej dolenjskih pisateljev, eno pa bi spremenili v spominsko sobo Gubčeve brigade. Gornji hodnik lahko opremili z deli kmečkih Ustvarjalk iz vse Jugoslavije. Novomeška študijska knjižnica bi prispevala predvsem gradivo za ureditev mikavnega, stalnega literarnega muzeja dolenjskih pisateljev v veselogorskem gradiču. drugih krajih, če lahko tudi sami kaj pripravimo! Po mojem bi naj bil naš trio samo začetek živahnejšega glasbenega življenja, ne pa edina in zadnja možnost. Zakaj sc ne bi sčasoma porodil simfonični orkester? “ Trio se je lahko že na svojem prvem nastopu prepričal, da bo na prireditvah dobrodošel. Zdaj so na potezi organizatorji kulturnega življenja v tozdih in krajevnih skupnostih, da ga povabijo. Strinjati pa se je treba tudi z besedami Čorbiča, ki pravi, da se s tem učiteljskim ansamblom glasbena šola še bolj odpira za kulturne potrebe kraja, v katerem deluje. I.Z. SEVERJEVI NAGRAJENCI Na ponedeljkovi slavnosti v Škofji Loki so podelili letošnje Severjeve nagrade za dosežke v gledališču. Dobili so jih; Pavla Brunček, igralka Drame mariborskega SNG, Boris Cavazza, član ljubljanske Drame, Peter Dolgan iz Lutkovnega gledališča v Ljubljani, Miran Kenda, član Linhartovega odra v Radovljici, Matjaž Modic, absolvent AGRFTV v Ljubljani. ta. Ni pomembno, kdo ustvarja, marveč kaj napiše in pošlje za objavo. Tako se lahko tudi že uveljavljenim imenom dogodi, da ostanejo njihove pošiljke v mapi nc dovolj kvalitetnih in zato neobjavljenih rokopisov. Pri nastaianju druge letošnje številke je bilo to upoštevano mnogo bolj kot prei. Od okoli 50 avtorjev jih je pri izboru odpadlo kakih 20. Sito kritiške presoje za nadaljnje sodelovanje se bo - ob taki množičnosti - nujno moralo še bolj zgostiti. Podobno kot za kvaliteto bo nujno poskrbeti za razpečavanje re-vije po Sloveniji. Za to do zdaj ni bilo zadovoljivo poskrbljeno, saj so ..Samorastniško besedo" dobile poleg knjižnic le še redke knjigarne. Če se širi krog sodelavcev, se mora tudi krog bralcev, saj bo revija le tako v celoti upravičila svoj namen in si zagotovila obstoj. I. Z. Dr. Fran Petre Ni bil naše dolenjske gore list, in vendar je zdaj, ko ga ni več, tudi pri nas zazijala praznina. Dr. Fran Petre, upokojeni univerzitetni profesor in znanstveni svetnik SAZU, je umrl sredi decembra v triinsedemdesetem letu. Podlegel je zahrbtni bolezni našega časa. Dr. Petre je bil literarni zgodovinar, znanstvenik, pedagog, urednik in organizator. Na kratko bi rekli vsestranska osebnost. V slovensko kulturno zakladnico je prispeval nemalo razprav trajne vrednosti. Od 1950 do 1975 je bil profesor za slovensko književnost in predstojnik katedre na filozofski katedri v Zagrebu. Veliko svojih moči je v tem času razdal za kulturno in prosvetno delo med Slovenci v Zagrebu, zbirajočimi se v Slovenskem domu. Z Dolenjci ga je vezalo več srečanj. Posebno zadovoljstvo je izrazil po poslušanju skupine sodobnih dolenjskih pesnikov na literarnem večeru v Slovenskem domu v Zagrebu, meneč, da je v tvornosti te skupine zaznati vnemo, ki sta jo v preteklosti začela v Novem mestu delujoča pesnika Miran Jarc in Anton Podbevšek. Krčanom bo dr. Petre ostal v spominu predvsem z literarnega večera, posvečenega literarni ustvarjalnosti pisatelja Jaroslava Stovička, krškega rojaka. Dr. Petre je (tedaj že pokojnega) pisatelja Stovička ocenil kot osebnost, ki se je trajneje zapisala v kulturo Slovencev in Hrvatov ter postala vez med njimi. NOVOLETNI KONCERT Tradicionalni novoletni koncert za starše bodo učenci glasbene šole v Črnomlju izvedli jutri, 29. decembra, ob 18. uri v prostorih šole. Tudi tokrat pričakujejo dober obisk. PETJE NA REVIJAH Pevska grla bo tudi prihodnje leto slišati na več skupnih nastopih. Februarja bo v Črnomlju tradicionalno srečanje pevskih zborov, na katero je medrepubliška kulturna zveza Bratstvo in enotnost povabila zbore iz vseh devetnajstih občin, članic te zveze. Marca sc bodo na odru novomeškega Doma JLA zvrstili na reviji odrasli, aprila pa prav tam mladinski in otroški pevski zbori iz novomeške občine. Ti dve reviji bo organizirala Zveza kulturnih organizacij v Novem mestu. ČETRTEK ZA VAJE - Pianistka Cvetka Hribar, violinist Anton Čorbič in violončelist Franci Može (na sliki od leve proti desni), ki sestavljajo pred slabimi tremi meseci ustanovljeni Učiteljski trio Glasbene šole Marjana Kozine v Novem mestu, se pripravljaio za drugi javni nastop. Skupne vaje imajo ob četrtkih, ko se v glasbeni šoli izpraznijo učilnice ,J)ON PASQUALE“ OGREL DLANI V okviru belokranjskega glasbenega abonmaja so v petek, 22. decembra, slovenski operni pevci v črnomaljskem kulturnem domu gostovali z znano Donizettijevo opero , J)on Pasquale“. Navdušili so vsi izvajalci, poslušalci, ki so napolnili dvorano, pa so si še posebej ogreli dlani ob nastopu Belokranjcem zelo znanega in priljubljenega basista Ladka Korošca. Poznavalci so si enotni v oceni, da je bil to za Belo krajino prvovrsten kulturni dogodek. Gledališke hiše v Beli krajini Črnomelj razpisal 4. gledališki abonma Belokranjsko kulturno sezono 1978/79 bo obogatil četrti gledališki abonma, ki ga je pravkar razpisala občinska kulturna skupnost v Črnomlju. Gledališke predstave se bodo zvrstile od januarja do aprila v črnomaljskem kulturnem in semi-škem prosvetnem domu. V obeh krajih bodo abonente vpisovali do 6. januarja. V okviru četrtega gledališkega abonmaja bodo v Beli krajini gostovali: Mestno gledališče ljubljansko, Prešernovo gledališče iz Kranja, Slovensko ljudsko gledališče iz Celja in Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. 6. januarja bo Mestno gledališče ljubljansko v Črnomlju uprizorilo Golarjevo ,.Vdovo Rošlinko", dan kasneje pa tudi v Semiču. Februarja bodo v gosteh Kranjčani: 16. februarja bodo komedijo ..človek na položaju" igrali v Črnomlju, 17. februarja pa v Semiču. Marca in aprila sc bosta predvideni abonmajski predstavi zvrstili samo na črnomaljskem odru: 9. marca bodo Celjani gostovali z Gogoljevo komedijo „Zenitevf‘, 6. aprila pa igralci Šentjakobskega gledališča s Kozinčevo igro „Vas Brezje" ali „Brezjan-sko polje". Stopnja nič gor! Trebanjska kulturna skupnost bo tudi naslednji dve leti združevala denar po enotni prispevni stopnji 1,16 odstotka bruto osebnih dohodkov. Od tega bo šlo 0,54 odst. za skupni program republiške kulturne skupnosti, 0,62 odst. pa bo ostalo v občini. ,,Svoj“ del stopnje 0,62 odst. bo trebanjska kulturna skupnost v letih 1979 in 1980 delila tako, da bo po 0,32 odst. namenjeno redni dejavnosti, 0,30 odst. pa bo šlo za naložbe. Menijo, da bo šlo v obeh letih iz Trebnjega v Ljubljano skupaj okoli 6 milijonov dinarjev, v občini pa naj bi ga ostalo okoli 7,2 milijona dinarjev. Redna dejavnost bo prihodnje leto ..pobrala" 1,8, leta 1980 pa samo še okoli 1,7 milijona, medtem ko bo šlo za naložbe prihodnje leto 1,6, leto kasneje pa skoraj 2,2 milijona dinarjev. Seveda te številke niso povsem natančne, ker so zneske za prihodnje leto preračunali na podlagi cen, ki bodo veljale šele prihodnje leto, zneske za leto 1980 pa na podlagi letošnjih cen. Dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o srednjeročnem planu trebanjske kulturne skupnosti s takimi podatki je šlo v pretres, odobritev in podnis združenemu delu. RECITAL ZA NOVOLESOVE SLAVLJENCE Ob slavnostni podelitvi jubilejnih nagrad članom delovnega kolektiva Novoles 22. decembra na Otočcu je bil tudi literamo-glasbeni recital. Sodelovali so novomc&i pesniki Vladimir Bajc, Milan Markelj in Ivan Zoran, recitatorka Staša Vovk, solist na elektronski harmoniki Silvester Mihelčič in Dolenjski oktet. Bogo Komelj Dal je in daje Beseda o Bogu Komelju ob njegovi upokojitvi Bogo Komelj je po več kot dvaintridesetih letih upravniko-vanja v novomeški Studijski knjižnici nedavno začel življenje upokojenca. Ob slovesu od aktivnega dela v ustanovi, ki jo je takoj po osvoboditvi sam postavil na noge, in zadolžitev, ki so ga zaradi položaja še trdneje vezale nanjo, se ni zaprl v svoj kot in svoj svet. Dejali bi, da ni slekel „kože”, v kateri ga že leta poznamo: marljivega kot čebela, razgledanega kot leksikon, hkrati pa velikega razsipne-ža znanja in izkušenj, nikoli nepripravljenega za nasvet, mnenje, pomoč drugim. Težko bi na Slovenskem našli človeka, ki bi bil bolj predan knjižničarstvu in bolj ljubil to stroko kot Bogo Komelj. Bil je in ostal mož, ki ni naredil črte med poklicem in življenjem v prostem času, ne črte med tistim, kar jr. kot knjižničar moral in kar je želel. Knjiga in knjižničarstvo pa sta njegova velika ljubezen že od njegovih otroških let, ko se je s to ljubeznijo ..zastrupljal’’ v nekdanji novomeški sokolski knjižnici in kasneje v letih študija. To ljubezen je zvesto nosil v srcu in je ni odslovil niti kot interniranec v italijanskih in nemških taboriščih. Se vneteje jo je gojil na osvobojenem ozemlju in takoj po osvoboditvi. Kakšna je morala biti ta ljubezen, še najbolje pove ugotovitev, da je Bogo Komelj novomeško in tudi dolenjsko knjižničarstvo po vojni ustvarjal tako rekoč iz nič. Ni denarja, pa tudi priznanj ne, ki bi odtehtala vso to ljubezen in požrtvovalnost Boga Komdja, kadar je šlo za knjigo in knjižnico. Njegovo delo ni ostalo brez odmeva v javnosti in širši družbeni skupnosti. Dobil je Trdinovo nagrado, Čopovo diplomo, diplomo Zveze bibliotekarjev Jugoslavije, postal je častni član Slavističnega društva Slovenije in prejel še druga priznanja. Vidno in pomembno je Komeljevo publicistično delo, pa naj gre za strokovne in priložnostne kulturnozgodovinske članke ali samostojne publikacije. Poleg v*ega tega je našel čas tudi za uredniško delo pri revijah, zbornikih, Dolenjski založbi ali kje drugje. Izvršni odbor novomeške kulturne skupnosti je Bogu Komelju na čast priredil 20. decembra v Novem mestu posebno slavnostno sejo, na kateri je osebnostni in s kulturo prepojeni lik dosedanjega upravnika Studijske knjižnice Mirana Jarca očrtal podpredsednik občinskega izvršnega sveta Miroslav Vute. I.Z. LE ŽELJA? - V trebanjski občini bi morali žc od leta 1976 nakupiti vsako leto po 2.000 novih knjig, da bi leta 1980 v javnih knjižnicah dosegli fond 25.000 knjig, ali z drugimi bc edami, 1,5 knjige na prebivalca. Ker so do letos samo načrtovali in kupili manj, kot je bilo predvideno, omenjeni fond knjig ob koncu tega srednjeročnega obodbja ne bo dosežen, vsaj ob sedanjih možnostih ne. Upajo, da vsaj za leto 1979 in 1980 načrt za nakup po 2.000 knjig ne bo šel po vodi. „DR2AVNI LOPOV" V NOVEM MESTU - Zagrebško satirično gledališče Jazavac uspešno gostuje z delom Fadila Hadžiča , .Državni lopov" tudi v Sloveniji. Novo-meščani so to gostovanjsko uprizoritev uvrstili tudi v svoj redni gledališki abonma v sezoni 1978/79. Predstavi za red A in B sta bili sredi decembra v Domu kulture. CELJANI GOSTUJEJO - Slovensko ljudsko gledališče iz Celja je s Sehovičevo komedijo „Kurbe" včeraj gostovalo v Kostanjevici, drevi ob 19.30 pa bodo to uspešnico videli tudi v Brežicah. eavA IGM „SAVA"KRŠKO Komisija za delovna razmerja vabi k sodelovanju EKONOMSKEGA TEHNIKA za opravljanje nalog pri blagajni in urejanja dolžni-ško-upniških razmerij v strokovnih službah delovne organizacije. Pogoj: eno leto delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 2 meseca. Pismene prijave z dokazli o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov IGM „Sava" Krško, Cesta krških žrtev 59. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. -R 3 *■**» HOM gpsSA MHHA nLiLRTOPI® Pogodbena organizacija združenega dela REGULATOR BRE2ICE oglaša sledeča dela in naloge: 5 DELAVCEV za delo v strojni obdelavi in 2 DELAVCA za delo v montaži. Sprejmemo kvalificirane ali polkvalificirane strugarje, rezkal-ce, ključavničarje oziroma delavce sorodnih profilov. Delo je zanimivo in za nedoločen čas. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Pogoj je odslužen vojaški rok. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati bodo o izidu obveščeni do 30. januarja 1979. Prijave sprejemamo do 15. januarja 1979. Informacije pri POZD REGULATOR Brežice, Zupančičeva 17 g, telefon 61-417. SLOTEHUUES LESNA INDUSTRIJA KOČEVJE SREČNO NOVO LETO 1979 DOLENJSKI LIST /// ■ * & , kO 4« „ov & ¥ $ //// / > J> J- Si> ///// cN' S cr r * V Jr ^ e a- 3- Ir i- >- T PORTNI KOMENTAR Regres raje za hladilnik Sevniški klub samouprav-folcev se je vsekakor odločil ' ta umestno tribuno, ko je v n 9?do, 21. decembra, postaji na dnevni red širšo obrav-navo športne in rekreacijske aktivnosti delavcev. Ze zdav-Jtaj je namreč za nami celjski kongres slovenskih sindika-tov, ki je temu vprašanju Posvetil več pozornosti (pre-Cei podobno, nič kaj dosti bolj razveseljivo stanje pa ni bilo ugotovljeno na nedav-nom kongresu v Mariboru). Hvalevredna posebnost tavniške tribune je bil odziv 'Pod tako imenovanimi sindikalnimi poverjeniki za sPort in rekreacijo, zakaj Poklicnih rekreatorjev v °bčini še vedno ni. Iz ••Lisce" npr. so bili na tribu-Pi zastopani vsi tozdi; podobno je bilo z Jutranjko, ^očina udeležencev je tvor-Po posegla v razpravo. Med Pomembnimi predlogi je vsekakor pobuda, da bi bilo treba za večjo osveščenost delavcev sklicati takšno tribuno v samih tozdih. Ne bi bilo slabo, ko bi se kakšen študent za svoje diplomsko delo lotil obdelave vprašanja, kako zagotoviti rekreacijo na delovnih mestih konfekcionalk. Tribuna tudi ni izzvenela v jadikovanje, kako manjka objektov in naprav. Rečeno je bilo, da s trudom zgrajene trimske steze (v sevniški občini posebne steze razen planinske ni) marsikje prerašča grmovje, če pa bi bilo zadosti volje, bi se lahko marsikdo rekreiral na obstoječih poteh in napravah. Navsezadnje se še vedno premalo delavcev odloča za pravo izrabo letnega dopusta, in kot je bilo rečeno na tribuni marsikdo porabi regres za dopust raje za nakup hladilnika ali podobne stvari. Telo pa potrebuje za premagovanje vsakodnevnih naporov še vse kaj drugega. A.Ž. Ponovno v košarkarskem vrhu Minuli teden so v Metliki praznovali desetletje dela košarkarskega kluba Metlika — Podeljene plakete — Zanimiva tekma z zagrebško Cibono Sredi minulega tedna je slavil metliški košarkarski klub desetletnico delovanja. Belokranjski košarkarski delavci so se na jubilej dobro pripravili. Telovadnica je bila v sredo popoldan in zvečer nabito polna. Po oceni organizatorjev je slavnosti prisostvovalo okoli 400 ljubiteljev košarke, med njimi predstavnik metli&e občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in organizacij združenega dela. Prireditev se je začela s slavnostnim govorom, ki ga je imel ustanovitelj ter prvi in zdajsi predsednik dr. Tomislav Goranič. Med drugim je dejal: „Vescl sem, daje ravno desetletnica kluba čas, ko se naši igralci ponovno nahajajo v republiškem košarkarskem vrhu. To je dokaz, da g N Plaketo za dolgoletno delo je dobil tudi ustanovitelj, prvi in zdajšnji predsednik KK Beti dr. Tomislav Goranič. Ne le duh po etru, garanje! Hi dirkači na prizadevnih pripravah v leskovški športni dvorani - Optimisti pred . novo sezono - Speedway ni le dirkanje - Trener tekmovalcev je Cveto Bergant PtM na.^ doviti „lete^i Kranjec" je Pterr, v°ino spoznal, da dirkanje na v%°®ovih u6askih ni le brezglava Va' .^kač mora poleg duševne p,i"°sti biti nadvse dobro telesno :,s, ®vljen. Tega sc zaveda tudi tre-j^Ucih speedwistov Cveto Ber- ti J Končani turnirji M' teden so se končali kate-|0 "“ki turnirji, ki jih je organizira-It3l"ovomeško športno društvo. II. ih Sonjo so osvojili Borut Škerlj, lij ai, lfovatič in Niko Lončarevič, v* 5>rjan Lapajne, Jovo Lončare-IV’ r^ako Veljkovič in Leon Bihar, Tol,. ^Sgorijo oa Nikola Brajkovič, " " " Tom ! fČ' liha- Sšvefi. Stanislav Vene, Braco I^?r. in Milan Zupančič. Obenem čemi obveščajo, da bodo 31. de-Pote ■ Pripravili novoletni hitro-ta L?ni turnir v prostorih šahovske-kluba. Začetek ob 9. uri. GOZDARJI IN TEK J>deljo, 7. januaria, bodo člani 0°meškega športnega kluba Mo ..in ^kni komisije za šport in nettleacij° P" novomeške r srn sindikal- lek 7V"tu pripravili smučarski trim zainteresirani naj se zberejo v h r. ?elu pri posebni osnovni šoli vsaj - 5-30. Start na okoli 2500 m dol- Bi*. * iClrt 011 OKOil 11 °8i bo okoli 10. ure. tkalciceva in PETRIČ i»\riesnokulturna sk"pnost Davila M 'pnost Kranj hrštvo novinarjev Slovenije sta •riila 22. decembra v Kranju “olik tev’ na kateri so razglasili naj-v S* športnike, športnice in ekipo L. ,veniji v letošnjem letu. Med °<1 R^iki je zmagal Ptetrič (74 glasov (71-31, za njim so se uvrstili Križai Postružnik ter Kopitar (po 1 tj tv ^ajboljše športnice: Tkalčiče-(Sijanje, 47 glasov), Jaušovčeva Os, 27), Lorencijeva (atletika, 9). °ljša ekipa: Gradis (keeljanjc, "glasov). Že dober mesec se po dvakrat na teden sestaia vsa deseterica srčnih fantov v leskovški športni dvorani: Krešo Omerzel, Jože Mavsar, Bojan Kozmus, Jože Žibert, Janez Mrvič, Zvone Gerjevič, Vili Jankovič, Anton Prevoršek, Anton Mikulič in Miran Praznik. Mladi trener Bergant iz Jutranjke uživa med svojimi varovanci potrebno avtoriteto. Med drugim si pri svojem delu pomaga tudi s sodobnimi elektronskimi napravami, kot je npr. reakciometer, ki ga jeza potrebno preverjanje med telesnimi pripravami posodil industrijski psiholog iz te tovarne. Kaj pravijo o minuli sezoni, sedanjih pripravah in svojih pričakovanjih nekateri udele-ženci? JOŽE MAVSAR, šofer pri krškem Transportu, je predvsem zaradi tega športa šofer skakač, kar pomeni, da prime za krmilo kateregakoli vozila, dostikrat pa ne more na bolj donosne dolge vožnje. ,,Priprave v tej dvorani so nekaj izvrstne- fa. Nekaj takega sem si že dolgo elel, a doslej ni bilo možnosti. Kar sem mogel, sem si glede telesne pri-ravljenosti skušal pridobiti pri vrsti jortov: rokometu, nogometu ali karateju," pravi Jože. JOŽE ZIBERT se vozi na priprave nedvomno najdlje, iz Brezovega pri Studencu. „Prvo leto v 1. ligi je bilo zame naporno, psihično, kot tudi telesno. Če bo stroj v redu * spomladi mi je precej nagajal čakujem boljšo uvrstitev. Tel psihološke priprave, ki smo se jih lotili, so nedvomno koristne." KREŠO OMERZEL, delavec v Celulozinem tozdu Papir, je med vsemi dirkači najbolj zadovoljen z razumevanjem svoje delovne sredine. „Res so mi šli na roke v vseh ozirih, želim le, da bi bilo tako tudi vnaprej. V minuli sezoni me je vsekakor zapustila športne sreča. Dva padca sta se končala z zlomom ključnice na istem mestu. Poškodba me še malo ovira," je dejal, trener Bergant pa je po preizkusu z reakciometrom ugotovil odlične reflekse. .Dirkanje v prvi ligi je izredno naporno. Prav bi bilo, da bi naš klub poslal koga tudi na tekmovanje v tujino, da si nabere izkušenj. Veliko bi pomenilo, če bi dobil - pri- e lesne in KANIŽARICA — Na sliki je sedem nogometašev kanižariškega Rudarja, ki uspešno igrajo v črnomaljski občinski nogometni ligi. Vrsta Rudnika je v jesenskem delu A lige v malem nogometu dobro J 'grala in po prvem delu občinskega prvenstva vodi. zmogljivejši motor na štiri ventile," govori z optimizmom. Mladi JANEZ MRVIČ ni zadovoljen z osnim mestom v 11. ligi. Kurjač v sevniški Kopitarni sicer toži nad oddaljenosto sedaniih priprav, meni pa da bo prihodnje leto bolje. Članom krške ea AMD bi se lahko na tribuni leskovške dvorane marsikdo pridružil. Na svoje oči bi se lahko prepričali, da speedway ni le hrup motorjev, duh po izgorelem bencinu in etru, temveč predvsem garaštvo. ALFRED ŽELEZNIK Zakaj proti priznanjem? Na zadnji seji upravnega odbora Partizana Leskovec je govoril tajnik društva tovariš Olovec tudi o podatkih, koliko rokometnih tekem so odigrali posamezni člani od ustanovitve društva do danes. Predlagal je, naj najzvestejšim igralcem svečano podelijo skromne plakete, starejšim članom pa priznanja za njihovo dolgoletno igranje v rokometnih ekipah Leskovca. Večina članov je menila, da bi morali priznanja in plakete podeliti ob jubilejules-kovškega Partizana že pred letom dni. Vendar takratni člani upravnega odbora dvaj-sedetnici niso posvetili niti besede. Zakaj? Kot dolgoletni član društva, njegov tajnik, blagajnik, trener in vodja mnogih ekip sem bil prepričan, da bodo letos, ko je delo v klubu lepo steklo, pripravili skromno praznovanje v počastitev 20-letnice uspešnega dela društva. Obletnica res ni visoka, pa vendar se je v dveh desetletjih s požrtvovalnim delom mnogo naredilo in veliko tovarišic in tovarišev j nemalokrat žrtvovalo ogromno prostega časa. Pa da ne bo kdo mislil: niti najmanj ne za priznanja ali pla kete. Kaže, da sedanje vodstvo Partizana njihovo delo zani ka. Najbrž pa pozabljajo na rezultate, diplome in pokale v klubskih vitrinah. Zanje so igralci, ki so bili dolga leta zvesti leskovškemu dresu, žrtvovali veliko prostega časa, zanemaijali domače ter prelili veliko znoja. Nekaterih igralcev ni v vodstvu kluba in podoba je, da je samo to razlog, zakaj so nekateri proti praznovanju rokoi: ?t-nega jubileja in proti podelitvi priznanj. l Š. smo navzlic težkim razmeram v minulih letih mislili na igro pod obroči, in ko je že kazalo, da se bodo igralci za vedno poslovili od dresov in žog, ponovno dosegli lep uspeh. Upamo, da bomo v super ligi dostojni tekmeci boljšim ekipam, če pa bomo nadaljevali z delom, s Kakršnim se lahko postavimo danes, potem lahko po tihem računamo tudi na večje uspehe .. “ Nato je vodstvo kluba podelilo najzaslužnejšim košarkarskim delavcem lepe plakete, Slevici Medku pa so podelili tudi pokal za 5000 doseženih košev za metliško ,,Beti“. Po slavnostnem delu je prišlo v dvorano še več gledalcev, ki so si želeli ogledati ta čas v 1. zvezni ligi zelo uspešno Novoselovo četo. Na metliški parket so pritekli najboljši R. BLAS PRVAK Sevniški SK Milan Majcen je v letošnjem letu pripravil 12 odprtih hitropoteznih šahovskih turnirjev. Na zadnjem je zmagal Majerle (10,5 točk), za njim pa so sc uvrstili Furlan (9), Maurer (7,5), J. Blas (5,5) itd. Končni vrstni red: 1. Rudi Blas 77 točk, 2. Majerle 76, 3. Kranjec 57,4. Maurer 51, 5. Derstvenšek 48, 6. Soper 37 itd. J. BLAS ŽIDANEK PRVAK Na prvenstvu Kegljaškega kluba Novo mesto je nastonilo 52 tekmovalcev. Letos je premočno zmagal Franc Židanek, ki je drugouvrščenc- fa Blažiča premagal kar za 150 egljev. Vrstni red: 1. Židanek (Pionir) 2637, 2. Blažič (Železničar) 2487, 3. Zupančič (Novoteks) 2477, 4. Barbič (Luknja) 2467, 5. Pirc (Novoteks) 2447, 6. Hrovat (Pionir) 2441, 7. Klobučar (Novoteks) 2431, 8. Rodič (Železničar) 2428 itd. ZBOR SMUČARJEV Minuli teden so imeli člani brežiškega smučarskega kluba obči zbor, na katerem so pregledali dosedanje delo. Ugotovili so, daje za smučanje vedno več zanimanja, kajti društvo ima vse več članov. Letos kaže, da bo imelo z organizacijo tečajev in izletov več sreče, kajti za smuko v minulem letu ni bilo pravih možnosti. GIMNAZIJA NAJBOUSA Člani propagandne komisije Atletske zve-.e Slovenije so izdali 5. številko „Naše atletike", bilten, v katerem so zbrali kopico zanimivih podatkov in rezultatov. Med niimi tudi podatek, da so bili atleti z novomeške gimnazije najuspešnejši v tekmah za atletski šolski pokal Slovenje. Rezultati-st. mladinci: 1. gimnazija Novo mesto 8077 točk, st. mladinke: 1. gimnazija Novo mesto 6791 točk, 11. zdravstvena šola Novo mesto 3271; mL mladinci: 1. gimnazija Novo mesto 7263, mL mladinke: 1. gimnazija Novo mesto 6116, 2. zdravstvena šola Novo mesto 4238 točk. odbojka Zagrebčani, pri domačih pa je manjkal odlični Svinger. Predpostavljeni v njegovem podjetju v ,3eti“ so ga, navzlic temu da bi moral Svinger dobiti plaketo in da bi moral odigrati slavnostno tekmo, poslali na službeno pot, s katere se odlični košarkar tudi do konca slavnosti ni vrniL Prijateljsko srečanje med Metličani in Zagrebčani je postreglo z lepo košarko. Domači, čeravno so igrali oslabljeni, so Novoselove fante presenetili, saj so vodili domala ves prvi del prvega polčasa. Sele potem, ko so gostje začeli več napadati preko visokega Knega, je tibona povedla in zanesljivo dobila prvi polčas. Tudi v drugem polčasu je bilo srečanje zanimivo. Pri domačih je odlično igral Grbec, pri gostih pa Knego, ki pod košem ni imel pravega tekmeca. ,3eti“: Kremesec 4, Medek 30, Grbec 21, Vergot 4, Einsidler 6, Sahmič 8, Nemanič 2 in Popovič 2. BRUSNICE — Člani brusniškega smučarskega kluba so letos pripravili že drugo tekmovanje, ki si ga je ogledalo okoli 100 gledalcev. Rezultati po disciplinah: slalom: 1.Gazvoda, veleslalom: 1. Gazvoda, r rale ln i slalom: 1. Gazvoda; smuk: Gazvoda. (A.A.) DOLENJSKE TOPLICE - Domače šolsko športn" društvo je pripravilo tradicionalno novoletno košarkarsko prireditev, na kateri so nastopali učenci OS Katja Rupena (Novo mesto), OS Žužemberk in OS Dolenjske Toplice. V obeh konkurencah so bili Novomeščani najboljši. (D .O.) SLAVNOST OB DESETLETNICI - Ob jubileju belokranjske košarke so metliški košarkarski delavci pripravili zanimivo košarkarsko tekmo med zagreb&o Cibono in domačo „Beti“. V srečanju so bili Novoselovi fantje boljši, domači pa so navdušili s hitro in domiselno igro. Na sliki: trenutek s tekme. (Foto: J. Pezelj) Vojakom rokometni 'ples’ V Ribnici se je končal tradicionalni turnir, s katerim so počastili dan JLA - 1. LAO, 2. Jugoslavija Pred sedmimi dnevi končan ribniški rokometni turnir, s katerim so državna reprezentanca, ekipa Slovenije, izbran« vrsta ljubljanskega armadnega območja in domači Inles počastili dan JLA, seje od lanskega v marsičem razlikoval. Ogledalo si ga je precej več občanov, ki so videli zanimivejše in kakovostnejše tekme kot pred letom dni, v kateri so imeli največ sreče pripadniki JLA. Gotovo najmočnejši tradicionalni mjvj tekmi Vrsta Slovenije, ki je rokometni turnir na Dolenjskem je v premaeala LAO, je prišla na igrišče prepričana v zmago. Domači so odlično jgrali in ekipa, sestavljena iz najboljših igralcev v Sloveniji, je morala priznati premoč. Rezultat: 29:26 (12:14) za Jules. Za drugo presenečenje so poskrbeli vojaki. Po lepi in izenačeni tekmi so tesno zmagali (24:22) in zaradi boljše razlike v golih tudi zmagali. Končni vrstni red: 1. LAO, 2. Jugoslavija, 3. Slovenija, 4. Inles. M.G. NOVO MESTO : ŽELEZAR- 3: 1 (8,-12,12,9) Z mirno, zbrano, zanesljivo igro, ki je bila prekinjena le za hip v drugem nizu, je Novo mesto v zadnji tekmi pred odmorom slovenskega odbojkarskega prvenstva doma zasluženo sprašilo kandidata za prvaka, jeseniškega Železarja. Domačini so gostom vsilili svoj način iere, za katero so značilne visoke podaic, močni udarci ter nenadejani penali. Sobotna tekma je vnovič potrdila, da bi se Novomeščani, ki v ligi prednjačijo s povprečno višino igralcev, pa tudi z rutino, lahko potegovali za vrh razpredelnice, čc bi izboljšali svojo igro v polju. Za Novo mesto so igrali: Goleš, Vcrnig, Primc, Babnik, Medle, Cotič, Losič in Legan. ŽUŽEMBERK - JAMA 1 ; 3 (-13, 11,-3,-10) V zadnji tekmi pred zimskim odmorom so se Zužcmbe.‘čani pomerili z ekipo Jame in srečanie izgubili z 1:3. Cc bi neizkušeni igralci, ki so nastopili v Novem mestu, zmagali v prvem nizu, bi lahko pomembno srečanje tudi dobili. Za Žužemberk so igrali: Stor, Kosmina, B. Plut, I. Plut, Brulec, Skrbe, Kolarič, Pršina, Muhič, Fric in Černač. Po 9. kolih so Žužemberčani na šestem meslu. Ribnici zbral ta čas najboljše jugoslovanske rokometaše. Strokovnjaki so napovedali, da bo tudi letos brez težav zmagala najboljša jugoslovanska ekipa, državna reprezentanca, ki pa ji v Ribnici ni šlo najbolje. Že v tekmi z vrsto Slovenije, ki jo je dobro vodil Krivokapič, so imeli fantje v modrih dresih veliko sreče, da so zmagali. Ekipa SRS je še 10 minut pred koncem srečanja vodila, a so tekmo le dobili reprezentanti Rezultat: 24:23 (9:11). Izredno zanimiva je bila tekma med Slovenijo in LAO. Srečanje je bilo ves čas izenačeno in strokovnjaki in gledalci so bili prepričani, da bodo zmagali vojaki, zakaj v ekipi je igralo precej državnih reprezentantov. Vendar so Slovenci zaupali svoji moči in poskrbeli za presenečenje: dobili so 28:27(16:15). Državna vrsta se je nato pomerila z.Ribničani. Gledalci so sicer pričakovali igro z mačko z miško, vendar ni bilo tako, kar dokazuje rezultat 17:14 (9:8) za Jugoslavijo. Naslednji dan, na predvečer pred praznikom JJA, sta se obetali najbolj zani- NOVO MESTO V SLOVENSKO LIGO Minuli teden seje končalo ekipno prvenstvo Dolenjske, na katerem je zmagala reprezentanca Novega mesta. Končni vrstni red: 1. Reprezentanca Novega mesta 14.821, 2. Metlika 14.456, 3. Mercator 14.329, 4. Krka (izven konkurence) 14.316 itd. Med posamezniki so najbolje metali Blažič 2547, Turk 2512, Jarc 2510 (vsi Novo mesto), Hren (Krka) 2482, N. Badovinac 2475, Ž. Goleš (oba Metlika) 2466 itd. N. GO LES ČRNOMELJ: OCENA PROGRAMA Odbor za šolska društva pri črnomaljski TKS je pred kratkim ocenjeval zastavljeni program za obdobje september-december. Kratke ueo-tovitve: na občinskih prvenstvih navzlic dogovorom niso sodelovale vse šole. Na rednih prvenstvih so bili prisotni člani SSD Semič, Stari trg je sodeloval štirikrat, Cmomelj petkrat, Vinica na štirih prvenstvih, prav tako Dragatuš. Člani odbora so menih, da je nerazumljivo, zakaj niso na dveh prvenstvih nastopili člani SSD Črnomelj, ki imajo za delo najboljše možnosti. Novoletna kegljaška revija Novomeški kegljaški delavci, ki bodo pripravili že 4. tradicionalni novoletni kegljaški turnir za pokal Krke, so sporočili, da bo letošnia tekma izredno kakovostna. Nastopili bodo nekateri' najboljši jugoslovanski tekmovalci in tekmovalke. Dvodnevni turnir se bo začel v soboto, 6. januarja, s četverobojem ženskih ekip. Ob 8. uri se bodo na kegljišču pri ,.Vodnjaku" pomerile ekipe Celja, Jane (Medvode), Konstruktorja (Maribor) in domače „Krke“. Štiri ure kasneje se bo začel četveroboj moških ekip v disciplini 6 x 200. Nastopili bodo tekmovalci iz Celja, Kranja (Triglav), Ljubljane (Slovenija ceste) in reprezentanca Dolenjske. Naslednji dan pa se bodo na novomeškem kegljišču poskusili še tekmovalci zaecbškega Medvcščaka, ljubljanskega Gradisa, Carde iz Radencev in novomeške Krke. Vsekakor bodo najbolj zanimivi dvoboji med vrstama, kijih bosta vodila prekaljena mojstra kegljaških stez Dragaš in Steržaj. Organizatorji vabijo na ogled vse ljubitelje kegljanja, zlasti k sode Utvi velikega prchodpga pokala in ostalih pokalov. Tekmovanja bodo zanimiva tudi zau ker bodo na tradicionalnem srečanju boljših jugoslovanskih tekmovalcev in tekmovalk nastopili tudi najboljši dolenjski kegljači in kcgljačicc. NAROD, KI NE . . -Za objavo smo tokrat izbrali dokaj nenavadno fotografijo, ob kateri se bo poznavalec fotograf-ske umetnosti morda zmrdoval, češ, da je slabo skomponi- -rana, tehnično nedorasla in povrhu vsega še narejena iz opra- I skanega negativa. Vse to drži, vendar ima fotografija neko i vrednost, na katero bi radi opozorili - to je njeno sporočilo I nekakšen nemi komentar. Skupina prijateljev jo je posnela’ s na letošnjih poletnih počitnicah na otoku Rabu, ko so obi- i t.'a *.• J nekd^e koncentracijsko taborišče. Ob cesti so | ugledan dve tabli: ena sveže prepleskana, z jasnim napisom v I tujem jeziku, druga skoraj nečitljiva. Tabli pripadata dvema = povsem različnima svetovoma: prva servilnemu pridobitni- i štvu, druga naši slavni zgodovini S fotografije je težko raz- i brata, zato kar napišimo, da je na hudo zdelani in uničeni | tabli napi« m nakazana smer do koncentracijskega taborišča I kraja, kjer so v hudem trpljenju kalili narodno zavest mnogi S naši rodoljubi. Gotovo ne zato, da bo njihovim potomcem š več vreden kupček mark kot spomin na trpljenje očetov, i Res, kaj je z narodom, ki ne spoštuje lastne preteklosti? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiii SVETU OKOLI LETEČA TURNEJA - Po zadnjih glasovih iz Italije je tamkajšnji jug postal izjemno aktivno območje za vse vrste NLP. Menda imajo vsak večer prave svetlobne predstave. Večino neznanih letečih predmetov so opazili v Kalabriji. Omenimo še to, da imajo Italijani Kalabrežane za posebno vrsto ljudi, podobno, kot imajo Slovenci nadvse v časteh vrle Butalce. G poieaNM Mi< pred 20 leti Manj trgovin kot prej ŽE MNOGO ČRNILA je bilo prelitega zaradi trgovine. Pri nas imamo trenutno celo manj trgovin kot pred vojno. Potem ni nič čudnega, če blago ne pride do potrošnika, če ni konkurence in je postrežba slaba. Še več: prišel je čas, ko bomo morali resno razmisliti, kje in kako bomo vse prodali, saj se proizvodnja tako rekoč iz dneva v dan povečuje. O tem bodo morali razmisliti tudi proizvajalci. Njihov dohodek je namreč odvisen od tega, koliko blaga prodajo, in ne od tega, koliko blaga izdelajo. Za blago, ki leži v skladiščih, skupnost ne more dati nikakršnega priznanja. MARSIKAJ SMO letos utrdili v gospodarstvu na Dolenjskem. Za boljše uspehe bomo morali poskrbeti v industriji. Nobena skrivnost ni, četudi smo ob koncu leta bolj prizanesljivi, da s sedanjo delovno storilnostjo ne moremo biti zadovoljni. Marsikje še zdaleč niso izkoristili vseh skritih rezerv, ki jih imamo v ljudeh in strojih. Dolenjski delavec je mlad, saj je prenekateri šele včeraj pustil krpo skope zemlje in se priključil delavnici ali stroju. Dela po novem, misli pa še po starem. V KINU TREBNJE so dobili nov gramofon, mikrofon in plošče. Vse skupaj je stalo 40.000 dinarjev. Gramofon igra brez igel, plošče pa obrača avtomatično. V NEDELJO, 14. decembra, je bil v Žužemberku in okolici v popoldanskih urah močan vihar. Podiral je kozolce in električne drogove. Skoda je bila precejšnja, prebivalci pa 24 ur brez elektrike. NOVOLETNA ŽELJA. Brivec in frizer Egon Povše ima za novoleto skromno željo: „Da bi v letu 1959 ljudem brade in lasje bolj rasli! Tako bomo imeli prihodnje leto boljši uspeh,“ je odgovoril. V obratu Kondenzator pa je mnogo deklet odgovorilo: „Ne vem.“ Nobena pa ni znala povedati, kako velik je ta „ne vem“, če je debel ali suh. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 27. decembra 1959) J ŠTUDENTJE 1A - Američane je začela boleti glava zaradi nepismenosti. Seveda ne gre za nepismenost, kakršna je doma v zaostalih in gospodarsko nerazvitih krajih, ampak za nekakšno polpismenost. Posebna komisija je ugotovila, da je večina študentov, ki se prijavljajo k sprejemnim izpitom za višje šole, praktično nepismena, saj ne znajo spodobno napisati niti enega angleškega stavka, nerešljiv problem pa jim je tudi pisava povsem preprostih besed. PRODANA LUKNJA - Neki Londončan je kupil 30 m globoko in približno hektar veliko luknjo v Franciji. Luknja je nastala med 2. svetovno vojno, ko so Angleži s 60 tonami dinamita podminirali nemške obrambne linije. Lastnik slavne luknje je hotel krater zasipati, vendar mu veterani tega niso dovolili, češ da gre za vojni spomenik’ Tako je luknjo raje prodal. KORISTNI ŠPORTNIK - V hudih težavah so bili tudi ameriški veterinarji (z. veterani jih lahko združi ie tiskarski škrat), ko so hoteli iz želodca bolnega delfina izvleči neki predmet, pa so ime'i vsi po vrsti prekratke roke. Na pomoč so poklicali poklicnega košarkaija in ta je zlahka dosegel trdi predmet v delfinovem želodcu. Živali ni bilo treba operirati ... Z ENIM STRELOM TRI - Zares slab dan so imele nedolgo tega divje svinje v Alzaciji, oziroma nadvse srečen dan je bil za nekega lovca. Enkrat je ustrelil in zvrnil na dlako tri divje svinje. Ta lovska je čisto resnična, saj so o dogodku pisali tudi redni časopisi. Kaj so pred 80 leti pisale Dotonjske Novice. Adijo. Kolumb! | Zgodovinski srebrnik — Vikingi pred Kolumbom Celih 15 let so v muzeju v Augusti hranili star, močno načet kovanec kot primerek | angleškega kovanega denarja iz 12. stoletja. Kovanec so našli v starodavni indijanski gomili blizu obalnega mesta Blue Bill. Na eni strani srebr-ega novčiča so pod patino Ikrili stilizirano živalsko glavo, na drugi strani pa vrezan križ. Najditelj za ameri-Sce razmere starega predmeta je bil ljubiteljski arheolog I Guy Mellgren. Mellgren se že ob n ajd bi leta 1961 ni prav strinjal z mnenjem strokovnjaka I ' žavnega muzeja. Ves čt ga je navdajala slutnja, da ie ifcl nekaj bolj pomembnega, kot je star aneleški kovanec. Vendar je šele pred dobrima dvema tednoma dobil potrdilo, da ga ljubiteljska žilica ni razočarala. Pred kratkim je namreč Mellgren oH najboljših stro-1 kovnjakov za numizmatiko izvedel, da njegov srebmiček v muzeju ameri&ega mesta Aueusta ni angleški. Angleža Peter Seaby in Michael Dol-ley sta natančno proučila fotografije kovanca in prišla do zaključka, da gre za sre-1 bmik, ki so ga skovali na [ Norveškem v času vlade Olafa III Kyrre (Tihega), se pravi, da so ga izročili prometu v letih od 1066 do 1093. S tem znanstvenim potrdilom imajo zgodovinaiji v | rokah dokaz več, da dobri stari Kolumb ni bil prvi Evropejec, ki je prijadral do obal Novega sveta, pred njim I so do Amerike prispeli Vi-1 kingi. To je zdaj znanstveno dejstvo, ne samo ugibanje na osnovi starih nordijskih sag. Kolumb se torej poslavlja od prvenstva. Adijo, Kolumb! Srebrnik — dokaz, da so bili Vikingi prvi v Ameriki. itev prejšnje križanke ^ TTTIIIIII ^se se menja, nič ne izgine. OVID Nemi govori s pomočjo računa!jii;ta. Elektronski jezik za ne0 Finski strokovnjaki obljubljajo, da se bodo nemi p0^ varjali in slepi brali običajne knjige in časopis®^, Iz Finske prihajajo vesti za Že sedaj imajo novin^J neme in slepe. Tamkajšnji stro- pravama spodbudne „ kovnjaki namreč izpopolnjujejo šoli za sle >e v Helsinkih up®' »amo na en način lahko po- dvoie zanimivih naprav: govore- Ijajo eno‘ od naprav za *^em° srečni: tako, da živimo či‘in bralni avtomat. Ob po- tistih slepih, ki želijo del»u.V4n«ge. moči sodobne elektronike se operatorji na računa*1" L. N. TOLSTOJ bodo nemi lahko pogovarjali, Izkazalo seje da bod°n°verv) i- ebirali vsakdanje ča- prave UDorahnei«* kot sQSp ^jubi umetnost! Od vseh laži * najmanj lažniva. G. FLAUBERT »IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIII nemi —j__ slepi pa prebirali vsakdanjega sopise in knjige. Sama zamisel obeh naprav je preprosta. Nema oseba na posebni miniaturni pisalni napravi odtipka željeni stavek, nato pa pritisne gumb, ki aktivi,a računalniški glas. Računalnik izgovori natipkani stavek. Pri bralni napravi za slepe pa majhna kamera snema vrsto za vrsto v časopisu, računalnik pa vsako zaključeno enoto spremeni v glas. Stvar je le na videz preprosta. Človekov govor je namreč iz-dredno zapleten Ne samo daje trajanje istega glasu v različnih besedah različno dolgo, tudi višina in poudarek sta različna. Ko so prvi računalniki spregovorili s svojimi umetnimi pasovi, jih skoraj ni bilo mogoče razumeti, čeprav so nizali glas do glasu. Njihovemu govoru je manjkal ritem, poudarek in melodija. Vse to naj bi na novo programirani govorni računalniki spremenili. Finski strokovnjaki uvajajo obširnejše in bolj poglobljene govorne programe, v katerih upoštevajo, kolikor se le da, spremenljivost glasu v različnih glasovnih povezavah. TRČIL V AVTOBUS 17. decembra ob 13. uri se je zgodila prometna nesreča v Goleku. Iz Krškega proti Goleku je vozil voznik Izletnikovega avtobusa iz Celja Ivan Rožman, doma iz Pleterja 36; ko je pripeljal v Golek, je po klancu navzdol iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Slavko Kiler, Sovretova 60. Ob zaviranju zaradi neprimerne hitrosti ga je začelo zanašati v levo in je trčil v avtobus. Voznik Kiler je bil hudo telesno poškodovan, njegova hčerka pa laže. Oba so prepeljali v novomeško bolnišnico, prave uporabnejše, kot načrtovali. N dl slepost pomladna cvetica sklepna beseda znani fr. astrolog ar. žrebec dl lovkar mesto v dalmaciji središče moldavije zid nord-smuči polnilo lišp i t|L L9'- pokrajina eg.sveti bik barja koze naboj ljubk.m.in» naša vojska i > oborožena moč države kit samorog babilon. boginja ljubezni dl obdajajoča snov čebelja tvorba V itnaravo-slovec vrsta palme pleme kdor dela malto daruvtr etiop. knez samospev nagon drž. blagajna koiokrilec konec življenja naS dnevnik zbornica izmetek vulkana povrS. mera bole tone svetniška podoba gozdni škodljivec raziskova lec jame konica aluminij dl VASA ZGODBA Utišani Zakon proti tradicjjl^- —----------- -rT;?bo Slavni deški pevski ,£ Saengerknaben z DunajaP ^ ne bo smel več nastopa0 ^ movini. Letos bo tako * pol tisočletja stara ljstanp^jj dihnila na avstrijskih novi° llllllllltlllllllll [Skrivnostna človekova spremljevalka . ... i ■■■ ■' ■ Znanost šele v zadnjih letih poskuša razumeti, kaj je bolečina — Nenavadna „vrata" ki odločajo, kdaj bo bolelo — Elektronske naprave za blaženje bolečin cionalni koncert pre cer pa dobri dve tretji i,;*? stalno gostuje v tujini- H tako strogi zakoni. no*' Bolečina. Vsi vemo, kaj je to, pa smo vendar nemočni, ko bi ‘»orali natančno pojasniti, kakšen občutek je bolečina. Kot Uavadni Zemljani se lahko tolažimo s tem, da tudi strokovnjaki vse do zadnjih desetih let niso vedeli, kako se naj lotijo bolečine. Kljub novim pomembnim odkritjem in večjemu razumevanju tega fiziološkega in psihološkega pojava pa ostajajo nekatere stvari za človeka še nerešena skrivnost. tično že odločilneje posega v kontroliranje procesa občutenja bolečine. Zares malo je na svetu ljudi, neobčutljivih za bolečino. Večina ittia v sebi zanesljiv alarmni zvonec, ki se oglasi vedno, kadar je s telesom kaj narobe. Bolečina odo-iarja in sili človeka k ukrepanju. Se tako hud strah pred zobozdravnikom izgine, če se v čeljusti alarmni zvonec bolečine oglasi z vso svojo srditostjo. Navadno je tako, d® je mogoče bolečine olajšati in ^ jih povsem znebiti. Res srečna okoliščina. Vendar pa niso vsi ljudje tako srečni. Nekateri bolniki trpe stalne bolečine, ki so neločljivi spremljevalec bolezni, npr. vnetja sklepov, določene vrste faka ipd. Njim bolečin ni mogoče z® stalno olajšati. Nič manjši re-Veži niso tisti, ki trpe zaradi namišljenih bolečin — čutijo prave bolečine, vendai zanje ni resničnega telesnega vzroka. Medicina lahko ponudi trpečim le majhno orožarno analgetikov, katerih večino so odkrili že v 19. stoletju, kaj dosti več pa ne. Zdravniki imajo v rokah in poznajo nekatera blažila, ni jim pa povsem jasno, kako poteka pojav bolečine. Raziskovanja so v teku, nekaj odličnih odkritij pa kljub vsemu vsaj teore- Skupina znanstvenikov je šele pred kratkim odkrila, da v telesu sesalcev obstaja posebna snov, ki je naravni blažilec bolečine. To odkritje obljublja prvovrstno zdravilo za blaženje kroničnih bolečin. Nič manj uspešna ni bila znanstvena skupina, ki je izdelala elektronsko napravo za dušitev bolečin. Seveda pa se medicina poslužuje tudi manj običajnih načinov blaženja bolečin: akupunkture in hipnoze. V zadnjih petih letih se je rodila nova veja znanosti — dolorologija (veda o bolečini), delujejo pa že tudi prve raziskovalne ustanove, ki se ukvarjajo izključno z raziskovanjem subtilne mešanice občutkov, katerim pravimo bolečina. PRIMERJAVA S TELEFONOM Skoraj nerešljivo težavo predstavlja vprašanje, kako bolečino opijati. Ljudje govore o trgajoči, špikajoči, žgoči, stiskajoči bolečini. Vsaj na sto načinov je mogoče opredeliti občutek boleči^, lijone čutnih celic oskrbuje osrednji živčevni sistem z informacijami o stanju okolja in samega organizma. Pri visoko organiziranih organizmih poteka izmenjava .nfoima-cij med čutilnimi telesci in možgani po zapletenem ključu. Vsak živec je sestavljen iz dveh vrst vlaken: debelejših in drobnejših. Debelejša vlakna prenašajo občutke dotika, drobnejša pa občutke bolečine. V hrbtenjači se pred vstopom v možgane vlakna združijo. In prav v tej sivi živčevni masi se odloča, ali bo in do kdaj bo do določenega dela telesa potovala informacija o bolečini. Sistem prepuščanja informacij so znanstveniki imenovali kar hrbtenjačna vrata. Delovala naj bi tako, da bi v normalnih pogojih ostala zaprta za impulze bolečine, odprla pa bi se le, kadar bi bila vlakna za občutek preobremenjena. Na odpiranje in zapiranje hrbtenjačnih vrat naj bi vplival tudi spomin, razpoloženje, Ta čarobna vrata so seveda teoretična stvar, ki omogočajo boljše razumevanje zapletenega procesa. Dejanskega mehanizma v hrbtenjači še niso odkrili, čeprav ni rečeno, da ga nekoč ne bodo. Zanimivo je, da je prav na podlagi teorije hrbtenjačnih vrat nastala prav učinkovita elektronska naprava za blaženje bolečin. 1973. leta so vgradili prvemu bolniku napravo DOS, ki pošilja električne impulze v hrbtenjačo ter z razbremenjevanjem debelih vlaken zapira hrbtenjačna vrata., Bolnika, ki je trpel zaradi stalnih bolečin, je naprava rešila hudega trpljenja. Zdaj ima podobne naprave kirurško vstavljene že na tisoče ljudi, ki bi bili še pred nekaj leti obsojeni na nenehno trpljenje. zato strokovnjaki uporabljajo za kratko označitev istorečnost: vsak občutek, ki ga človek zazna kot bolečega, je bolečina. Za Aristotela je pred 2000 leti bolečina pomenila izraz duše, v srednjem veku so jo smatrali za božji preskus duševnih moči ali za kazen, v razsvetljenem 19. stoletju pa so jo poskušali razložiti s pomočjo telefona, prav takrat izumljene naprave. Po živcih naj bi kot po telefonskih žicah potoval impulz v možgane, od tam pa nazaj do določenega dela telesa občutek bolečine. Telefonska teorija je bila dolgo priljubljena in je lep čas veljala za točno, čeprav je prezrla izredno važno vlogo, ki jo pri občutenju bolečine igrajo čustva. Izkušnje vojaških zdravnikov govore o primerih težko ranjenih borcev, ki od same sreče, da so ostali živi, sploh niso čutili bolečin, čeprav bi jih zaradi hudih ran morali. Podobno opažajo tudi strokovnjaki za športno medicino. Atleti in tekmovalci v športnih igrah zaradi vzburjenja pozabljajo na bolečine, podobno kot človek v veliki zmedenosti ne čuti tudi hujših poškodb. V novejšem času so telefonsko teorijo obogatili z novimi odkritji. Strokovnjaki so izoblikovali novo teorijo o bolečini, katere se je prijel naziv teorija hrbtenjačnih vrat. Če poenostavimo, trdi sledeče: v vsakem živem organizmu na mi- 0 * * * * * * * J S * * S * MALO JE MANJKALO Ob jednem tudi najžalostnejši Božič i e^ nred rlurmi (Božič j e) pred durmi in torej čas za prvo pretakanje letošnjega vina. Po DoVmjskem ni navada, da bi sc vino že v zimskem času pretakalo. Da, nikakor niso redki celo vinogradniki, kateri trdijo, da vina sploh pretakati ni treba. No, to je pač najboljši, pa ob jednem tudi najžalostnejši dokaz, da čepi dolenjsko kletarstvo pač še na najnižji stopnji. Francozi, prvi mojstri vinarstva in osobito kletarstva, smatrajo pretakanje za najvažnejši, najpotrebnejši opravek v vinski kleti. Popolnoma isteea prepričanja so sploh vsi na visoki stopnji kletarstva stoječi pridelovalci vina. Pri nas je žal splošna trditev, da vino po pretakanju slabi. Saj temu je res tako, ali popravi se zopet v par tednih in še celo tako,da je veliko boljšega okusa ter duha. (Gospod J u n e k) je zopet pokazal, da je skoro nedosežen v igranju na čelo, bodisi glede spretnosti ali globokosti čuta; na občno odobravanje in zahtevanje tl »dal jc Rubinsteino- I ■ 8 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ vo romanco. Gospod Vedral jc igral gosli jako hvalevredno in videlo se nam je, da še z večjo spretnostjo, kakor lansko leto. (Iz B r c s I a ve) so Prusi izgnali letos že 96 Slovanov, avstrijskih podložnikov. Naš ministrski predsednik Thun je na neko interpelacijo izjavil v državnem zboru, ako bi Nemčija nadaljevala tako postopanje z avstrijskimi podložniki, bo Avstrija nastopila isto postopanje z. Nemci, bivajočimi v Avstriji. Nemški listi so zaradi tega odgovora silno jezni in groze že, da bo razpadla troveza. Čudno, mar Avstrija ne bi smela braniti svojih podložnikov. (Državni poslanec) dr. Mengcr je odklonil odlikovanje, ki nui je bilo podeljeno ob priliki cesarjeve petdesetletnice. Mož je naj-brže storil to samo zato. da se o njem dosti govori in piše. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1898) ■ Informacije po telefi uarja 1979 pa NOVOLETNI Kot sedemnajstletno dekle sem se poročila s starejšim moškim, do katerega nisem nikoli čutila večjega nagnjenja in tudi nisem pričakovala, da bom od njega prejela veliko ljubezni. Res je bilo tako. Malo nežnosti in mnogo trdega kmečkega dela. Rodila sem mu tri otroke. Ti so mi prinesli srečo in radost. Z možem sva se ločila. Skrb za otroke je padla na moja ramena. Tako se mi je vse življenje strnilo le v skrb za moje zlate otročičke. Edina tolažba in veselje so mi. Zato mi je toliko bolj hladno pri srcu, kadar se domislim nesrečnega dogodka, ki bi se kaj kmalu lahko končal zelo žalostno. Nekega hladnega dne sem zakurila v štedilniku, položila poleg nekaj drv, da bi se osušila, potem pa odšla v gozd po nova. Otroci so se pridno igrali v kuhinji. Pot v gozd in nazaj je trajala okoli dvajset minut. Ko sem se vračala proti domu, sem zagledala dim, ki je silil med špranjami zaprtih vrat. Suhljad mi je padla iz rok. Vsa prestrašena sem stekla, kolikor so mi mofci dale, do hiše. Odloputnila sem vrata in opazila, da so se vnela drva, zložena ob štedilniku. Kuhinja je bila polna pekočega dima. Moji zlati otroci so se tiščali pod odejo. Revčki so se pred dušečim dimom skrili pod odejo, kot da jih bo ta obvarovala. Hitro sem jih znosila na balkon, da so prišli do svežega zraka, potem pa s pomočjo soseda še pogasila ogenj v kuhinji. Se danes me obide hlad, če pomislim na te trenutke. Minuta ali dve bi že lahko bile usodne, in zdaj bi živela sama. ROZIKA KERIN Brestanica 28. '1 c? Tok jc bil zelo ^ tezosledec se mu je komaj upir®};. ie s^0 muko se je ------------------- -r- . Jg ..1U1VU sc J*- dokopal do skale> cr0 zu. struge cepila reko. Tu se je v v0reroni?(1 odpočil in se sporazumel z ■,aSpr0tne«k!ie »>u je medtem približal po nasp ^ vej^ fegu Ta mu je najprej po vodi P°sfvja, ko i° ie tok zanesel prav do y le v isti smeri spustil še čoln. 29. Stezosledec je tudi čoln srečno ujel in se pognal vanj. Z nekaj krepkimi zavesljaji je prečkal deročo strujo in kmalu nato pristal na varnem bregu. Mingi, ki so vse to videli, so se zbali, da jim bodo belci ušli. Zato so se trije od tistih, ki so prežali v zasedi na čereh, vkrcali v Nattyjev čoln, da bi jih prestregli. Eden je veslal, dva pa sta merila čez rob čolna. 30. »Ali naj streljam?« je vprašal Jasper, ki je ves gorel od bojne vneme. Stezosledec pa je mirno preudaril položaj in rekel: »Pusti jih, naj pridejo bliže. Samo trije so in upam, da bomo kmalu spet imeli svoj čoln.« Se isti trenutek pa je od nekod počil strel in Indijanec, ki je veslal, je poskočil in se z vesli v rokah prekopicnil v vodo. Druga dva sta zavpila. * i »0 I ! s I * * * * * * 0 ,4,' v s s * N S n I ! i * \ >' ’ Strah. (Foto: M. Markelj) SAMOTA DNEVA * 5 s s ! Bil je neprijazen dan. Sneg se je topil in pločniki so bili polni umazane snežne brozge. V službo sem odhitela še vsa mačkasta od popivanja. Utrujeno in brezvoljno sem se povzpela po kamnitih stopnicah in tiho odprla vrata pisarne. Mojca je že sedela za mizo. Ko je zagledala moj bledi obraz in razmršeno pričesko, ki je komaj opazen posmeh preletel ozko stisnjene ustnice. . ,>laša mala je spet zamudila,“je siknila. ,Kaj morem. Ti avtobusi.. .“ sem zamrmrala. „Kakšni avtobusi neki? Zaspala si!“ Vrata za mojim hrbtom so se hrupno odprla. Na pragu je stal visok sivolas gospod in me mrzlo gledal: „Tovariš direktor, oprostite, res nisem ...“ „Je že dobro! Hitro delat, da nadomestiš zamujeno!" je dejal in sumljivo ogledoval moje blatne čevlje. Nato je odšel. Vsakodnevno delo se je začelo. Računala sem in računala in številke so plesale po papirju, se razraščale ter upirale vame koničaste ali zaobljene oči. Nisem jih marala. Pri srcu so mi besede, prijetna gmota črk, ki rojeva misel na papirju. Ljubim bele strani, popisane z roko. V službi pa sem morala delati z brezosebnimi številkami. Povrhu vsega pa sem morala še poslušati čvekanje sodelavk. „Oj, Mojca, kje pa si kupila to obleko? In pri frizetju si bila? “ „V soboto sem bila v Trstu. Ti ne veš, kakšne fantastične stvari imajo v trgovinah. Kupila sem si nekaj oblek in pulo-veijev...“ Besede o modi, o cenah pa o vremenu in o znancih. Jaz se pogovorov nisem nikoli udeležila. Le čudila sem se, kako morejo biti tako plitke, kako morejo ves ljubi dan čvekati same bedarije. Rada bi se pogovarjala o Spinozi, o Mozartu, o Van Goghu in njegovem odrezanem ušesu, rada bi govorila o Dostojevskem, o zmedenih dušah pesnikov. Pa kaj! Mojca bi dejala, da ,,naši mali nekaj manjka", in potrkala bi se po svoji puhli glavici. Meta pa bi med režanjem razkazovala svoj zlati zob. ,Lea, včeraj sem videla tvojega frajerja z neko žensko," je prišlo do mojih ušes. Molčala sem in nisem hotela pokazati, da sem prisluhnila. ,.Poglej, sploh je ne zanima," je zategnila Mojca. „0, moji goski," sem si v mislili dejala, ,Jcaj pa vidve vesta? Doma se tiščita svojih dedcev, pereta umazane cunje kopici kričavih otrok. In radi imata družinsko življenje, vonj po prekipelem mleku, večere ob televizorju, potem pa tisto v postelji, ko kričači zaspijo in ugasne luč .. . Bedarija!" Prižgala sem si cigareto. Zazrla sem se na ulico, po kateri so hiteli ljudje sivih obrazov in sključenih teles. ..Nekega dne bom odšla iz te sivine, proč od praznih besed," sem zatrdila sama pri sebi. ,>Je smein otopeti! Čaka me Mozart. Čaka me še toliko lepih stvari ...“ HELENA NAROBE Domžale s 5 S s % 5 s s * POTA m stn? Iz banke je odšel brez plena Ko so 18. decembra zjutraj prišli bančni uslužbenci v svoje prostore eksoo-ziture Ljubljanske banke v Bršljinu (zraven Novoteksa), so presenečeni ugotovili, da so imeli vlomilski obisk. Nekdo je na zadnji strani stavbe na oknu razbil steklo in prišel v poslopje. Vdrl je še troje vrat, se sprehajal po prostorih, obračal predale, ampak nikjer ni bilo niti dinaija. Vlomilec se je pošteno uštel, če je mislil ponoči izprazniti blagajno. Da ne bi odšel povsem praznih rok, je z neke mize pobral neke vrste povečevalnik, vreden samo 200 dinarjev... dežurni W ■ I poročat 0 POLEDICA — Zima je muhasta. Menjata se dež in sneg in izmenoma gladita ceste. Posnetek je z odseka na cesti Brežice — Krško, kjer neprevidneže poledica kaj hitro zanese v grapo. (Foto: J. Teppey) Na srečo so še odnesli plin Do tal pogorelo poslopje, pod katerim so popravljali „spačka" 20. decembra proti večeru je nenadoma zagorelo v gospodarskem poslopju Novomeščana Janeza Lavriča v Breški vasi. Tega dne je pod njegovim skednjem avtoklepar Davorin Uhemik z Otočca popravljal ,,spaka“. Varil je pod, pri tem pa prežagal dovodno cev za gorivo. Bencinski rezervoar je v trenutku eksplodiral, ogenj pa se je naglo razširil na vse poslopje. Uhemik je bil na srečo toliko priseben in uren, da je odnesel izpod skednja dve jeklenki s plinom, sicer bi bila nesreča še mnogo hujša. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Bele cerkve in poklicni gasilci iz Novega mesta, pa niso mogli dosti pomagati Poslopje je pogorelo do tal, v njem pa spaček, počitniška prikolica IMV, gumijast čoln ter deske in razno orodje. Gmotno škodo cenijo na 200.000 dinarjev. VLOM PRI KURIVU - V Bršlji-HU so pri Kurivu 22. decembra zjutraj ugotovili, da je nekdo nasilno prišel skoz okno garderobe v pisarno in vdrl v železno blagajno, v kateri je bilo 640 dinarjev. Kajpak je šel denar z neznancem! V METROPOLU RAZGRAJAL - Miličniki so 22. decembra zvečer odpeljali iz Metropola 24-lctnega Jožeta Poholeta iz Soteske. V lokalu ga je prijela razgrajaška žilica, dobro podprta z maligani, zato je moral do V Novem mestu bo temeljno sodišče, njegove enote pa bodo poslovale v Brežicah, Črnomlju, Krškem, Sevnici in iztreznitve na hladno. jrebnjem ter Novem mestu — Ustavna preobrazba sodstva prinaša več sprememb Z novim letom tudi nova sodišča PRED GOSTILNO OKRADEN -17. decembra zvečer je Avgust Pavlič iz Tomažje vasi parkiral kolo 7 motorjem pred Tomšičevim gostiščem v Dobruški vasi?Ko se je čez čas vrnil in hotel domov, kolesa, vrednega 4.000 dinarjev, ni bilo nikjer. PRIŠEL ZMERJAT KAR NA POSTAJO - Nenavaden obisk so imeli miličniki postaje milice Novo mesto. Popoldne 23. decembra je prišel k njim 24-letni Zoran Maletič iz Novega mesta. Bilje očitno vinjen in je nadlegoval miličnike in jih tudi zmerjal. Ker ga niso mogli zlepa pripraviti do tega, da bi šel, so ga po kratkem postopku odpeljali na Jerebovo. NEKDO BO ŽAGAL - Jožetu Vaščerju s Sel pri Dobovi je iz nezaklenjenega avtomobila, parkiranega pred bencinskim servisom na Čatežu, zmanjkala motoma žaga. Bila je vredna vsaj 13.500 din. Lastnik bo svojo lahkomiselnost in pretirano zaupljivost drago plačal. Uskladitev sodnega sistema z veliko novosti, ki začno veljati več. Enote temeljnega sodišča bodo pristojne za odločanje o vseh postopkih v kazenskih in civilnih zadevah, medtem ko bo enota temeljnega sodišča v Novem mestu razen tega pristojna še za opravljanje preiskave in preiskovalnih dejanj, sodila bo o gospodarskih sporih in prestopkih, vodila bo postopke o prisilni poravnavi in stečaju ter sodni register. Vse to je bilo doslej pri okrožnem gospodarskem sodišču v Ljubljani, ki po novem letu tudi preneha delovati kot vsa druga okrožna in občinska sodišča. »Dolenjski list« v vsako družino ustavo in zakonom o združenem delu prinaša preobrazbo, s tem p; že 1. januarja 1979. Dosedanjih okrožnih in občinskih sodišč ne h Šest najbolj nevarnih dni Med 26. in 31. decembrom je vsako leto nekaj smrtnih žrtev na cestah! Najbolj nevarni so ti dnevi za pešce Po podatkih Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije je v zadnjih dneh minulih pet let izgubilo življenje na naših cestah 61 ljudi, med temi ie bilo kar 22 pešcev. Po številu smrtnih žrtev v prometu je bilo lansko leto v petletnem obdobju rekordno, saj je v teh šestih dneh plačalo z življenjem neprevidnost na cesti kar 15 Slovencev, po 14 žrtev je bilo v letih 1973 in 1975, leta 1976 jih je bilo 10 in najmanj v letu 1974: 8 smrtnih žrtev. Strokovnjaki ugotavljajo, da je ravno hoja pod vplivom alko- SUMLJIVA SMRT Na Bizeljskem 104 so 22. decembra našli mrtvo 41-letno Terezijo Strmecki. Kot so ugotovili, je umrla v sumljivih okoliščinah, ker je imela znake nasilne smrti. Preiskovalni sodnik je odredil obdukcijo, pokojničinega 44-letnega moža Dome-nika pa so priprli. TRUPLO V KRKI V Krki na novomeški Loki so 24. decembra dopoldne opazili moško truplo. Takoj so poklicali miličnike, komisija pa je ugotovila, da gre za Novomeščana Franca Dragana. Že v začetku novembra je šel 47-letni Dragan z doma in odtlej so ga pogrešali. Kaj več za zdaj še ni znano. hola v dneh veselja najbolj nevarna. Vinjen pešec je sam sebi nevaren. Majavega koraka se navadno izogiba roba ceste in hodi po sredi, včasih glasno poje in ne sliši za seboj prihajajočega vozila: včasih omahne ravno takrat, ko mimo pripelje avto. Najbrž ne bo odveč nasvet strokovnjakov za preventivo, ki pravijo: „Pamet je treba v najbolj nevarnih dneh vzeti tudi v noge, ne le v roke, če želimo čez leto dni spet praznovati Sil-vestra.“ Zankar razkrinkan Franc Kos st., kmet, iz Zg. Lakenc lovil srne Mokronoški lovci so minuli teden razjasnili gnusen divji lov z zankami na srne. Pri kmetu Francu Kosu st v Zgornjih Lakencah so namreč odkri- li troje srn. Eno, povsem mlado srnico, so bili Kosovi domala že pojedli, druga je bila že izkožena in v „paci” v vodi, tretjo - še neiztrebljeno pa so lovci izbezali iz kozolca. Pod težo teh dokazov Kos ni mogel drugega kot priznati svoj nečedni lov. Srne je lovil z zankami v svojem sadnem vrtu, ki leži ob robu gozda v lovnem revirju Priča. Vrt je bil ogradil nepopolno, tako, da so vanj lahko prihajale srne jest nepobrano sadje. Med to sadje je Kos namreč nastavljal zanke. Po trupla ujetih srn je nato prihajal kar z vozom. Da ne bi kdo česa opazil, jih je skril med drva na vozu. Upravni odbor mokronoške lovske družine je ta obsojanja vreden način divjega lova z zankami obravnaval na včerajšnji seji. Tudi miličniki so že dali ovadbo. Zoper odločbe temeljnega sodišča bodo odločala le višja sodišča, torej bo tudi za novomeško temeljno sodišče pritožbena instanca pri višjem sodišču v Ljubljani. Po sistemizaciji ima temeljno sodišče v Novem mestu predsednika in 38 sodnikov, 530 sodnikov porotnikov in 10 sodnih pripravnikov ter 100 administrativno-tehničnih delavcev. Vsem dosedanjim sodnikom, sodnikom porotnikom in drugim, zaposlenim v pravosodnih ustanovah, preneha mandat oziroma delovno razmerje konec leta 1978. Na novo bodo te dni izvoljeni sodniki in sodniki porotniki, prav tako bodo na novo sprejeti na delo vsi admi-nistrativno-tehnični kadri, ki so se doslej izkazali pri delu. Od 39 potrebnih sodnikov pri temeljnem sodišču Novo mesto se jih je doslej prijavilo 35. To kaže na kadrovski primanjkljaj že ob začetku dela novih sodišč in na nadaljevanje pomanjkanja pravniškega kadra s pravosod- LAHKO BI BILO HUJŠE Nič koliko svaril je bilo že namenjenih krajanom ob magistrali, pa še vedno prečkajo cesto, ker se jim zdi, da bodo varno in hitro prišli na drugo stran. Tudi 70-letna Rozalija Mojstrovič iz Tomažje vasi je šla 22. decembra zjutraj čez cesto, ko je po njej pripeljal z avtom Novomeščan Jože Crtalič. Opazil je žensko in naglo zavrl, kljub temu pa jo je za del, da je padla. Na srečo je nepre-vidnica odnesla domala celo kožo. Crtalič jo je odpeljal v bolnišnico, tam pa so ugotovili le lažje poškodbe. nim izpitom. Kaže, da bo sodišče še naprej v težavah, ker je bilo tudi že zdaj na več sodiščih precej zaostankov pri reševanju zadev. Omeniti velja tudi spremembe pri financiranju sodišč. Temeljna sodišča bodo dobivala sredstva za redno poslovanje od občinskih skupščin na svojem POBEGNIL Na cesti med Nemško vasjo in Prigorico v ribniški občini je 15. decembra ob 17.15 neznan voznik podrl kolesarja Ludvika Kluna iz Nemške vasi. Klun si je pri tem dvakrat zlomil levo roko. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Neznani voznik je po nesreči odpeljal dalje proti Kočevju. Nasedli sleparju Ogoljufal je osem občanov Luka Perovič, ki je brez stalnega bivališča in zaposlitve, je sleparil tudi po ribniški občini. V Ribnici, Sodražici, Loškem potoku in drugod je obljubljal občanom, da jim bo hitro uredil vse potrebno za pri- dobitev vozniškega dovoljenja B in C kategorije. Seveda je za te usluge zahteval nagrado, in sicer po 3.000 din od vsakega interesenta. Tako je osleparil po dosedanjih ugotovitvah sedem občanov (morda se bo miličnikom javil še kdo, ko bo prebral te vrstice). Kaže pa, da mu je kljub temu še manjkalo denarja - v gostilnah je namreč dajal visoke napitnine - in sc ie „za tri dni“ izposodil tudi pri Štefanu Slaviču iz Ribnice 1.400 din. Seveda Slavic ni videl več ne Peroviča ne denarja. Srečanje se mu obeta šele na sodišču. Izposojevalca in prevaranta so namreč miličniki že prijeli in čaka na kazen v ljubljanskih zaporih. področju, medtem ko je bilo doslej okrožno sodišče financirano iz republiškega proračuna. To pomeni novo obremenitev za proračune, pri tem pa ne gre pozabiti na veliko večje pristojnosti temeljnih sodišč in na večji obseg dela. Občinske skupščine na Dolenjskem so se sporazumele za delež udeležbe pri financiranju sodišč, ni pa še soglasja glede sredstev za investicije in opremo ter za stanovanja. R.B. SODRAŽICA: POBEGLEGA VOZNIKA PRIJELI V Sodražici je 15. decembra ob 22.10 voznik osebnega avtomobila Anton Kuzma iz Ljubljane podrl Jožico Arko iz Zamostca, ki je šla peš in peljala ob sebi kolo s pomožnim motoijem. Voznik je Arkovo, ki si je poškodovala glavo in dobila še odrgnine, pustil in-pobeg-nil. Odkrili so ga šele v Ljubljani in ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola in brez vozniškega izpita. Arkovo so odpeljali v bolnišnico. „Da ne bo za praznike jok” Alkohol, slabe ceste in gost promet ne obetajo nič dobrega ob vstopu v leto 1979 V drugi polovici letošnjega leta je pri prometnih nesrečah na Dolenjskem vse več krivde v alkoholu. O ugotovitvah prometne milice je povedal inšpektor UJV Novo mesto Jože Tavčar naslednje: »Medtem ko so bile v štirih dolenjskih občinah v prvi polovici leta le štiri nesreče, pri katerih je bil za krivca spoznan alkohol, imamo v drugem polletju vse več takih primerov. Do konca novembra je bilo na prim et 454 nesreč, kar v 38 primerih p3 je bil voznik očitno vinjen. Tako se alkohol kot krivec za nesreč* spet uvršča na četrto mesto-Večkrat je nesreč kriva tudi neprimerna hitrost, pa je dostikrat vinjenost samo v ozadju. Lani in v prvih šestih mesecih letošnjega leta so občani bolj pazili na to, da po zaužitju alkohola ne sedajo za volan, zdaj P3 spet glede tega postajajo drzni ifl to nas skrbi, posebno ob bi#®' jočih se praznikih.“ Ker je ravno te dni tudi n® cestah nevarno zaradi megle-snega, poledice in izredno gostega prometa, ker prihajajo zdomci, je po besedah inšpektor)® Tavčarja potrebna skrajna pre' vidnost na cestah. „Ne mislimo kratiti občanom novoletnih praznovanj in veselja-pač pa naj si urede prevoz tako, da bo voznik trezen. Opozoril bi rad še na potrebno minimalno zimsko opremo, ki je mnog® osebna vozila tudi nimajo, P® tudi ne vsi avtobusi. Ker se pf®‘ drzni voznik poda v sneg z letnimi gumami, obtiči in ovira promet. Prav tako svetujem domač1' nom, naj z vozili ne rinejo n® novomeški Glavni trg v dnel1 pred prazniki, ker se bojim, d® bo nastal prometni zamašek, nas bo vse vznejevoljil. Računati moramo na nekaj sto vozil več. ker pridejo zdomci.“ J SE ISTI DAN JE UMRL 19. decembra zvečer je v meški bolnišnici umrl 50-letni Iv®!j Hudorovec iz Dolenjcev, ki jf tega dne popoldne hudo ranjen v #•' sreči pri mostu čez Krupico v Grad' cu. Hudorovec je pešačil ob že le#1!' škem tiru, ko je za njim tiho Pr' peljal motorni vlak in ga žad« Odpeljali so ga v novomeško bolni ^ nico, kjer pa mu kljub prizadej' njem niso mogli ohraniti življenj3* l ODVEČNO ČAKANJE — Mnogim voznikom še vedno ni prišlo do ušes, da ob trkih in drugih manjših nesrečah, pri katerih ne pride do večje materialne škode ali telesnih poškodb, ni potrebno čakati na milico. Tako je voznik fička povsem odveč razmišljal ob vozilu ter oviral promet na dokaj nepreglednem odseku na Brodu pri Novem mestu. V OVINKU JO JE PODRL - 22. decembra zjutraj je Franc Rozman iz Prečne vozil osebni avto proti mestu. V ovinku, ki spada še v domačo vas, je srečal arug avto, sc malo umaknil, pri tem pa zadel sovaščanko Ano Cesar, ki je šla peš ob levem robu ceste. Rozman je po-ne srečen ko takoj odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili zlom noge. ČELNO TRČENJE PRI PREHITEVANJU - 22. decembra dopoldne je zdomka Emsiia Bakoš iz Glidžc vozila avto z nemško registracijo proti Zagrebu in v Skopicah začela prihitevati, vtem pa je naproti pripeljal z osebnim avtom Dragutin Jakolič iz Stare vasi pri Brežicah. Prišlo je do čelnega trčenja, pri čemer je bil Jakoličev sopotnik Ivan Jakolič hudo poškodovan, laže ranjeni pa so bili sc trije drugi potniki. Vse so odpeljali v brežiško bolnišnico, gmotno škodo pa cenijo na 150.000 dinarjev. DVAKRAT ZALETEN - Boris Bratovič iz Zagreba je 22. decembra zvečer vozil z avtom proti domu, pri Ribnici pa je nenadoma zapeljal v levo in treščil v osebni avto Ivana Novoseliča iz Koritna pri Brežicah. Novoseličev avto je zasukalo čez cesto, vtem pa je vanj trčil še osebni avtomobil, s katerim se je mimo pripeljal Damir Vejin iz Zagreba. Bratkovič in Novosclič sta bila ranjena in prepeljana v brežiško bolnišnico, na njunih vozilih pa je za 70.000 din škode. POČEZ NA MAGISTRALI - 23. decembra dopoldne je Josip Savrič iz Siska vozil osebni avto v koloni proti Ljubljani, pri Lešnici pa je ne- koga v koloni začelo zanašati, **. so vsi zavirali Tudi Savrič je Prl nil na zavore, pri tem ga je zan®', pofev čez cesto. Prav takrat je nroti pripeljal_ z osebnim avt°^ Pr Ljubljančan Goran Prokopec "J trčenje je bilo neogibno. Ranjen» bili voznik Savrič in njegova sop® nika Darinka in Zeljo Savrič, so jih odpeljali v novomeško bom. nico. Gmotna škoda znaja 50-1*' din. NA SILVESTROVANJ11 OB VEČJO VSOTO Pionirjeva mladina je 25. cembra kolektivno praznovala N . leto v novomeškem domu JLA.J’' njimi je bil tudi Novomeščan B t Kranjc. Razgret je obesil siiknJ' ^ denarjem na naslonjalo stola, 0 22. ure pa je ugotovil, da je j* * . njiča izginilo več kot 4.000 o,n. jev. Fant je imel veselico pokvao no. ZBIL IN POBEGNIL Milica išče neznanca s stoenk® svetle barve, kije 20. decembra m io pred 20.30 v Vel. Malencah P°' vzročil hudo prometno nesrečo pobegnil Zgodilo se je, ko je 41'e na Milena Skvarč iz Skopic pe*3 po cesti, pridrvel pa je neznanec svetlo stoenko, jo zbU in odbize* smeri Kostanjevice. ?, poškodovano pešakinjo so prepelJ v brežiško bolnišnico. 14 DOLENJSKI UST Št. 52 (1533) - 28. decembra 19^ i s rečni pod novo streh 0 | Marija Jaklič: ,,Siromašne posebne šole ni več, pač pa najmodernejša šola Dragotina Ketteja" Pred leti je bil v Novem mestu sprejet samoprispevek za gradnjo nove posebne šole, ker je ta delala dvajset let ^ v skrajno slabih razmerah. Obljuba krajanom je izpolnjena, zato smo prosili orto-pedagoginjo Marijo Jaklič, zaposleno v tej ustanovi že 12 let, naj novo šolo predstavi: „V novi, najsodobneje grajeni šolski stavbi je 17 učilnic, imamo 4 delavnice za obdelavo lesa, kovin, pa-piria in tekstila. Imamo glasbeno sobo, lepo telovadnico, učno kuhinjo in učno stanovanje pa še druge prostore, ki sodijo zraven. Nekdanje posebne šole s siromaščino ni več. Tudi ime smo izbrisali. Nova šola se imenuje Osnovna šola Dragotina Ketteja, na kar so naši učenci še zlasti ponosni. Letos imamo 121 otrok v šoli, razporejene v 14 oddelkih. Poleg splošnega znanja, ki ga pridobivajo učenci, se uče zlasti ročnih spretnosti. To jim bo v življenju najbolj koristilo." -Marija Jaklič: „Srečni °troci, starši in zadovoljni Učitelji." ' - Kakšne možnosti imajo vaši učenci po končanem osemletnem šolanju? ,Lahko nadaljujejo poklicno šolanje v Kočevju, Škofji Loki in Žireh,kjerso Poklicne šole raznih strok s Prilagojenim programom. Lahko se zaposlijo v industriji takoj po osemletki. Ugotavljamo, da skoro vsi dobijo delo, če to želijo. V delovnih organizacijah pa Pravijo, da so naši učenci prfdni delavci, če so pravilno Usmerjeni." - V stari posebni šoli je bil zlasti problematičen in- temat, saj so otroci spali v nadstropjih po sobah, ki so spominjale na nekdanje vojašnice. V kakšnih razmerah bivajo zdaj? ,JKer istočasno z novo šolo ni bil zgrajen tudi internat, kar je sicer v načrtu, šola pa je velika, smo del prostorov preuredili v spalnice in internat. Učenci se hranijo v šolski kuhinji, ki je lepo urejena in ima lepo jedilnico. V internatu je letos 68 otrok." — Učno osebje mora biti pri vas še posebej usposobljeno, zato imate verjetno težave s kadri. Koliko imate strokovnjakov? Celoten kolektiv na šoli šteje 33 ljudi, od tega je 10 tehničnega in administrativnega osebja, ostali so vsi ortopedagogi. Lahko se celo pohvalimo z dobro kadrovsko zasedbo. Manjka nam le en ortopedagog za oddelek srednje prizadetih otrok." — Predpisi zahtevajo, da bi morali imeti ob šoli tudi delavnice za srednje prizadete otroke. Teh nimate - zakaj ne? „V šoli imamo letos 10 takih otrok. Ti bodo do 18. leta starosti sicer predelali naš učni program, potem pa se bodo morali vrniti k staršem, če ne bo delavnic. O njih se šele pogovarjamo. Kot je bilo nedavno tega rečeno na sestanku ravnateljev šol, bi v Novem mestu lahko dobili prostor in sredstva za delavnico, ni pa možno zaenkrat zagotoviti strokovnih kadrov za praktični pouk." — Ali v novi šoli ni več nobenih težav? „Začetne težave smo preboleli. Bile so največ v tem, ker smo se po velikih hodnikih in številnih prostorih izgubljali tako učenci kot učitelji. Zdaj lahko rečem, da so srečni starši otrok, srečni so otroci in zadovoljni člani kolektiva. Spričo tako ugodnih razmer računamo, da tudi pri starših ne bo več takega odpora, če bo otrok kategoriziran in dodeljen naši šoli.“ R. BAČER Predvsem red v domači hiši SKOJEVKA MED MLADINO — Inž. Vilma Pirkovič je bila po mladinskem kongresu gost Krkine mladine, ob tej priložnosti pa so ji tudi čestitali za jubilej. Po kongresu Mladina tovarne Krka je imela v gosteh inž. Vilmo Pirkovič, sekretarko SKOJ 20. decembra so prostore Dolenjske galerije zasedli mladi iz tovarne Krka v Novem mestu, ki so na slavnostni konferenci počastili 35—letnico II. zasedanja AVNOJ in X. kongres Zveze socialistične mladine Jugoslavije. O svojih vtisih s kongresa je najprej poročala Darja Colarič, članica Krkinega kolektiva in delegatka novomeške občine na zveznem mladinskem kongresu. Kaj dela 600 mladih ljudi v Krki, organiziranih v 15 osnovnih organizacij ZSMS, je razložila Nevenka Rajakovič, predsednica koordinacijskega sveta ZSMS v Krki. Mladi so v tem kolektivu dobro zastopani v vseh samoupravnih oreanih, večkrat na leto imaio delovne akcije, so vneti-in uspešni športniki, se izobražujejo, še vedno pa menijo, da niso naredili vsega, kar bi zmogli. Kot so poudarili, bodo kongresni dok"men-ti kažipot v njihovo novo delovno sezono. Kot gost je na slavnostni konferenci sodelovala tudi inž. Vilma Baeblc-Pirkovič. Gojenje tradicij NOB je ena izmed stalnih nalog Krkine mladice, tokrat pa so povabili medse inž. Pirkovičevo, da jc kot nekdanja sekretarka SKOJ in ena najvidnejših organizatoric mladih v gibanju odpora na Dolenjskem pripovedovala spomine na takratno delo in naloge. Gostji so za nieno nedavno 60-letnico izročili tudi spominsko darilo z najlepšimi željami. Vsi starejši dobijo obisk ^etos bodo v dneh pred novim letom okrog 4.000 krajanov, starih nad 70 let, obiskale delegacije krajevne skupnosti. Rdečega križa in organizacij Pakete bodo delali in raznašali po krajevnih skupnostih, za vseh 11 .lovomeških krajevnih skunnosti pa bodo novoletno pozornost do starej- Pred novim letom bodo pozornosti deležni vsi občani novo-^ške občine, stari nad 70 let. Upati je le, da v krajevnih skupnostih ne bodo koga izpustili, sicer bo zamera. Rdeči križ in krajevne skupnosti ler družbenopolitične organizacije 50 se letos domenili za skupno organizacijo novoletnih počastitev sta-tejSih občanov. Nič več ne bo en trkal na vrata, ampak bo °*>iskovala stare občane delegacija lteh. Razen predstavnika krajevne ^ganizacije RK bo tudi kdo od krajne skupnosti, Zveze borcev, če je °biskovanec njen član ali pa eden “d mladih članov RK na terenu, delegacije bodo tako obiskale blizu ^•000 ljudi. Nekaterim bodo samo loščili, nekaterim izročili tradicionalne pakete v vrednosti 60 din, •'ajbolj potrebni pa bodo dobili še *ekstilni dodatek, tako da bo njihov darilni paket vreden 250 dinarjev. ZDRAVA LOGIKA „Novo mesto je bilo že večkrat spoznano za najdražje mesto v Jugoslaviji. Kako da so odkupne cene kmetijskih pridelkov v Novem mestu najnižje? ” Tako je vprašal delegat Krajevne skupnosti Orehovica na minulem zasedanju zbora krajevnih skupnosti. Vprašanje jc bilo zabeleženo, odgovor z ustreznega mesta pa sledi... SLOVESNO PO KNJIŽICO Za novosprejete člane Zveze komunistov so v sredo, 27. decembra, pripravljali slovesnost v novem Muzeju NOB in ljudske revolucije v Novem mestu. Na slavnost s kulturnim programom so bili vabljeni novi člani, pa tudi njihovi sekretarji osnovne organizacije ZK. DEDEK MRAZ SE OBRIŠE Navada iz prejšnjih let se ni razpuhtela, kar zadeva prodajo smrečic m novomeški tržnici. Dobro izbiro in najlepše primerke pokupi te ,,božiček", za dedka Mraza pa ostane, kar pač ostane. V ponedeljek, 25. decembra, so bile ponujane novoletne jelke bolj žalostnega videza, veljale na so 20 do 200 dinarjev. Kolektiv IMV je tričetrtletni poslovni rezultat obravnaval z vso resnostjo in pri tem predlagal ukrepe, da bi zaostanek plana nadoknadili do konca leta Čeprav podatki o 9—mesečnem poslovanju ne kažeio na to, da bi bil potreben znak za preplah, so vseeno po vseh tozdih zelo kritično obravnavali zlasti slabosti subjektivne narave, ki jih je moč z zavzetostjo vsakega posameznika odpraviti. Akcija se je začela ■ kaže obetav čunati na uspeh, če se zanj žene samo peščica posameznikov. ♦akoj in že kaže obetavne rezulta'e. V IMV ob tričetrtletju i.i.so bili v korak s planom niti pri proizvodnji osebnih in dostavnih vozil, niti proivodnji prikolic, to pa se seveda pozna pri finančnem rezultatu, ki sicer ni negativen, vendar še komaj donosen. Res je, da je bil plan poznn sprejet, da so hude težave pri uvozu materiala in z dobavo izdelkov od domačih kooperantov, prav tako pa drži - so poudarjali na zborih delovnih ljudi — da je vrsta napak tudi v domači hiši. Slaba izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa, pomanjkljiva organizacija dela, čezmerni izostanki, beg kadrov in pomanjkanje kadrov nasnloh so poleg neodgovornosti in slabe discipline tiste liibe, ki imajo za posledico nedovršeno proizvodnjo in slabo kvaliteto izdelkov. Dejstvo, da proizvodnja osebnih vozil za 11 odst. zaostaja za planom, prikolic pa za dobrih 14 odstotkov in dostavnih vozil za približno enak odstotek, jc kljub razmeroma dobrim rezultatom v izvoru narekovala ukrepe. Tako so uvedli delo ob prostih sobotah vse do konca leta, z večjo odgovornostjo na vseh ravneh in z odpravo ugotovljenih slabosti znotraj tovarniške ograje pa računajo do izteka leta 1978 poslovni uspeh precej izboljšati. Delavci se namreč zavedajo, da če ne bo ueodnega poslova- nja, tudi ne bo sredstev ne za povišanje osebnih dohodkov ne za družbeni standard in ne za številne druge načrte, kijih štejejo za nujne. Ni pa mogoče ra- ŠE PRECEJ MANJKA V stanovanjski sklad pri samoupravni stanovanjski skupnosti v novomeški občini je vnešenih okrog 2200 stanovanj in 169 poslovnih prostorov, ki jih je potrebno primerno vzdrževati. Ta sredstva so se zadnja leta bistveno povečala, ker je tudi stanarina v zadnjih treh letih narasla za preko 90 odstotkov. Sc vedno pa po odbitku stroškov stanarina nikakor ne pomeni ekonomske cene. V prihodnjih letih bo prav gotovo za stanarino potrebno odšteti še več denarja, družine z majhnimi osebnimi dohodki pa zaradi tega ne bodo prizadete, ker bodo dobivale nadomestilo. VSAK DAN JIH 240 MANJKA V novomeški tovarni Krka so izračunali, da je bilo med 2.649 poprečno zaposlenimi v prvem polletju vsak dan odsotnih z dela 240 ljudi. Razveseljiva je ugotovitev, daje bilo v prvem polletju 1978 manj bolniških dopustov, in sicer je v poprečju vsak dan 92 tovrstnih odsotnosti. Okrog 25 delavcev (tudi v poprečju) ostaja vsak dan doma zaradi nege bolnega družinskega člana, med bolezenskimi izostanki pa so na prvem mestu obolenja dihal, nato izostanki zaradi poškodb izven dela itd. Obračun na Malem Slatniku Vrtec, ceste in vodovod so bile največje uresničene želje krajanov — V SZDL novo vodstvo ših organizirali enotno. Sredstva za obdaritev starejših so poleg skupnosti za socialno skrbstvo prispevali še: občinski odbor RK, skoro vse krajevne skupnosti, nekatere delovne organizacije in društva. Mimo tega je Center za socialno delo organiziral šc dneve starostnikov, ki se vsako leto bolj uveljavljajo, raznoslali pa so tudi precej enkratnih denarnih podpor, ki sojih za posamezne občane predlagale socialnozdravstvenc komisije po krajevnih skupnostih. ZA SLOVO o sodiscih Zadnjič v letošnjem letuje danes, 28. decembra, sklicano zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti novomeške občinske skupščine, medtem ko sc jc družbenopolitični zbor sestal že včeraj. Na tokratni seji obravnavajo delegati predvsem gradivo ob ustavni preobrazbi sodstva in ob tem volijo predsednika in sodnike Temeljnega sodišča Novo mesto, volijo sodnike porotnike In dajejo razna soglasja. Razen tega je na dnevnem redu odlok, ki govori o razvrstitvi črnih gradenj v tri skupine, obravnava odloka o stopnjah prispevkov za financiranje interesnih skupnosti in predlog odloka, ki ureja promet z zemljišči v Žabji vasi in pri Brodu, kjer sta predvideni novi stanovanjski soseski. Na nedavnem zboru krajanov in potem na volilni konferenci SZDL na Malem Slatniku sta krajevna skupnost in Socialistična zveza dajala obračun dela za preteklo štiriletno obdobje. Z uspehi so lahko zadovoljni, saj je bilo prav v tem času veliko narejenega. Med najpomembnejša dela v korist krajanov sodi vsekakor otroško-varstvena ustanova, odprta lani v preurejenih šolskih prostorih, pravkar pa končujejo obnovo tudi v dvorani osnovne šole, ki bo poslej na voljo športnemu in kulturnemu življenju kraja. Letos sc jc izpolnila tudi dolgoletna želja ljudi, ko je bila asfaltirana vaška cesta Mali Slatnik -Smolenja vas, in tik pred zaključkom del je vodovod. Kot slabost pa so navedli premajhno povezanost krajevne skupnostih občinsko skupščino in interesnimi skupnostmi in pa premalo zagreto delo družbenopolitičnih organizacij, predvsem komunistov. Dosedanje prizadevno vodstvo vaške organizacije SZDL z Domini- kom Povšetom na čelu je predalo posle novoizvoljenim funkcionarjem. Novi predsednik krajevne konference SZDL je postal Ivan Herič. NI MOŽNO USTREČI Krajevna skupnost Šmarje ta je v novomeški občinski zdravstveni skupščini postavila vprašanja, če je možno, da bi vsaj enkrat na mesec v njihovi ambulanti ordiniral zdravnik za krajane. Odgovor so dobili, ni pa zanje nič kai razveseljiv: zaradi pomanjkanja zdravnikov splošne prakse v novomeški občini ni računati, da bi za šmarješko ambulanto lahko zagotovili zdravnika. Niti enkrat na mesec! Praznik moči in obrambe Za 22. december vrsta prireditev in srečanj 21. decembra popoldne je komandant Rade Petrovič v avli Doma JLA v Novem mestu odprl razstavo o razvoju naših oboroženih sil in teritorialne obrambe, nato pa je sledila slovesna podelitev priznanj in pohval ter razglasitev napredovanj. Govornik Janez Slapnik, predsednik občinske konference Združenja rezervnih vojaških starešin, je poudaril pomen teritorialne obrambe in pohvalil dosežke na nedavni vaji Zmaga 78, po podelitvi pa je bil v gostinskih prostorih tradicionalni sprejem. Istega dne je bila zvečer v Domu J LA svečana akademija za občinstvo, na katero se je pripravljalo preko 150 mladih, pionirjev in pripadnikov JLA. Na praznični dan je komandant Rade Petrovič v vojašnici Milan Majcen sprejel pionirje in mladino, ki jc sodelovala v natečaju ,,Kaj vem o JLA“. Ob tej priložnosti so najboljše tudi nagradili s praktičnimi darili. V sklopu dneva JLA je bilo še več športnih srečanj in drugih stikov s krajani in zaposlenimi v združenem delu, kar je sicer stalna praksa, vendar pride do izraza najbolj prav v dneh, ko armada praznuje. RAZSTAVA O JLA -Komandant Rade Petrovič je j ob dnevu JLA odprl razstavo v novomeškem Domu JLA in čestital za praznik armade vsem rezervnim vojaških starešinam in teritorialcem. KOTNA RAZSTAVIŠČU .. . Prvič bo v novomeški športni dvorani letos organizirano veliko silvestrovanje. Hotel Metropol se je spomnil tega in pripravlja novost, ki bo močno podobna zabavi na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Pri pogrnjenih mizah in lepo dekorirani dvorani, kjer bo za ples na voljo en ar površine , bodo gostje deležni predjedi po izbiri pa silvestrskega menuja, v katerem bodo pri mesnih jedeh prevladovale specialitete. Zaključek bo s češnjevo torto, opolnoči pa še enkrat topla jed. Taka ponudba velja goste z rezervacijo mize vred 350 dinarjev. Kako bodo zadovoljni, bomo slišali v prvih dneh leta 1979, vsekakor pa gre Metropol pohvaliti zavoljo nove zamisli. Ob negotovem vremenu je vsekakor najbolj varno na zabavo in domov priti peš. Novomeška kronika VREDNO POSNEMANJA - Pod lokalom, kjer prodajajo športno opremo na Cesti herojev, jc odprl montažo vezi na smučeh mlad zasebnik. S tem je zelo ustregel številnim iskalcem tovrstnih uslug, dobil pa je tudi prostor, da ne bi mogel biti boljši. Naravnost iz trgovine lahko stopiš k njemu, pa je smučar pripravljen za bele poljane ..,. POTREBOVALI BI PAJKA - Na parkirišču pred samopostrežbo na Cesti herojev jc običajno premalo prostora za vse kupce, ki nabavljajo v tej trgovini. Pretekli tcdqn pa je na parkirišču kar počez stal tovornjak tehnično vozilo. Stal je več dni, ne da bi kdo kamion premaknil. Za take primere bi bila potrebna hitra in o*tra intervencija. NAVAf.NA KAVO - Ko so pred dnevi v trgovinah dobili manjše količine kave, je pri priči pošla. Nekateri imajo doma že precejšnje zaloge lega poživila. Zmeraj pa ljudje kot nori kupujejo, česar zmanjka ali kar sc težko dobi. Tudi Romi so prišli v šmihelsko trgovino in zahtevali kar 10 kilogramov ,,kufcta“. ZA KAJ SAMOENA? Ce bi vsak teden dobili Novomeščani tako malo prirastka, kot se jc zgodilo tokrat, potem sc ni bati, da bo mesto prehitro raslo. Rodila je samo ena mamica: Majda Gosenca iz Scgovc 6 - Sabino. ZELO MALO PROMETA - Slabo vreme z dežjem je bilo najbrž tu-'di eden izmed vzrokov, da je bil ponedeljkov živilski Ug tako slabo obiskan in založen s strani okoli-čank. Dobiti je bilo priložnostno prodajo ccncniii in dobrih hruik po 7 din, jajca po 4 din, vse ostalo pa na stalnih stojnicah. Solata jc veljala 22 din, zelje 9 din, orehi 170 din, karfijola 30 din, čebula 8 din, česen 44 din, jabolka 14,80 din, grozdje 19 din, pomaranče 14 din, limone 22 dinTtd. Ena gospa je rekla, da v žu-žemberškem zdravstvene"! domu najbrž straši. Več zaposlenih je namreč že na vrat na nos odšlo. Nazadnje ie bil to zobo-tehnik, ki je bil v službi samo tri dni, pa ga je zmanjkalo . . . ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTi ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV -DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI Novo mesto vabi k sodelovanju nove sodelavce za opravljanje del in nalog: 1. ADMINISTRATORJA v predstavništvu Črnomelj 2. ADMINISTRATORJA v predstavništvu Trebnje 3. ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA za zastop Gaberje Pogoji: pod 1 in 2: srednja ekonomska ali upravno-administrativna šola ali dveletna administrativna šola in 1 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, pod 3: poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati za dela in naloge pod zaporedno številko 1., 2. in 3. naj svoje ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljejo v roku 15 dni na naslov: ..Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto, delovna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24. Sklep o izbiri bo sprejet v 30 dneh po poteku objavljenega roka, kandidate pa bomo obvestili v 8 dneh po prejemu sklepa o izbiri. KRAJEVNA SKUPNOST PODBOČJE POROČILO o izidu referenduma v krajevni skupnosti Podbočje. Volilna komisija v KS Podbočje daje po 11. členu Zakona o referendumu (Ul. SRS št 23/77) poročilo o izidu referenduma v krajevni skupnosti Podbočje I. Krajevna skupnost Podbočje je s svojim sklepom št. 117/78 z dne 15. 2. 1978 razpisala referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, namenjenega za gradnjo osnovne šole, vrtca, telovadnice in igrišč v Podbočju. Sklep o razpisu referenduma je bil objavljen v skupščinskem Dolenjskem listu št. 27/78 z dne 30. novembra 1978. Referendum je bil izveden 17. 12. 1978. Volilna komisija v KS je na podlagi pregleda glasovalnih spisov preskusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid referenduma oz. glasovanja. III. Po ugotovitvi izida glasovanja je volilna komisija KS ugotovila, da je od t248 volilnih upravičencev glasovalo „ZA" 1093 ali 87,59 %, „PROTI" 93 volilnih upravičencev ali 7,45 %, glasovanja pa se je vzdržalo 57 volilcev ali 4,56 %. V Podbočju, 18. 12. 1978 Volilna komisija KS: predsednik Milan Masnec t. r. tajnik Mija Glinšek I. r. član Vanja Kuntarič 1. r. Svet delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ objavlja prosta dela in naloge: 1. REFERENTA ZA BORČEVSKE ZADEVE 2. DAVČNEGA KNJIGOVODJE 3. SNAŽILKE Pogoji: pod 1: višja upravna ali pravna šola ali višja šola za socialne delavce ali druga ustrezna šola sorodne stroke; zaželena so najmanj 3 leta upravne prakse, poskusno delo traja 1 mesec, pod 2: srednja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj; zaželen tečaj za strojno knjiženje, poskusno delo traja 1 mesec; pod 3: poskusno delo je 14 dni. Kandidati naj pošljejo prijave na Svet delovne skupnosti uprave Skupščine občine Črnomelj v roku 15 dni po objavi. Pivovarna Union Ljubljana, n. sol. o. Ljubljana Celovška c. 22 PIVOVARNA UNION LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD DISTRIBUCIJA, Ljubljana Celovška 22 vabi k sodelovanju delavce za opravljanje delovnih nalog na področji i: 1. KNJIGOVODJA IN ADMINISTRATOR za prodajno skladišče KRŠKO Pogoji: administrativna šola oziroma ekonomski tehnik Pismene ponudbe pošljite z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po razpisu na naslov: Pivovarna UNION, TOZD Distribucija - Distribucijski center Novo mesto, Ločna 22 a. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni v 10 dneh po^ preteku roka objave. IN KOMUNALNEGA GOS- DS SIS STANOVANJSKEGA PODARSTVA NOVO MESTO objavlja prosta dela in naloge 1. TAJNICE ORGANIZACIJSKE ENOTE — za nedoločen čas 2. REFERENTA za kolektivno komunalno dejavnost — za nedoločen čas 3. REFERENTA za vzdrževanje stanovanjskega sklada — za nedoločen čas 4. GOSPODARJA — razmnoževalca — za določen čas Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: pod 1: — srednja strokovna izobrazba ekonomske ali upravno-admt-nistrativne smeri ali končana dveletna administrativna šola — 3 leta delovnih izkušenj pod 2 in 3: — srednja strokovna izobrazba gradbene smeri — 3 leta delovnih izkušenj pod 4: — nepopolna srednja šola ali dokončana osemletka — 1 leto delovnih izkušenj Za izbrane kandidate pod 2 in 3 je predvideno 2-mesečno poizkusno delo, za kandidate pod 1 in 4 pa 1-mese£no poizkusno delo. Stanovanj ni. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi delovna skupnost SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, Prešernov trg 8. Kandidati, prijavljeni za objavljena dela in naloge, bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka objave. moda mm moda mm SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ŽENSKE MODE V KLETNEM PREHODU e trgovska hiša maximarket Ljubljana, Trg revolucije 1 od 7,30 do 20. ure Prometno, gostinsko in ' turistično podjetje »IZLETNIK" CELJE TOZD POTNIŠKI PROMET objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA AVTOBUSA POGOJI: končana poklicna šola „D" kategorije in eno leto delovnih izkušenj POSEBNI POGOJ: stalno prebivališče v Šentjanžu na Dolenjskem. Vloge sprejema splošno-kad-rovski sektor OZD „Izlet-nik" CELJE v roku 15 dni po objavi. v.__________________________J Cesto in dva vodovoda Poroštvo občinske skupščine za posojila Občinska skupščina Kočevje je na zadnjih, ločenih sejah vseh zborov sprejela tudi garancijske izjave za najetje nekaterih posojil- Prva izjava se je nanašala na 40-milijonsko posojilo za posodobitev ceste Mala gora-Stari Log. Tako bi omogočili to gradnjo v letih 1979 in 1980. Posojilo bo vrnila republiška skupnost za ceste leta 1981. Ta cesta je regionalna (republiška). Takih cest je v občini 76 km, asfaltiranih pa je le 15 km, se NOV KOMANDIR PM Občinska skupščina Ribnica je dala na zadnji seji soglasje k predlogu za upokojitev dosedanjega komandirja postaje milice Ribnica Ivana Gradiča in k imenovanju Ivana Leskovarja na to mesto. Ivan Gradič je izpolnil pogoje za upokojitev in zaprosil za upokojitev. Odločbo o upokojitvi in namestitvi bo izdal republiški sekretariat za notranje zadeve. NITI EDEN MANJ Ob ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti so mnogi brežiški občani pričakovali, da se bo skrčil aparat javne uprave, pa so se stvari drugače zasukale. Število zaposlenih se ni prav nič zmanjšalo, celo obratno, kaže sc težnja po naraščanju. Isto velja za strokovne službe SIS Administrativno delo se povsod kopiči, zahteve pa prihajajo predvsem ,,od zgoraj", od služb v republiki. LETOS ŽE ZA 39 MI U JONO V ODŠKODNINE Zavarovalna skupnost Triglav - območna skupnost Krško je letos v desetih mesecih izplačala za 39,102.000 dinarjev odškodnine. Od tega je za škodo po požaru odštela 2,054.000 dinarjev, za zdravljenje živine in poginulih Živah 479.000, za škodo pri posevkih zaradi toče in pozebe pa 5,639.000 dinarjev. Pri posevkih je škoda precej večja, zato računajo, da bodo morali globlje seči v blagajno. Za sedaj ocenjujejo, da bodo do konca leta odšteli okoli 20 milijonov dinarjev. Industriji je zavarovalna skupnost s sedežem v Krškem do konca oktobra nakazala 8,386.000 dinarjev odškodnine, iz naslova prometnega zavarovanja je izplačala nekaj nad 13 milijonov dinarjev, za nezgodno in življenjsko zavarovanje oseb pa 8 milijonov. Območna skupnost Krško sodi med srednje velike skupnosti v Sloveniji. Letos bo prvič zbrala za 100 milijonov dinarjev vplačil. BREZ TEKMECA Črnomaljski sindikati so ugot^ vili, da njihova občina v do!enJs regiji glede izostankov z dela ninj® tekmeca. Vsak dan namreč manj** povprečno kar 5,26 odstotka 6.217 zavarovancev, kar pomeni. laoMir^ NOVO MESTO ,2lTO" LJUBLJANA TOZD PEKARNE IN SLAŠČIČARNA DOLENJSKA, NOVO MESTO, Ločna 21 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. ČISTILKO 2. VEC DELAVCEV za priučitev v pekovski stroki Pogoji: starost nad 18 let, dobro zdravstveno stanje* oddaljenost stanovanja do 5 km. Delo je v izmenah, OD P° pravilniku. pravi najmanj med vsemi slo-venskimi občinami. Nadalje so dali poroštvei" izjavi še za dve posojili, in sicef 1,408.00- din KS Draga ** izgradnjo vodovoda Draga' Srednja vas-Trava in l,288.73->, din KS Kostel za izgradnj0 vodovoda za Banjaloko in oko-liške vasi. Vodovoda sta °z, bosta financirana še iz drug® virov. Posojili sta dani na 15 let s 4-odst. obrestmi. J. P' Magistrala vez med republikama Belokranjci se zavzemal0 za nadaljevanje partizansk® magistrale — Novi član’ odbora Črnomaljske družbenopoli; tične organizacije, predstavni10 občine in organizacij združenega dela ter občani, se zavze' majo za predlog, da bi partiza^' sko magistralo nadaljevali. * letošnjim odsekom od SotesK do Ručetne vasi poteka sedaj partizanski asfaltni trak od S°' teske do Adlešičev, Belokranjc pa bi radi, da bi potegnili Še n°' vo traso, in sicer od Adlešit^ do Žuničev. Prav tako niso P°' zabili na most čez Kolpo- /j tem, ko bi reko premostili, D bila Bela krajina povezana s sednjo Hrvaško, oziroma bi s? partizansko magistralo priklj0' čilna cesto Zagreb - Rrjeka. Obenem so v (Jnomlju iine' novali nove člane v republik1 odbor ZZB za gradnjo partiza*1' ske magistrale. Belokranjske načrte bodo poslej podpirali s® inž. Martin Janžekovič, FranC Košir in inž. Jože Urh. B©*®' kranjci so prav tako sporočil*-da podpirajo, naj odbor za grad' njo ceste, ki se je s svojim d®' lom izkazal, še naprej vodi Franc Leskošek-Luka. da ne pride na delo manjši obrat. GW' ni razlog za tak izostanek so nesr^j pri delu, nosečnosti in prodni**-dopusti. Navzlic temu črnoma!)^ gospodarstvo dobro gospodari, liko bolj zaskrbljujoča pa je nje?0 akumulativnost. Pohvale in napredovanja za praznik Bogat kulturni program za dan JLA — Pohvale naiprizadevnejšim Na svečanosti v počastitev dneva JLA v Kočevju, kije bila 22. decembra, je govoril o pomenu in nalogah ljudske obrambe sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak. V kulturnem programu so nastopili gimaazijški orkester iz Kočevja, nonet „Vitra“, solist— harmonikar Bojan Kovač in recitatorji. Na proslavi so prebrali tudi napredovanja in pohvale oz. priznanja. Za uspehe pri pouku in urjenju ter krepitvi moralnopolitične in bojne pripravljenosti so prejeli pohvale: - teritorialne obrambe Slovenije: Jože Škulj, Avgust Švara, Stefan Čimer in Ivan Knavs; - teritorialne obrambe Dolenjske: Miroslav Kobal in Drago Piršič; - teritorialne obrambe Kočevje: Frane Mrežar, Jurij Grgurič, Alojz “OGAT PROGRAM — Skozi bogat kulturni program na proslavi dneva JLA v Kočevju so nastopajoči ^.vci, orkester in recitatoiji prikazali kratek prerez našega življenja, boja in dela od vojnih do današ-dni. (Foto: Primc) v Berite »Dolenjski list« Vse vrste porabe v začrtane okvire ____________________________________________________________________________ splošna in skupna poraba sta v takih okvirih, da ne obremenjMjeta preveč gospodarstva in da ne zavirata njegovega razvoja — Kaj načrtujemo za leto 1979? Kaže* da ne bo posebnih ovir, da srednjeročni program fizvoja °bčine Kočevje od leta 1976 do 1980 ne bi bil skoraj v celoti desničen. To je osnovna ugotovitev dosedanjih razprav o ^Posrednih nalogah v letu 1979. Po oceni za leto 1978 (dejanski j?°datki bodo znani šele marca) bo 0sežen; v prvih treh letih načrtova-Jfftaln: rast družbenega proizvoda. naj ni znašala povprečno 6,8 ?*kt. n; leto. V prvem letu (1976) f bila sicer dosežena nižja rast, ^nej'; pa višja. Zal ta rast ne temelji na ustrezno ^ji produktivnosti (v povprečju je J^astla za 3,3 odst.), pač pa na j čjem zaposlovanju, ki je naraščalo J. li °koli 4,5 odst. letno, medtem ko ' "'j bi po načrtu le za 3 odstotke. ^kup:.., poraba je naraščala v črtanih mejah. Žal pa je osebna P°taba naraščala nekoliko prehitro, ePtav osebni dohodki v občini koliko zaostajajo za republiškim P°vprcčjem. Zaradi tega in zaradi ^dolženosti gospodarstva (posojila) 0s*aja premalo denarja za investicije. stvarnih osebnih dohodkov za 2 odst., investicijska poraba pa naj bi znašala 24 odst. družbenega proizvoda. Glavna teža uresničevanja teh nalog bo slonela na industriji. Največ investicij bo vloženih v Melaminu, Itasu, Lesni industriji, Opremi in Tekstilani. V kmetijstvu bo treba popraviti sanacijski program. Čeprav potekajo investicije po načrtih, zaradi objektivnih vzrokov v kmetijstvu namreč ne dosegajo zadovoljivih rezultatov. Lahko se zgodi, da bo izguba tolikšna, da bodo morali preiti na izplačevanje minimalnih osebnih dohodkov. Iz občinskega sklada skupnih rezerv ne bo pomoči, ker je izčrpan že do konca leta 1979. Potrebna bo dohodkovna povezava kmetijstva s predelovalno industrijo in z vsemi, ki kmetijske proizvode potrebujejo. „Trgopromet” predvideva gradnjo trgovin z mešanim blagom na Trati in v Turjaški ulici ter obnovo trgovine v Stari cerkvi. ,,Nama” bo razširila svojo veleblagovnico. Dokončana bo čistilna naprava v Kočevju. Urejali bodo zemljišča za gradnjo na Trati, nadaljevali bodo gradnjo vodovodov Smuka-Stari log, Trava-Srednja vas-Draga in v Banjaloki ter okoliških vaseh. Pri cestah predvidevajo v letu 1979 posodobitev ceste do Starega Loga in prelitje ceste Stara cerkev-Kočevje ter prenovitev občinske ceste Brezovica- Predgrad. V Kočevju naj bi bilo dograjenih (ali vsaj v gradnji) nadaljnjih 216 stanovanj. Gradnja več stanovanj pa je predvidena še v drugih KS oz. krajih. Dokončana bo gradnja druge faze kočevskega vrtca, začeli pa bodo graditi še nov vrtec. Dograjena bo šola za usmerjeno izobraževanje, urejeni bodo kulturni domovi v Stari cerkvi, Osilnici in Strugah. Začela se bo gradnja doma za ostarele občane. Opravljene bodo tudi priprave za gradnjo novega trakta pri zdravstvenem domu s prostori za lekarno. V letu 1979 se bo začela proizvodnja v novih obratih v KS Kostel in KS Osilnica. V drugih KS pa je prej treba dograditi razne druge objekte, ki bodo omogočili nadaljnji razvoj območij, se pravi tudi gradnjo raznih proizvodnih obratov. J. PRIMC Bobnar, Bogdan Koleta, Franc Gornik, Franc Debeljak, Ludvik Recek, Albert Mrak, Ciril Papež, Anton Rogola, Borut Kopitar in Alojz Naglič; - sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občinske skupščine Kočevje: štab za civilno zaščito občine Kočevje, kemična tovarna Melamin, Ivan Vesel, Vlado Prebilič, Martin, Stefančič, Marija Terčon, Katica Turk, Milena Lautar, Ivan Južnič, Elektro Kočevje, INKOP, LIK, Tekstilana, Zidar, Trgopromet, Lekarni. KS Draga, KS Kočevje-mesto, KS Kočevska Reka, KS Kostel, KS Osilnica in upravni organ za gospodarstvo in finance občinske skupščine Kočevje; — občinskega odbora ZRVS Kočevje (podelil je bronaste plakete): Janez Herine, Franc Debeljak in Boris Ožbolt. Kulturni program je bil bogat in izredno kvaliteten. Nastopajoči so ga izvajali pod vodstvom prizadevnih in uspešnih glasbenih pedagogov kot sta Adi Škorjanc in Bernarda Kogovšek. Nastopal je tudi najboljši jugoslovanski harmonikar Bojan Kovač, ki je tudi v samem vrhu evropskih mladih harmonikarjev. J. PRIMC PRIZNANJA PRIZADEVNIM - Svečanosti ob dnevu JLA v Kočevju so se udeležili predstavniki z vsega območja občine, saj so bila ob tej priložnosti med drugim podeljena tudi priznanja krajevnim skupnostim, organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so se najbolj izkazali v nedavni vojni vaji. (Foto: Primc) V letu 1979 bo treba še naprej Posvečati posebno pozornost ^javljanju samoupravnih odnosov yseh področjih in doseči, da bo °hodek res pod kontrolo združene-dela. Izboljšati bo treba tudi Inkovitost gospodarjenja. Že sa- l z boljšo organizacijo dela bi ^ko (Josegli še znatno boljše *e*ultate. Seveda pa je treba tudi posodabljati opremo, zaposlovati 7^ najbolj usposobljene kadre in jsnsko uveljaviti povsod nagrajene po delu. V letu 1979 naj bi *0tej dosegli povečanje družbenega froizvoda za 8 odst., zaposlovanja v Sptibenem sektorju za 3 odst.. Med novimi večina delavcev Po 11. kongresu ZKJ v Kočevju sprejeli v ZK 27 novih članov Občinski komite ZK Kočevje je 21. decembra pripravil svečan sprejem komunistov, ki so bili sprejeti v ZK po 11. kongresu ZKJ. Razen 27 novih komunistov je bilo na sprejem povabljenih še 29 komunistov, ki so v letu 1978 praznovali življenjske jubileje, se pravi 60,65, 70, 75, ^OVl KOMUNISTI - V Kočevju so te dni svečano sprejeli v ZK ^7 novih članov, med njimi je večina neposrednih proizvajalcev. Na ^ečanosti so jim podelili tudi izkaznice in značke ZK. (Foto: ‘“rime) 80 in 90-letnico rojstva; udeležili pa so se ga tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK, člani občinskega komiteja in drugi gostje. Na svečanem sprejemu je spregovoril o nalogah komunistov v sedanjem obdobju sekretar občinskega komiteja ZK Jože Novak. Vsi novosprejeti člani so na sprejemu prejeli razen članske izkaznice in značke ZK še knjigo Franca Šetinca , Jcaj hočemo? “ Jubilanti, med katerimi so tudi 90-letna Marija Šercer, 80-letna Marija Knapič, Izidor Zbašnik in Ivan Kotar, pa so prejeli knjigo Josipa Broza -Tita J’red nalogami zgodovine". Žal se zaradi slabega zdravja precej jubilantov ni moglo udeležiti sprejema. Te bo na domu obiskala posebna delegacija občinskega komiteja ZK in jim izročila darilo. Kulturni program na sprejemu, ki je bil posvečen tudi 35-letnici Kočevskega zbora in II. zasedanja AVNOJ ter dnevu JLA, so izvedli učenci osnovne šole Kočije. J. P. APLAVZ PLESALCEM - Dolenjevaščani so prijetno presenetili Kočevce z narodnimi plesi in petjem. Dvorana sicer ni bila tako polna kot pri kakem sodobnem popevkarju, vendar je aplavz gledalcev povedal, da si takih nastopov še žele. (Foto: Primc) Večer narodnih plesov in pesmi Lončarji gostovali na odru Šeškovega doma v Kočevju Pred kratkim je bil v Kočevju zelo uspešen nastop kulturnih skupin KUD , JR ranče Zbašnik” iz Dolenje vasi v ribniški občini. Gledalcem oz. poslušalcem so se predstavili pevski zbor „Lončar” pod vodstvom Andreja Petka, folklorna skupina pod vodstvom Cveta Križa in nonet »Vitra” iz Ribnice pod vodstvom Bernarde Kogovšek. Tokrat je največji aplavz požela folklorna skupina, ki obstaja šele dve leti, narodne noše pa je dobila šele pred pol leta. Od prvih plesalcev so danes ostali le še šiirje pari; skupno šteje skupina 11 parov, v Kočevju pa se jih je predstavilo 10. V teh dveh letih je dosegla skupina velik napredek. Skoraj vsi pari so se otresli treme. Tudi zapojejo dobro, vendar bi bilo prav, če bi petje še bolj vadili. Za velik aplavz pa ne gre zasluga le lepim plesom, ampak tudi primernemu izboru, saj ni manjkalo niti šaljivih in domačih plesov prav iz ribniške občine, ki jih je nekaj zapisal tudi Cveto Križ. Pevska zbora sta prikazala solidno znanje. O obeh smo že pisali in ocen ne bi ponavljali. Dodamo pa naj, da bi verjetno požela še več aplavza, če bi ra-' zen zahtevnih pesmi pevci zapeli še kakšno veselo in poskočno več, saj gredo take poslušalcem še bolj v ušesa. Dvorana je bila zasedena več kot polovico (prodane pa so bile kolektivom vse karte), kar je za kočevske razmere nadpovprečen uspeh. Poslušalci so bili z narodnimi pesmimi in plesi zelo zadovoljni. Program je napovedoval Vilko Ilc. J. P. ^HHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiin^ si ga ..sposoditi”) v občini Ko- „Sedmina” in gospodar doma Kočevje - gangstrsko mesto ______________________________ Kdor dela škodo in iz objestnosti ali hudobije, vznemirja ali ogroža druge občane, naj bo za svoje dejanje krepko kaznovan „V Kočevju se je v zadnjem °bdobju oblikovala skupina mladih ljudi, ki pohajkujejo po •nestu, pijančujejo, se nespodobno vedejo, nadlegujejo goste v gostinskih lokalih, povzročajo Nerede, delajo Sc odo v gostiščih •n drugod. Ne plačujejo zapitka, nadlegujejo učence za gostinske poklice, jih izsiljujejo. da bi dobili brezplačno pijačo, f;roze strežnemu osebju itd. Mi-ičniki ne ukrepajo dovolj učinkovito. Ali morajo gostinci sami obračunavati s kršilci? Ali bo milica ukrepala proti takim osebam? Stanje je nevzdržno!” Tako je opisala stanje v Kočevju delegatka zbora združene- ga.dela občinske skupščine Kočevje iz Hotela Pugled na predzadnji seji in zahtevala odeovor na svoje delegatsko vprašanje. V občinskem materialu piše, da bo odgovor posredovala postaja milice, vendar na zadnji seji odgovora ni bilo. Opozorila o huliganskih izpadih prihajajo od vsepovsod, pravih ukrepov na ni. Resni občani /večer sploh ne zahajajo več v gostinske lokale, pa tudi na cesto že bolj neradi. Že v sosednji Ribnici je veliko večji red, saj takih, lahk<'bi rekli organiziranih, skupin mla- dih postopačev ni. Tudi sosednje, južne republike bolj učinkovito obračunajo z njimi. Za tako stanje so gotovo krivi predvsem neučinkoviti ukrepi proti storilcem. Kočevski miličniki trdijo, da je glavna krivda na neučinkovitem sodstvu. Miličniki primere obravnavajo in jih predajo pristojnim sodiščem, ta pa storilce zelo milo kaznujejo ali pa sploh ne. včasih pa zaradi pomanjkanja sodnikov zadeve celo zastarijo in ostanejo krivci nekaznovani. Neki storilec je sam povedal miličniku, kako |e na primer bolj ..gospodarno” ukrasti avto (oz. čevje, kot v sosednji hrvatski občini Čabar. Za sposojanje avta v Kočevju je bil pred našim sodiščem obsojen na mesec dni zapora, za sposojanje” . na Hrvaškem pa kar z 12 meseci zapora. Te dni je v kulturnem Šeško-vem domu nastopal ansambel se že pritožuje zaradi škode, ki so jo povzročili nekateri udeleženci koncerta na električnih stikalih, šipah in drugem inventarju v domu. Vendar je vse to prava malenkost v primerjavi s pretepi in celo streljanjem, do katerega je prišlo pred meseci ob mladinskem plesu v ,Jelki” v Kočevju. V.K. KOČEVSKE NOVICE PLAKETE ZA DESETLETNO DELO - 20. decembra je metu* košarkarski klub Beti praznoval desetletnico dela. Člani iipravi* odbora so pripravili uspelo prireditev, na kateri so najzaslužnej podelili lepe plakete. Na sliki: prizor s podelitve. Več na špof NAJMOČNEJŠI MOŽJE — V črnomaljski občini je med najbolj priljublj enimi rekreacijskimi športi vlečenje vrvj. Na minulem občinskem prvenstvu so bili najboljši člani ekipe IMV, ki so na današnjem posnetku. Od leve proti desni stojijo: Žunič, Kosec, Brezar, Kramarič, Željko, Brajkovič, Vipavec, Žnidaršič in vodja ekipe Tomič. Klub je šola samoupravljanja Dd prvih začetniških korakov do močnega izobraževalnega centra - Na izobraževanje čaka še 598 delegatov in delegatk - Prihodnje leto posvetovalnica Mineva tretje leto, odkar so v Črnomlju ustanovili Klub samoupravljakev. Od prvih začetniških korakov je minilo malo časa, člani kluba pa danes ugotavljajo, da so navzlic začetnim težavam uspeli in omogočili, da je v občinskem središču zrasla dobra šola samoupravljanja. Ko so 1976 klub ustanavljali, so imeli pred očmi zgolj idejnopolitično izobraževanje delejp-tov in delegacij iz organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti in društev. V prvem letu so pripravili le tri predava- ,VDOVA ROŠLINKA’ V ČRNOMLJU IN SEMIČU Že v prvem tednu novega leta si 'bodo lahko Črnomaljci in -%mičani ogledali igro „Vdova Rošlinka". V občinskem sredi-bo prireditev 6. januarja ob v Semiču pa dan kasne-15. uri. Organizatorji pri-dober obisk, informa-u vstopnicah pa dobijo zainteresirani v pisarni črnomaljske kulturne skupnosti. nja, in sicer za delegate iz združenega dela. Udeležba je bila skromna: k izobraževalnim uram je prihajalo komaj 280 delavcev in delavk. V prvem letu obstoja so pripravili tudi I. srečanje klubov samoupravljal-cev iz dolenjske regije, ki je dokazalo, da so Črnomaljci, čeravno je bil njihov začetek neobetaven, na dobri poti. Ko so načrte Kluba samo-upravljalcev s podpisom samoupravnega sporazuma podprli v organizacijah združenega dela in družbenopolitičnih organizacijah, je imel klub neprimerno boljše možnosti za delo. V minulem letu je pripravil 16 predavanj, ki so se jih udeležili delegati iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in društev. V šoli jih je sedelo 749, kar je bi} v primerjavi ? letom poprej lep napredek. Vendar organizatorji navzlic za S OGRODJE POSTAVLJENO — Prva sodobna telovadnica v črnomaljski občini, ki jo postavljajo pri osnovni šoli, že kaže svojo podobo. Čeravno je vreme ta čas neprimerno za gradnjo, veliko gradbišče pri šoli nikoli ne sameva. Na sliki: bodoča telovadnica. ČRNOMALJSKI DROBIR ČRNOMALJSKI PLAZ - Govorice, da se bo pred koncem leta vse i podražilo, so prišle z nekajdnevno zamudo tudi v Belo krajino. Trgovci so zanje vedeli in dobro obložili police. Pretirano varčne in kar preveč dobro obveščene gospodinje pa so se usule v prodajalne kot plaz. Trgovci so zadovoljni, gospodinje, ki imajo nabito polne shrambe, pa ČRNOMELJ: EKONOMSKE STANARINE O operativnem načrtu prehoda na ekonomske stanarine v črnomaljski občini je razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. Po vroči razpravi so se člani odločili in podprli predlog, naj bi ekonomske stanarine uvedli do leta 1982. To pomeni, da sc morajo stanarine v naslednjih letih vsako leto povečati za 34,32 odstotka. Potemtakem bi stalo trisobno stanovanje najboljše kategorije 2.330 dinarjev. nestrpno čakajo, in bodo še lep čas, na napovedane podražitve.... NOVOLETNI SKOK - Meščani in meščanke, predvsem slednje, se že nekaj dni mrzlično pripravljajo na najdaljšo noč v letu. Dokaz za to so tudi ne tako redki posamezniki, ki pospešeno vadijo za ure, ko se bo poslovilo staro leto, že več kot teden dni. Medtem ko so lani Črnomaljci praznovali v glavnem doma, bodo letos po napovedi gostilničarjev tople copate zamenjali s plesnimi čevlji. Nekateri, ki niso občutili minulih podražitev, pa se pripravljajo celo na novoletni skok; ker bodo novo leto pričakali ob jelkah v tujini. tisočkrat Zeleno darilo - Čeravno so Crnomaljke z mislimi že na praznovanjih, ne morejo pozabiti na težave, ki so jih spremljale v poslavljajočem se letu. V času, ko so najbolj potrebovale razne drobne gospodinjske aparate mešalnike, mlinčke, pečice itd.), so se spomnile na neizpolnjene obljube servisov in obrtnikov ter na neuporabne pokvarjene gospodinjske pri-romočke. Kaže, da jih bodo nevšečnosti spremljale tudi v prihodnjih 365 dneh. Ali pa ne? Ko bi dedek Mraz izpolnil to željo tisočih gospodinj! 373 odstotkov boljši udeležbi še niso bili zadovoljni. Poskrbeli so za boljšo organizacijo v delu kluba in se povezali z Zavodom za kultur-no-prosvetno dejavnost. Sadovi novega dela so najbolj vidni letos. Organizirali so 41 predavanj. V glavnem so že vsa uspešno končana, nekaj pa se jih bo končalo v prihodnjem tu. Če primerjamo letošnjo dejavnost kluba z lansko, ugotovimo, da so Črnomaljci pripravili za 400 odstotkov več predavanj, na katerih je bilo več kot 900 delegatov. Navzlic temu ima ldub pred sabo še precej dela, zakaj na izobraževanje čaka še 598 delegatov in delegatk. Odločili so se, da bodo poslej poskrbeli tudi za i z obraževanje predavateljev Prav tako so se dogovorili, da bodo v prihodnjem letu organizirali pravno posvetovalnico, ki bo na voljo vsem zaposlenim. SEMIŠKI DEDEK MRAZ Dedek Mraz se bo v Semiču izkazal tudi letos. Podobno kot lani bo s seboj vodil pisano spremstvo palčkov, vil ipd. 29. decembra ob 9. uri bo obiskal otroke v Črešnjevcu, uro kasneje bo kramljal z malčki na Štrekljevcu, ob 11. uri pa bo prišel v Črmošnjice. .Nato bo nekaj časa počival, nakar bo ob 13. uri prišel v Semič, kjer bo z darili in pripovedkami razveselil tudi semiško mladež. K. B. POUK ZA PRIPADNIKE CIVILNE ZAŠČITE Črnomaljski oddelek za ljudsko obrambo in Zavod za kultumo-prosvetno dejavnost sta letos prvič organizirala splošni del osnovnega pouka pripadnikov enot in štabov civilne zaščite. S tako obliko izobraževanja so v črnomaljski občini začeli že lani, letos pa nadaljujejo, in sicer za pripadnike enot in štabe posameznih krajevnih skupnosti. Predavatelji so rezervni oficirji. JANUARJA POLITIČNA ŠOLA Komite občinske konference ZK Črnomelj dosledno uresničuje izobraževalni program s pomočjo Kluba samoupravljal-cev in Zavoda za prostveno-kul-tumo dejavnost iz Črnomlja. Ta čas poteka tridesetumi seminar za 26 novih kandidatov za sprejem v ZK, začel se je tudi 40-urni seminar za 40 novih sprejetih članov, v januarju pa se bo začela 120-urna občinska politična šola. KNJIŽNICA: 12000 OBISKOV Vodstvo črnomaljske matične knjižnice sporoča, da bo knjižnica poslej odprta vsak dan od 10. do 16. ure in vsako Irugo in četrto soboto v mesecu od 8. do 12. ure. V letošnjem letu je knjižnica bogatejša za 900 knjig, do decembra pa jo je obiskalo več kot 5000 občanov, knjige pa si je povrhu tega izposodilo 12.000 ljubiteljev dobre knjige Približati oddaljena zdravila komunisti o problematiki zdravstva v metliški občini — Navzlic dokaj dobremu stanju*6 vedno pomanjkljivosti — Kdaj borčevski dispanzer? Nerazumljivo je,“ so dejali člani zveze komunistov na 8. seji občinske konference ZKS Metlika, ki so jo imeli 25. decembra," da je Lekarna navzlic opozorilom in protestom občanov še vedno odprta od 7. do 19. ure, in da je ob nedeljah in praznikih celo za-nrta . . Minulo ponedeljkovo sejo so člani konference in osnovne organizacije ZK v zdravstvenem domu namenili predvsem pogovoru o stanju in problematiki zdravstva v metliški občini. Ugotovili so sicer, da je zdravstveno varstvo v tej belokranjski občini skoraj za korak pred ostalimi občinami iz dolenjskih regij, da pa se zdravstveni delavci in zavarovanci še^vedno srečujejo s težavami, ki bi jih lahko z malo dobre volje že zdav-, naj rešili. Ko so govorili o lekarniški službi, so bili nejevoljni. Zavarovanci morajo po zdravila celo v Črnomelj. Za marsikate- rega je pot tja in uazaj lahko dolga tudi več kot 50 km. Zato so udeleženci na sestanku menili, da je zadnji čas, da odgovorni delovni čas v lekarni organizirajo drugače. Kaže, da bo le prišlo do spremembe. Že po novem letu se bo delovni čas podaljšal za 60 minut, ob nedeljah in praznikih pa bodo za najnujnejše primere lekarniška vrata odprta tudi od 8. do 11. TITOV NAPREJ! Dan JLA so na metliški poklicni tekstilni šoli (Beti, tozd IC) letos praznovali precej drugače, kot pred leti. Pripravili so kviz ,Znarfje o obrambi in civilni zaščiti’, na katerem so nastopile štiri ekipe, sestavljene iz treh učencev in rezervnega častnika. Belokranjci so se na kvizu, ki je bil popestren s kulturnim programom, izkazali, prireditev pa so organizirali v okviru akcij „Titov naprej." 27 PROSTOVOLJCEV Občinska konferenca ZSMS Metlika je v okviru X. kongresa ZSM Jugoslavije pripravila minulo soboto sprejem mladincev in mladink prostovoljk v enote teritorialne obrambe ter pohodne enote. Občina je dobila 27 mladih prostovoljcev, v glavnem srednješolcev in srednješolk. Pohodne uniforme je dobilo kar 10 deklet. Pogovor o zaposlitvah Člani koordinacijskega odbora za mednarodne odnose in delavce na začasnem delu v tujini pri SZDL Metlika so se dogovorili, da bodo letošnje srečanje z zdomci pripravili samo v občinskem središču, in sicer v sejni sobi metliške občinske skupščine. 29. decembra se bodo na novoletnem srečanju z delavci, ki so na začasnem delu v tujini, pogovarjali o možnostih za zaposlitev, kijih v prihodnjem letu ne bo ravno malo. Medtem ko so bila v minulih letih nova delovna mesta zagotovljena predvsem za žensko delovno silo, bo poslej drugače. Predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij bodo na srečanju zdomce seznanili z novimi gospodarskimi dosežki in načrli, uspehi pri razvoju drobnega gospodarstva itd. Veliko besed bodo namenili delavcem, ki bi radi odprli obrtne delavnice in jim odkrili lepe možnosti za delo v okviru kooperacijskega sodelovanja. V prihodnjem letu se bodo lahko v družbenem sektorju zaposlili predvsem delavci v avtomobilski in lesni industriji, in sicer v suhorskem IMV in v Novo-lesu v Rosalnicah. Organizatorji tradicionalnega novoletnega srečanja pričakujejo, da se bo letošnjega sestanka zdomcev in predstavnikov občine udeležilo več začasno na tujem zaposlenih občanov, zakaj v prihodnjem letu bodo v metliški občini možnosti za dobre zaposlitve precej večje kot pa leto ali dve poprej. NOVA AKCIJA RDEČEGA KRIŽA Občinski odbor Rdečega križa Metlika se je že dogovoril s člani krajevnih organizacij Rdečega križa, da bodo tudi letos pripravili akcijo in pred Novim letom obiskali vse bolehne, onemogle in med letom pozabljene občane. Ostarele ljudi bodo obiskovali aktivisti Rdečega križa ter mladi člani RK, in tudi tokrat* poleg simboličnih daril prinesli s seboj kopico vesti in dobrega razpoloženja. TRIMESEČNI TEČAJ V Beti, tozd izobraževalni center, so na željo proizvodnih tozdov pripravili trimesečne tečaje za interno kvalifikacijo delavcev za tozd ko-dranka in‘tozd konfekcija. Tečaj, ki , pa je skupaj obiskovalo 64 kandidatov in kandidatk; bodo zaključili te dni s pismenim preizkusom. Kot kaže, na tečaju niso uspeli vsi, tisti pa, ki so opravili izpite, bodo dobili potrdila za interno kvalifikacijo strojnih šivilj in •toksturirccv. ure. Zbrane na seji je začudil podatek, da je bilo v prvih devetih mesecih letos z dela odsotnih 5,56 odstotkov zaposlenih, ali kar 184 delavcev in delavk vsak dan. Zaradi tega so morali tozdi in metliška občinska zdravstvena skupnost za nadomestila prispevati okoli 11.500,00 din. Komunisti so menili, da bi ravno na tem področju s primemo akcijo lahko privarčevali gospodarstvu kar precej denaija. Govorili so tudi o zdravstvenem varstvu borcev. V občini jih je okoli 1435. Na račun zdravstvenega varstva borcev dobi občinska zdravstvena skupnost okoli 1.600.000,00 din republiških solidarnostnih sredstev in tudi zato borcem ni vseeno, ali zdravnike obiskujejo doma ali na oni strani Gorjancev. Zad- nji čas je,“ so menili na ^i1’ ,,da Metlika dobi dispanzer t* borce in medicino dela ...“ Precej časa so namenili tjjj! tako imenovani čakalni do®’’ Zavarovanci so že pred časoj zahtevali, da je ambulanta °d' prta cel dan. Zato je nerazuflj' ljiva njihova želja, da bi P1^ prav vsi k zdravniku v d op®' danskem času. Povrhu vsega * nemalokrat zgodi, da so čaka1-nice popoldan domala praZ*1®’ medtem ko so v dopoldanskein času, času dela, kar preveč *!*' bite. To težavo bi lahko rešil* primeru, če bi bile ozd in \°l z zdravstvenimi delavci bolj P°' vezane, kot pa so sedaj. BENCINSKI KOKTAIL Kdor se je minuli četrt.fE popoldan ustavil na metli*® bencinski črpalki je M*1 občutek, da so tamkaj zap°' sleni možje v modrem je praznovali novo leto. Dela' ve c namreč tisti dan ni bolje vedel, kje ima 'j tansko gorivo in kje je ^ oktanski bencin. Tako se je zgodilo, da je isti stran* nekaj časa točil 98-oktansjf gorivo, se opravičil in Ijeval z manj žlahtno tekočino, in hip zatem opravi10 končal z 98 oktanL Pri racu-nanju mož ni imel težav. košarkarski klub Beti odbora so pripravili uspelo prireditev, podelili lepe plakete. Na sliki: prizor s podelitve, strani. SPREHOD PO METLIKI OKOLI SEDEMDESET MLADIH bo pričakalo novo leto v mladinskem klubu. Stane Križ zbira prijave, na plakatih pa piše, daje treba pohiteli, kajti lahko bi se zgodilo, da bi bilo udeležencev veseljačenja več, kot jih lahko sprejmejo prostori. Za ples bo skrbel gramofon s ploščami. METLIŠKI PLOČNIKI SO ZASNEŽENI in zaledeneli Po njih hodijo ljudje tipaje, neredki pa so tudi primeri, ko komu spodrsne in telebne po tleh, da se mu prikažejo zvezde, še kakšna več, kot jih je na nebu. Posebna nevarnost grozi starejšim krajanom, ki so že tako manj spretni. Zadolženi bi morali pljuniti v roke in prijeti lopate. ULICA 1. MAJA JE poglavje zase. Ko je malo toplejše, je na njej toliko blata, da se ljudje le stežka prebijajo iz bloka v blok. Nekdo je predlagal, da ne bi bilo neumno. Če bi si stanovalci nabavili hodulje, sicer se lahko zgodi, da jim bodo obtičali v blatu drago plačani čevlji. Nekaj tovornjakov peska gotovo ne bi škodilo. OB STAVBI DELOVNE ORGANIZACIJE BETI so pričeli že spomladi praditi športna igrišča. Prvotni zalet je splahnel: zasuli so jamo, v kateri seje zbirala smrdljiva voda, in pri tem je ostalo. No, morda bodo nadaljevali spomladi, česar se veseli predvsem mladež, ki sc v prostem času nima kam dati. SKUPINA TELOVADK DRUŠTVA PARTIZAN je naslovila pred dnevi telesnokulturni skupnosti pis- mo s predlogom za gradnjo tri ati zc. Ženske so pripravljene pom de. pri gradnji, prispevale pa bi i(jfu-nar. Prav bi bilo, če bi se jun P s,e. žili še drugi krajani in zadeva kla. STAR Sl UČENCEV PO*1/^ SOLE BETI so imeli že drugi ‘ teljski sestanek. To sicer ni n j. sebnega, če ne zapišemo, da ■ pravile učenke pred pričet* ^jle stanka modno revijo. Punce g. manekenke in kreatorke brat.1- jjj, em so prikazale modele, Ki pilo izdelale pri praktičnem p°uK je kaj videti. ZGODBICA O KAVI Pomanjkanje kave PeSt' tudi metliške gosP°j!'u Zato so se menda v dez brez pojavili tudi taki ki skušajo želje po di&? v zrncih spretno pretopit1 denar. Tako je minuli če tek stal v najbolj obis>ka metliški trgovini tnožak, se je glasno bahal, da 1 . kave dovolj. Govoril je kar . kilogramih, za 10 dkg Pa > zahteval 60,00 din. ČPret’1 : ga' trgovca, če se bo kdo zanimal, menda v trg vini dobro poznajo. metliški tednik Št. 52 (1533) - 28. dneembra 1978 DOLENJSKI LIST ju s seji' .rza tudi lobi. som od- ;UIT>- .rilii pol-ase kaline, :ein na-Ji v ozd po- KS in tozdi uspešni, SIS zatajile Iz poročila o nedavni vojni vaji „Zmaga 78/79" — Pohvalili udeležence zadnji seji vseh zborov skupščine Kočevje, ki je bila 20. 7embra, je bila delegatom posredovana tudi informacija o poteku vaje ,,Zmaga 78/79” v kočevski občini. Vaja je bila namena predvsem preverjanju, kako so OZD, krajevne skupnosti in 'pripravljene za primer, če bi izbruhnile sovražnosti. Osnovna ugotovitev je bila, nost v okviru SOZD in OZD k so občani v glavnem bili semnjem z nalogami v primeru jojne, vaja pa je bila koristna, rr so se lahko seznanili še z ^katerimi podrobnostmi, ozi-so odstranili nekatere nežnosti. J, Pri preverjanju so bile naj-?°'jše enote teritorialne obram-7. pa tudi enote civilne zaščite Orodne zaščite niso dosti zastajale. Nadalje so ugotovili, a so bile bolje pripravljene 'lote krajevnih skupnosti kot ’p. Znotraj posameznih OZD ^ je bila spet boljša pripravlje- IMENOVANI DIREKTORJI Občinska skupščina Kočevje je na zadnji seji zborov sPrejela sklepe o imenovanju Prof. Saša Bižala za direktorja gimnazije Kočevje, prof. Miloša Humeka za ravnatelja Sasbene šole Kočevje in •*®neza Herinea za direktorja delavske univerze irIože Šeško”, Kočevje. , Nadalje so razrešili Andreja Horvata dolžnosti namest-nika sodnika za prekrške. Za Novo sodnico za prekrške so 'fiienovali Vlasto Marušič— Janežič. Izvolili so tudi sodnike temeljneea sodišča Ljubljana ter tožilca in njegove namestnike temeljnega tožilstva Ljubljana. V občini Kočevje so izvolili za temeljno sodišče Ljubljana tudi 50 Ajdnikov porotnikov kot po tozdih. Pri preverjanju so se najslabše izkazale SIS, ki razen ene izjeme še niso imele pripravljenih potrebnih načrtov. Vsi delovni ljudie in občani, ki so v vaji sodelovali, so prizadevno in resno izpolnjevali naloge. Pomembna ugotovitev je tudi, da so obrambne priprave vedno bolj del vsakodnevnega dela delovnih ljudi in občanov. Na. tem področju se je treba tudi izogibati pretiranemu zaposlovanju raznih „vojaških referentov” tako v OZD in KS kot v okviru občine. V obrambnih pripravah naj raje nepoklicno sodeluje čimveč ljudi, saj je obramba pravica in dolžnost vsakega občana. Svet za ljudsko obrambo meni, da je vaja dala dobre rezultate in tudi opozorila, kaj vse je treba še izboljšati. Svet se tudi zahvaljuje vsem, ki so v vaji sodelovali in vlagali velike napore za njen uspeh. Odziv na vajo je bil namreč izreden, čeprav je potekala tako rekoč ob rednem delu udeležencev vaje, se pravi, da so udeleženci opravili svojo dolžnost na rednem delovnem mestu in nato še pri vojaški. j. p. LE DVE OBČINI NIŽJE STOPNJE Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje sprejela o odlok obračunavanju in izplačevanju prispevkov za SIS v prihodnjem letu. Zanimivo je, da so v občini Kočevje te stopnje med najnižjimi v republiki, saj imata le še dve občini nižje. V občini namreč dosledno uresničujejo sprejeti dogovor, po katerem morajo tudi sredstva za SIS naraščati počasneje kot družbeni proizvod. Zakaj ni pitne vode? Salka vas in rudarsko naselje bi kljub farmi svinj lahko imela dovolj vode, le del cevovoda je treba obnoviti, oz. zamenjati Poročali smo o delegatskem vprašanju KS Rudnik—Šalka vas, zakaj sta Šalka vas in rudarsko naselje brez vode, odkar je zgrajena farma svinj v Klinji vasi. Na zadnji seji zbora KS občinske skupščine sta bila dana na to vprašanje dva odgovora. V prvem je Hydrovod poročal, da je vzrok v tem, ker se je ovečalo število odjemalcev Mestni log, Mlekarna dograditvijo krožnega pc (naselje itd.). Z vodovoda za to območje se je položaj izboljšal, poslabšal pa se je spet, ko je bila dograjena farma bekonov v Klinji vasi. Zdaj bi bilo treba obnoviti in izboljšati prepustnost na krajšem delu cevovoda (le od bifeja v Šal ki vasi do bivše rudniške uprave), vendar je Hydrovod čakal, da bo ta del vodovoda obnovil hkrati z obnovo tega dela ceste. SIS za komunalno in cestno dejavnost pa je odgovorila, da Hydrovod lahko vodovod obnovi še pred razširitvijo te ceste, saj bo vodovod potekal izven cestišča. V odgovoru je poudarjeno, naj bi s tem delom Hydrovod začel čimprej, saj sedanje prečrpavanje vode, ki traja , od novembra, ni niti zadovoljiva niti dolgoročna rešitev. ^EHODNA ZASTAVICA — Med tistimi redkimi enotami terito-^Ine obrambe, ki so prejele prehodne zastavice kot najboljše na ^»ločju Dolenjske, je tudi ena izmed enot, ki jo vodi Vinko Zajc ** Kočevja. Na fotografiji: Vinko Zajc (levi) prevzema prehodno ^ **stavico. (Foto: J. Primc) DROBNE IZ KOČEVJA Kuriva primanjkuje - Po- ^wio velja to za tiste, ki so z ?*kupom odlašali. Predvsem ni Pemoga. Mnoge je iznenadila ukini-?v kočevskega premogovnika. Z JJVnii še nekako gre. Kdor ima ®*jnožareče peči na premog, si pomaga z drvmi. Vzrok za ™tnanjkanje je tudi, da so oskrbo s Pemogom predolgo urejevali, če so sploh. Uslužbenec ljubljanskega' ”°dajnega podjetja pojasnjuje, da "Smoga ni, ker imajo prednost ?finoelektrame, ker ni prevoza itd. l*orej: drugo leto bo treba to urediti ~°lje in pravočasno. Letošnja šola "'as je verjetno izučila. '‘bSan oprašuje medved odgovarja SPET SNEG - Sneg je spet pobelil smučišča po pobočjih Mestnega vrha pa tudi drugod, in to celo precej izdatneje kot prvič. Otroci so se ga razveselili zaradi smučanja in sankanja, v prometu pa je spet povzročil nekaj težav. SLABO ZALOŽENE PRODAJALNE - Trgovine so polne kupcev, ki dolgo pregledujejo in izbirajo blago, preden se odločijo za nakup. Spet je zmanjkalo veliko blaga, ki bi ga potrošniki še radi kupili. Prodajalke pojasnjujejo: „Dobimo še ta teden. Ce bi bilo to sredi leta, bi človek še' nekako verjel, zdaj, na koncu leta, se to prav gotovo ne bo ... . wr . . ;al( opravljene^ Občani 'pa ne dobe nekaterih vrst zimske obutve in drugih stvari, ki bi šle v promet zdaj in ne poleti. zgodilo, ker se 'bližajo inventure. Cim manj je zalog, prej bodo ■ e. O “ - V občini Kočevje smo že (red štirimi leti podpisali druž-eni dogovor o osnovah kadrov-ske politike v občini. - Obnašate pa se, kot da ste Podpisali družbeni dogovor o *raji in preplačevanju kadrov. KRUHA NI - Z dobavo kruha so zopet težave. Spet se nekaj zatika. Dolgo so ugotavljali, da bo treba stroje popraviti. Še dalj so ukrepali, kako bodo to izpeljali. Občani pa čakajo na kruh v vrstah kot med vojno in v prvih povojnih letih. Zakaj ie to potrebno? Želimo, da bi bil tudi na tem področju red. DEDEK MRAZ JE TU - Nekatere kolektive je' že obiskal, nekatere pa še bo. Tudi njemu ne uspe vedno izpeljati družbenega dogovora o enotni obdaritvi otrok. Kdo je kriv? Ko je pred kratkim v Rinži utonil sedemletni fantek, so se občani spet razgovorili, kdo je kriv. Nekateri so namigovali, da so starši, ki ne vodijo otroka do vrat vrtca in ga tam predajo varuškam. Spet drugi so trdili, da naša šolska in druga vzgoja izven družine, ki zahteva, da so otroci čimbolj samostojni, spet tretji, da je temu kriva zaposlenost obeh staršev itd. Mnogi pa so celo trdili, da bi ob Rinži morali postaviti visoko ograjo. Če trezno presodimo zadevo, lahko ugotovimo le, da ni kriv nihče, ampak le nesrečen slučaj. Žalostno je, da take žrtve so, a bodo kljub temu, če bi otroke vodili do varušk, saj so otroci popoldne prosti in tudi sicer jih starši ne morejo imeti vedno pred očmi Otrok se lahko izmuzne le za trenutek, in že je vse narobe. Tudi mreža okoli Rinže ne bi pomagala. Vse Rinže sploh ni mogoče ograditi. Res pa je, da bi morali namestiti jasna opozorila o nevarnosti ali celo ograjo iz vrvi na tistem delu Rinže, kjer priteka vanjo topla voda iz kemične tovarne. Otroci namreč menijo, da je tudi tu led dovolj trden, če jih zdrži drugod, kar pa je lahko usodna zmota. Vprašanje pa je, kdo naj ta opozorila namesti: krajevna skupnost, kemična tovarna, postaja milice ali komunala? Denar za to ne bi smel biti vprašanje! J. PRIMC DRUGI SNEG — Prvi sneg je prinesel prve velike težave. Popolnoma jih je odstranilo Sele toplo vreme, ki je sneg in led pobralo. Zdaj pa je zapadel novi sneg, za katerega upamo, da bo prinesel Ribnici (na sliki) in drugim krajem ter njihovim prebivalcem manj težav in jeze. (Foto: Primc) Načrti so bolj spiski želja Zamrznili cene iz občinske pristojnosti — Preveč zadolževanja? — Obrtniki zahtevajo strožje ukrepe proti šušmarjem - Vozni red SAP končno prilagojen željam Na zadnji seji izvršnega sveta občine Ribnica, kije bila 19. decembra, so člani najprej ugotovili, da niti izvr&ii svet niti občinska skupščina Ribnica nista pristojna za izpeljavo denacionalizacije, za katero sta zaprosila zakonca Stane in Marija Lovšin iz Ljubljane, Na jami št. 3. Odločbo o nacionalizaciji je namreč izdal nekdanji okrajni ljud&i odbor Ljubljana, kar pomeni, da je nižji organ, se Eravi občinski, ne more razveljaviti. Seji sta prisostvovala tudi za-onca Lovšin, ki še vedno menita, da se jima je takrat zgodila krivica, in sta zatrdila, da bosta še naprej iskala pravico. Najživahnejša je bila razprava Občutni odstopi od postavk o osnutku programa družbeno- srednjeročnega načrta so pred- ekonomskega razvoja občine v prihodnjem letu. Ob tem so ugotovili, da OZD ne posreduje zanesljivih podatkov plansko-analitski službi občinske skupščine in da so njihovi načrti bolj spisek želja, kot pa pravi načrti, ki upoštevajo tudi stvarne možnosti razvoja. Zato bodo v prihodnje proti OZD, ki ne bodo posredovale potrebnih in zanesljivih podatkov, potrebni ukrepi. Začarani krog Na eni izmed zadnjih razprav v Ribnici o težavah, ki jih je povzročil prvi letošnji sneg, so nekateri le hoteli razčistiti, kako je s financiranjem zimske cestne službe in njenim delom. Ugotovili so: - Delovni ljudje in občani v raznih oblikah združujejo denar za financiranje samoupravne komunalne skupnosti, se pravi tudi za zimsko cestno službo. - Samoupravna komunalna skupnost razdeli zbrani denar krajevnim skupnostim, ki naj bi financirale (zimsko) cestno službo. - Krajevne skupnosti zbrani denar zelo rade namenjajo za asfaltiranje cest in ga tako manjka za vzdrževanje cest in tudi za zimsko službo. Dela naročajo KS pri Komunali. - Komunala pa nima zadosti plugov in druge mehanizacije ter materiala, zato ne more cest dobro in hitro očistiti. - Tako je začarani krog sklenjen: občani plezajo preko kupov snega in se drsajo ter kritizirajo. i Morda vse ugotovitve tudi ne drže povsem. To tudi ni najbolj pomembno. Kljub vsem nevšečnostim je le že precej občanov prišlo do prepričanja, da so se vsi dolžni zavzemati za boljše gospodarjenje, za premišljeno porabo denarja. Odpraviti morajo misel, ki nas vodi v vse globljo inflacijo: Kar imaš, čimprej zapravi, ker bo že jutri dinar manj vreden! Zato bodimo v bodoče boljši gospodarji. Ne zapravimo že poleti vsega cestnega denarja za asfalt, ampak ga privarčujmo dovolj tudi za zimsko službo. J. PRIMC vsem pri investicijah, produktivnosti in zaposlovanju. OZD se tudi preveč zadolžujejo, saj znaša porast posojil v primerjavi z lani blizu 70«dstotkov. To pa pomeni, da gospodarstvo troši že zdaj nekaj, kar bo ustvarilo šele čez 5, 10 ali več let. Tudi pri investicijah v prihodnjem letuje predvidenih le 30 odstotkov lastnih sredstev OZD, ostalo naj bi bila posojila. Ce teh posojil ne bo, potem seveda tudi naCrti gospodarstva ne bodo uresničeni. DANES SEJA OS RIBNICA Za danes, 28. decembra, je sklicana skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine Ribnica. Delegati bodo med drugim obravnavali program razvoja občine Ribnica v letu 1979, informacijo o poslovanju OZD v prvih devetih mesecih 1978, uresničevanje načrta kmetijske pospeševalne službe v občini, poročilo o delu in organiziranosti samoupravne komunalne skupnosti itd. V razpravi so podrobneje osvetlili še težave obrti, šušmar-stvo in delo inšpekcijskih služb. Predvsem so se zavzeli za gradnjo lokalov za obrt v središču Ribnice. Nadalje so opozorili, da je treba čimprej zgraditi kanalizacijo za Ribnico, kar je potrebno urediti tudi zaradi bodočega novega zdravstvenega doma. Pozabili niso niti na obvoznico za Ribnico, na katero pa bo verjetno treba čakati še dolgo, čeprav je potrebna. Opozorili so tudi na probleme otroškega varstva v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku ter na težave pri uvedbi celodnevne šole. O vsem tem bo še precej razprav, preden bo ta program sprejet. Med razpravo o poročilu o delovanju samoupravne komunalne skupnosti (pa tudi med obravnavo drugih točk dnevnega reda) je bilo izrečenih precej pripomb v zvezi s financiranjem in izvajanjem zimske cestne službe, pa tudi raznih drugih komunalnih del. Na seji so razpravljali še o analizi poslovnega uspeha OZD v prvih devetih mesecih 1978, o spremembi proračuna za letos, o uresničevanju načrta kmetijske pospeševalne službe in drugem. Tako so do 10. januarja »zamrznili” cene iz svoje pristojnosti. Dali so tudi soglasje k novemu voznemu redu SAP. , RIBNIŠKI ZOBOTEREBCI GREMO V KINO - V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden naslednji filmi: danes, 28. decembra, ,,Vroča zima”, 30. in 31. decembra ..Popajeve norčije”, 3. in 4. januarja ,,Mož iz Virginije”. LOKALE ZA OBRTNIKE -Obrtnikom se najemnina prizna v stroške, amortizacija lastnega lokala pa ne. Zato so tudi obrtniki v naši občini zainteresirani za nsgem in ne za gradnjo lokalov. Gradnja lokalov zanje je predvidena tam, kjer še stoji stari dom JLA, vprašanje pa je, kdaj se bo za tako gradnjo nabralo dovolj denarja. Po nekaterih predlogih pa naj bi v obrtne lokale spremenili se trgovske lokale, ki bodo opuščeni, ko bo zgrajena nova trgovska hiša. MALO OBRTNIKOV, VELIKO ŠUŠMARJEV - Po nekaterih nepopolnih podatkih naj bi bilo v občini okoli 160 registriranih obrtnikov, okoli 280 registriranih popoldanskih obrtnikov; obrtniki pa menijo, da se razen njih ukvarja z obrtjo še okoli 500 šuišnarjev. OBVOZNICA POTREBNA - Ob dežju in taljenju snega se nabira v jamah na cesti skozi Ribnico voda, ki jo avtomobili pršijo po fasadah hiš in po pešcih. Vsako leto je več prometa in problem hujši. Cesta skozi Ribnico je ozka in vijugasta, zato bo treba zgraditi obvoznico. Vprašanje denar. pa je, kdaj bo zanjo KDAJ KANALIZACIJA? -Ribnica še nima kanalizacije, vendar naj bi jo po nekaterih izjavah začeli graditi že v prihodnjem letu. Potrebna je tudi zaradi gradnje novega zdravstvenega doma. To pomeni, da jo bo treba zgraditi najmanj do novega zazidalnega območja ob Majni-kovi ulici skozi vso Ribnico do Trga Veljka Vlahoviča, kjer bodo tudi čistilne naprave. Ker bodo ob polaganju vso glavno cesto prekopali, bo treba urediti obvoz. Prav zato tudi ne bodo prej popravljali hikn ste glavne ceste skozi Ribnico. s - Kaj pa tako pokajo puš od Žlebiča proti Sodražici? — Lovci razpravljajo, če po teka lovska meia med reviijem; LD Velike Poljane in LD Sodra žica po cesti ali po reki Bistric REŠETO DOLENJSKI UST IS KOČEVSKE NOVICE TOREK, 2.1. TELEVIZIJSKI SPOBF.nl |% sredo - 22.15 TV dnevnik - **' Dokumentarni film > ČETRTEK, 4.1. Iffi trgovska hiša maximarket Ljubljana 11.00 TV V SOLI: Pravljica, Radijski sprejemnik, Varstvo okolja, Medvednica 15.20 SMUČARSKI SKOKI, posnetek iz Innsbrucka 16.40 STARE JAPONSKE PRAVLJICE 17.10 POGLED V PRIHODNOST: HRANILNICA SVETA Na sporedu bo prva od desetih francoskih oddaj, v katerih bodo ekonomisti, sociologi, agronomi, politiki in drugi strokovnjaki predstavi- li najbolj pereče in boleče tegobe današnjeea sveta. Kot vemo, naravna, gospodarska, ekološka in še kakšna protislovja že resno ogrožajo življenje na materi Zemlji. 18.05 ZAKAJ SMO USPEŠNE 18.35 OBZORNIK 18.45 BABIČIN VNUČEK To bo nanizanka trinajstih polurnih zgodb, ki bodo prikazale življenje babice in vnuka. Najprej živita na vasi, nato pa babica proda imetje in se z vnukom preseli v mesto, kjer se za oba začenja težko obdobie prilagajanja. Končno babica le uredi prijeten dom, vnuk .pa je najboljši učenec v razredu. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK unV 20.05 V ŽIVO: VRNITEV DOMu (vmes POROČILA) ..{j Oddaia, ki je namenjena z7jVj delavcem, ki so na začasnem de * tujini, beseda pa bo tekla o v^a{rjjjUi v domovino, o ponovnem vž‘vlrk'; v okolje, kjer se je z leti marS* , spremenilo. 17.10 TV dnevnik v madžaršč>n‘. -i l/.iu iv anevniK v maiu'"-17.30 TV dnevnik - 17.45 oddaja - 18.15 Znanost - * 'gg! Kviz - 19.30 TV dnevnik - I Srečanja - 23.00 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM) ^ jg. V PETEK, 29. XII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Pesem ali potica). 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Aleksander Hržič: Pogosti škodljivci na okrasnih rastlinah). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Glasbena pravljica (S. Prokofjev: Peter in volk). 14.30 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 Moment musical. 19.45 Minu- Dokai nenavaden je tale film Hana Park^ija, ki je 1977 zastopal britansko kinematografijo na festivalu v Cannesu. Gre za zgodbo o dveh gangsterskih tolpah otrok, starih do 14 let, ki se borita med seboj, junak Malone pa hoče pomagati barski plesalki, da bi sc prebila do filmskega neba. Veliko je streljanja, toda iz orožja ne letijo krogle, temveč smetana, deklice, ki igrajo barske plesalke, pa pojejo zelo prikupne popevčice. Igrajo Scott Raio, Jodie Forster, I'lori e Duggcr, John Cassisi in drugi. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Marodič: POTI IN STRANPOTI 20.45 IRONIJA USODE, 2. del filma 22.20 TV DNEVNIK 22.35 IZ NOVOLETNEGA SPOREDA BEOGRAJSKE TELEVIZIJE 16.00 TV dnevnik - 16.15 Dodgc City (film) - 17.45 Sporočilo otrokom - 18.45 Glasbena oddaja'- 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz novoletnega sporeda - 21.20 24 ur - 21.30 Celovečerni film te z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05-4.30 Nočni program. SOBOTA, 30. XII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 L. van Beethoven: Sonata za klavir v c-molu (igra Tatjana Spo-rar-Bratuževa). 11.20 Svetovna reportaža. 11.40 Mi pojemo. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Ivo Marenk: Kmetijcem vse Slovenije ob koncu leta). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 14.45 S pevko Moni Kovačič. 15.30 Glasbeni intermezzo. 15.45 S knjižnega trga. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.05 Od arije do arije. 18.30 Glasbena abeceda. 20.00 Kako se zabavamo Slovenci. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset. 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 31. XII. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (O. Hcnry: Humoristovo priznanje). 11.00 Pogovor s poslušalci. 11 15 Naši poslusilci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijska proizvajalce. 13.45 Obisk pri orkestru Stan Kenton. 14.05 Od popevke do popevke. 14.25. Nedeljska reportaža. 14.50 Inštrumenti v ritmu. 15.10 Šport in glasba. 15.40 Promenadni koncert za starega leta dan. 17.05 Mladinsko silvestrsko popoldne. 18.00 Otroško silvestrsko popoldne. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 Silvestrski večer. 24.00 Srečno 1979. 0.05-4.30 Nočni program (Prvi ples v novem letu, V veseli v*1" pivo * vin nn rr\ A "> ¥ družbi, Silvestrski disco klub, Spo- SREDA, 3. I min in želje, Na Silvestrovo po rib niško, Vabimo vas na ples, Glasbena skrinja za mlade, Polka je ukazana, Lepe melodije). nimi orkestri. 14.05 NaSa IJ1°Zj[Tiska . kovost gospodarjenja. 14-3j’ 1978 ' suita. 15.10 Šport v le.w ]iUnt0; 17.05 S. Jenko: ognjen**,,, 17.45 Tipke in godala. S,c^ ritmi s koncertnih odrov. fu-beSed>-venska zemlja v pesmi inrn«vin: 20.30 Radijska igra (N- yerdi: Dvojni koncert). 21.08 oMjiflO! Falstaff. 23.05 Literarni no* (F. Villon: Pesmi). .05 J* PONEDELJEK, 1.1. 8.07 Radijska igra za otrok? (France Puntar: Ham). 8.37 Novoletno voščilo naših najmlajših. 9.05 Evropski pihalni orkestri za novo leto. 10.05 Dopoldanski operni koncert. 11.05 Novoletna voščila pred- stavnikov slovenskih narodnostnih skupin. 11.35 Tri Tartini in Maurice Ravel. 12,10 Čestitke delovnih kolektivov za praznik. 13.20 Kitara v ritmu. 13.30 Novo leto v novejši zgodovini KP in slovenskega naroda. 14.05 Za novoletno popoldne. 15.10 Zvoki godal. 15.30 Janez Menart: Bela pravljica. 16.00 Pesmi o zimi. 17.05 Pregled poglavitnih lanskih mednarodnih dogodkov. 18.05 Novoletni sprehod z našimi solisti. 18.30 Zvočni signali. 20.00 Tinček petelinček (musical). 20.40 Novoletni pozdrav s popevkami leta evropskih radijskih postaj. 23.05 Literarni nokturno (Pesmi o zimi). 23.15 Melodije za lahko noč. 0.05-4.30 Nočni program. TOREK, 2.1. 8.07 Veseli zvoki z godali. 8.25 Iz naših src do.vašega srca. 9.05 Naredimo skupaj novo leto. 10.05 Pesmi svobodnih oblik. 11.05 Z ansamblom Jožeta Privška. 11.20 Martin Krpan znova med Slovenci. 12.10 Z radostjo v novo leto. 12.30 Komorno in vedro. 13.20 Pregled najpomembnejših mednarodnih gospodarskih gibanj. 13.35 Z velikimi zabav- san pojm poteh.12.T0V e liki za bav m ^ v ri. 12.30 Kmetijski nasveti ' ^e. januarju). 12.40 Pihalne g.j,ene 14.05 Ob izvirih ljudske 6. ■ Nekulture. 14.30 Naši poslu® gias-stitajo in pozdravljajo. 15--* in beni intermezzo. 15.45 Spo „ri pisma (M. Orthaber: jesK3-Kreftovih). 18.05 Odskočna ..sC||. 18.30 Koncert za besedo .udi?-! 20.00 Koncert iz našega .j jj- 22.20 S festivalov jazza, ^^ntov: terami nokturno (M. V;,ieosl°' % Mladostne). 23.15 Revija J^be. r vanskih pevcev zabavne 0.05-4.30 Noč ni program- ČETRTEK, 4.1. g 05 8.08 Glasbena matin f* *jnina- tkov ve evov. 2 Shavv: < 0 Lepe ----------- .ti A. 23.05 Literarni nokturno''" cvk povski: Pesmi). 23.15^^Nočni in plesnih ritmov. 0.05-4-program. Jezikovni pogovori. 18.05/ °doma-odrov. 20.00 Četrtkov vece^ Lite„ ,a dama [clodijc. iz sonetov;. zi.w ctriabina. n 22.20 Dve sona.ti A. Po- i ih.nmi nnkturno v^* . • — 1 *— čih pesmi in napevov. v' dama rarni večer (G. B. Shaw: cmclodije. iz sonetov). 21.40 Lepe mm m« predrim. ele/na dobi zbiranje doloCeni h podatkov vodna rastlina nebesna modrina emona merkur mariborski pivo na poseben način zavezana _LLi— ravnina nekdanji leningrad ivan minatti predplačilo ara otroška jed živalska noga pergamski kralj izbranci obzirnost, olika del vodov« as* os.zaimek priprava a ugotavlja-n|e alko- notno zabavišče predelovalec loja okončina i»»°- fr.terocist. r.fnvn/ Srečno 1979 \ trgovska hiša maximarket Se nedozorel človek vsaditev glasbenik soss poznavalec teorije Ljubljana abs. boksarski prvak ribja koščica zadetek pri nogometu kos pohištva čarovnik domala per- jam. država češka pritrdiln ia oplesk lesnata nit fca rastlina abrabamo va Jena hektar nizka .trajnj nas kalna utemeljitelj znanstvenega socializma tokomer bikoborec [na fainju Snovne snovi Peljani proiz^p- < gneido irskem __ morju kotomer gora pri Sarajevu gor.dolina iML mit. rink HkMli okrasni kipec napetost ImiifSfc obredna oprava tur.gora zelotrda kovina radio- televizija prebivalec irana pridevnik sever vozilo trenutek nogometaš šurjak ljubljana ordan.luka prevozno sredstvo atr.reka (pritok oranja) kovaško delo in tako naprej gl.števnik zamisel ernest lEiilL bivališče devinskih grofov skiVdatel (jacgues) mit.letalec mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, do vključno četrtka, 11. januarja. Na kuverti naj bo oznaka KRIŽANKA. Prijetne praznične dni in srečno novo leto vam želi vaš Dolenjski list Nagradna novoletna kri2anka <.Maximarket" — 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 400 din, 3. nagrada 300 din, 4. nagrada 200 din, 5. nagrada 100 din in 10 knjižnih daril. Reše-valci naj pošljejo križanke na uredništvo Dolenjskega lista. Novo tedensK6le Četrtek, 28. decembra - Živko Petek, 29. decembra - Tomaž Sobota, 30. decembra - Evgen Nedelja, 31. decembra - Silvester Ponedeljek, 1. januaija - Novo leto Torek, 2. januaria - Gregor Sreda, 3. januaija - Genovefa Četrtek, 4. januarja - Angela Petek, 5. januarja - Simeon Sobota, 6. januaija - Mojmir Nedelja, 7. januarja - Valentin Ponedeljek, 8. januaria - Severin Torek, 9. januarja - Julijan Sreda, 10. januarja - Viljem Četrtek, 11. januarja - Pavlin LUNINE MENE 29. decembra ob 20.36 - mlai 5. januarja ob 12.15 - prvi krajec m i!'i BRESTANICA: 30. in 31. 12. italijanski film Afrika ekspres. 6. in 7. 1. ameriški barvni film Potres. BREŽICE: 29. in 30. 12. ameriški barvni film Nora vojna bratov Marks. 31. 12. in 1. 1. ameriški barvni film Buč Kasidi in Kid. ČRNOMELJ: 31. 12. jugoslovanski barvni film Nora leta. KRŠKO: 30. in 31. 12. italijanski film Zadnji dnevi Pompejev. MIRNA: 6. 1. film Strahote bele zore. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 28. do 31. ameriški barvni film Vojna zvezd. I. in 2. 1. ameriški barvni film Ultimat - zadnji žarek pred mrakom. 3. in 4. 1. nem&i barvni film Prijatelj iz Amerike. Od 5. do 7. 1. ameriški barvni film Napad na policijsko postajo 13. 8. in 9. 1. libijsKo-kuvajski barvni film pod Muhamedovo zastavo. 10. in 11. 1. panamski barvni film Kraljevič in NOVO MESTO - KINO JLA: Od 28. do 31. 12. italijanski film Pri-hajač. Od 1. do 3. 1. ameriški film Gospa Pip L Od 4. do 7. 1. ameriški film Paul Časten ne oprošča. Od 8. do 10. 1. ameriški film Operacija Hong-Konea. RIBNICA: 30. in 31. 12. ameriški barvni film Naslovna stran. 5. in 7. 1. ameriški barvni film King Kong. SEVNICA: 30. in 31. 12. ameriški film Vojna sreča. TREBNJE: 30. in 31. 12. fantastični film Mesto sanj. GRUND1G magnetoskop VCR 4000 in magnetoskopsko kamero Grundig F A 1005 electronic, oboje novo, ugodno prodam. Vprašati telefonu (068) 22-2 po SLUŽBO DOBI IŠČEMO popoldansko varstvo na domu za dva otroka. Pogoji ugodni, plačamo nadstr., Novo mesta Informacije samo dopoldne. nadstr.Novo mesto. Informacije samo dopoldne. KVALIFICIRANEGA IN priučenega stavbnega kleparja sprejmem takoj. Samsko stanovanje zagotovljeno. Jurij Kraševec, 15tula 3, Ljubljana-Šentvid. SPREJMEM takoj brivsko-frizersko učenko ali učenca. Salon .Jelka", Dol. Toplice. FRIZERSKA pomočnica s prakso dobi službo. Nastop 1. februarja 1979. Frizerski salon Alekič Brežice. NUJNO iščemo pevko narodnozabavne glasbe, po možnosti iz okolice Novega mesta. Avdicija bo v ponedeljek, 8. januarja 1979, ob 18. uri v glasbeni šoli Novo mesto. Ne zamudite priložnosti! STANOVANJA SOBO išče mlad zakonski par brez otrok v Novem mestu ali okolici, po možnosti s kuhinjo. Plačava vnaprej. Naslov v upravi lista. IŠČEM stanovanje v Novem mestu. V popoldanskem času pomagam v gospodinjstvu ali v gostilni. Lucija Tržut, Gotna vas 18, Novo mesto. ODDAM ženski osebi sobo z možnostjo kuhanja, uporabo kopalnice irt-,centralnim gretjem ze enourno' pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod šifro ,,500“. ODDAM sobo samskemu moškemu. Naslov v upravi lista (4405/78). KRŠKO! ODDAM sobe. Katič, Lapajnetova 6, nad novo šolo ZAKONSKI* PAR išče kuhinjo in sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (4380/78). Motorna vozila PRODAM zastavo 101 N, letnik 1978/VIII. Brumat (pri Pavlič), Vel. Bučna vas 39. PRODAM škodo, letnik 70. Martin Strašek, Dobrava 47, Škocjan. OPEL ASCONO 16 S, letnik 1971, registrirano do novembra 1979, prodam po ugodni ceni. Franc Perše, Zbuie JO, 68220 šmarješke Toplice. PRODAM dve leti staio 101, dobro ohranjeno. DoL Kamcncc 27. C lj- lista (4445/78). PROD »nieti lAM tovomiak z Ijenim delom. Naslov v zagotov- upravi PRODAM traktor Tomo Vinkovič (18 KS). Jože Tomšc, Globočice 13, 68262 Krška vas. Oglasite se v popoldanskem času. PRODAM dobro ohranjeno zastavo 750, letnik 73. Jože Kralj, Pristavica 2, Šmarješke Toplice. PO UGODNI ceni prodam tovomi avto OM Tigiotto 55, vlačilec 8 m-8 t, letnik 1970. Informacije tudi po telefonu (068) 83-089. Metod Gabrijel, Pristava 4, Trebnje. PRODAM fiat kombi 850, letnik 1971, v voznem stanju, registriran. Črtalič, Dobrava 1, Kostanjevica na Krki. PRODAM brezhiben traktor Fprou- son. Anton Černelič, Dečna sela 66,68253 Artiče pri Brežicah. PRODAM dobro ohranjenega prin-za, letnik 1971, in gradbeno barako. Slavko Vidmar, Pod Trško goro 78, Novo mesto. PRODAM škodo, letnik 1970.prevoženih 66.000 km, v zelo dobrem stanju. Naslov v upravi lista (4393/78). PRODAM avto Škoda 100 de luxe, letnik 1973, registriran do julija 1979. Jože Jene, Kaplja vas 6, 68295 Tržišče. PRODAM NSU pretiš 1200 po delih ali skupaj v nevoznem stanju, letnik 1970. Janez Vide, Gor. Brezovica 8, Šentjernej. PRODAM MAN, 5-tonski, po zelo ugodni ceni ali zamenjam za osebni avto. Naslov v upravi lista (4401/78). PEUGEOT 204 L 1971 (92000 km), dobro ohranjen, prodam. Ponudbe na: Zrim, tel. (068) 21-584. PRODAM traktor Zetor 4712, star dve leti. Goričar, Slivje 2, Podbočje. PRODAM fiat 124 skupaj ali po delih. Milan Krištof, Draga 32, 68232 Šentrupert. PRODAM tovomi avto I’AP s hia-pom in naročena dela. Jože Bratkovič, Šentjernej, n.h. PRODAM traktorsko enoosno prikolico po ugodni ceni. Jože Drobnič, Rumanja vas 13, p. Straža. PRODAM PRODAM pisalni stroj Olivetti Le-tera 36, dobro ohranjen. Vuica, Jerebova 26, Novo mesto. PRODAM kolutni magnetofon TK 146 avtomatik, dobro ohranjen. Vuica, Jerebova 20. DNEVNO sobo prodam za 4.000 din. Slavko Bogovič, Gotna vas 72, Novo mesto. PRODAM parcelo za hišo na Otočcu. Ščuka, Kettejev drevored 38, n Novo mesto. PRODAM prašiča in 10 arov zemlje (je že bil vinograd). Prevoz z vsakim vozilom. Lepa lega. Jože Saje, Goriška vas 10, Mirna peč. PRODAM gnojnično motorno črpalko s 1200-litrskim sodom. Milka Smrke, Gor. Globodol 8, Mirna peč. KINOPROJEKT EUMIG MARK 8 (super in normal 8) ugodno prodam. Vprašajte na telefon 23-007. PRODAM kompletno rabljeno spalnico. Lužar, Nad mlini 43, od 7. do 9. ali od 14. do 16. ure. PRODAM dobro ohranjeno spalnico (orehov furnir) za 4.500 din. Ivan Skočir, Naselje heroja Maroka 9, 68290 Sevnica. PRODAM trifazni hidrofor. Jože Judež, Dol. Kamence 71, Novo mesto. PRODAM magnetofon Unitra Grundig, televizor Iskra Panorama, radio Iskra Ljubljana po zelo ugodni ceni. Ponudbe pod šifro ,.UGODEN NAKUP". PRODAM 5 kolesnih obročev (felt-ne) za Renault 12 in nov elektromotor (4 KM) po ugodni ceni. Ivan Žičkar, Sevnica, Stanetova 2, telefon (068) 81-096. PRODAM dvoregalno omaro (širina regala 90 cm). Ogled mogoč dopoldne in popoldne. Pavlin, Ra-govska 8, Novo mesto. PRODAJAM dnevno sobo. Ogled vsak dan. Nikola Sašek, Šegova 3, 68000 Novo mesto. PRODAM harmoniki Melodija Mano n (80 basov) in Weltmeister (40 basov) ter plinsko peč Super ser. Telefon’(068)-23-189. PO UGODNI ceni prodam grablje za BCS in 5 let staro kravo s teletom. Kralj, Dobrava 30, Škocjan. HITACHI tranzistor kasetofon stereo in avtoradio kasetofon Blaupunkt prodam. Martin Černe, Lešnica 20, Otočec, telefon 85-155. UGODNO prodam električno kitaro in ojačevalec na štiri vhode. Stanc 1-avrinšek, Krško, telefon 71-278. PRODAM kobilo lipicanko, staro 7 let. Franc Dimc, Dolnje Dole 9, Kocjan. PRODAM približno 20 kf> čiste ovčje volne, po 100 din kilogram. Vprašajte pri tapetniku Grahku v Brežicah. KUPIM ZEMLJIŠČE 10 do 20 arov, primerno za vrt in sadonosnik, kupim. Ponudbe na upravo Dol. lista pod „SONCNA lEGA". KUPIM stabilni Dieslov motor A ran. Štine, Nad mlini 58, Novo mesto. POSEST UGODNO prodam večjo stanovanjsko hišo s sadnim vrtom v velikosti 2.500 m2 na lepem sončnem kraju v Krškem na Vidmu, primerno tudi za obrt. Informacije in ogled vsak dan po predhodnem telet, dogovoru (068/ 71-409. PRODAM stanovanjsko hišo z opremljenim gostinskim lokalom, sadovnjakom in plantažnim vinogradom v skupni velikosti 42 a, 3 km iz Krškega na prometnem kraju ob asfaltni cesti. Dane Mižigoj, Krško, Zupančičeva 4. V SPOMIN VINKU ŠEPCU iz Velikega Obreža 48 pri Dobovi 9. januar nas spominja žalostnih dolgih treh let, odkar si nas mnogo prezgodaj za vedno zapustil, naš ljubi mož in oče. Tvoj dom, v katerem si bil z nami 68 let, je ostal pust in prazen. Kruta usoda te je iztigala iz naše sredine. Težko se je sprijazniti z mislijo, da tvoj poslednji domek krije hladna zemlja, potok solza te ne prikliče več nazaj. Hitro čas beži za seboj ne briše žalosti. Vendar si še vedno z nami živ v naših mislih in srcih vsepovsod. Ljubi Vinko, v svetlem spominu te bomo ohranili do konca naših dni. Neutolažljiva žena, Rozika in hčerke & MILANU iz Potov vrha 38 se najlepše zahvaljujem za vrnjeno osebno izkaznico, ki sem jo izgubila 13. decembra. Marija Vovko. asa FRANC RAPUŠ, Slakova 2 A, Novo mesto, prepovedujem vožnjo in sekanje drevja po mojem zemljišču v Gorenji vasi. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pre- rRANČIŠKA BOHTE, Vinja vas 27, Stopiče, prepovedujem pašo kokoši, živine in delanje kakršnekoli škode ter krajo lesa po gozdu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. JANEZ BECAJ, Jezero 23, MIRO NOVAK. Jezero 7, in SILVO OPARA, Dobrava, pošta Trebnje, opozaijamo vse, naj prenehajo širiti lažne govorice o nas v zvezi s trgovino Mirna peč. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjali. JOZF, IN KRISTINA CVELBAR iz Hudcnja 2, Škocjan, preklicujeva vse neresnične besede, ki sva jih izrekla o Danici Liberšer iz Hudcnja, Škocjan, ter seji zahvaljujeva, daje odstopila od tožbe. TEREZIJA OGRINC, Vel. Poljane 12, Škocjan, preklicujem žaljive besede, izrečene o Alojzu Bregantu. Vel. Poljane, Škocjan, in sc mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. mmmm LJUBI, zlati mami SLAVKI KOVAČEVI z Dvora pri Žužemberku za njen 56. rojstni dan iz srca želi veliko sreče in zdravja hčerka Slavka z družino. V; ZAHVALA Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega ljubega IVANA KOČEVARJA -ŽANA se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem in sorodnikom, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev. Posebna hvala za nesebično pomoč in organizacijo pogreba delovnemu kolektivu D PO SGP Pionir in za poslednje slovo kolektiva v podjetju, družbenopolitičnim organizacijam SOb Novo mesto, krajevnim skupnostim Novo mesto. Gospodarski zbornici Slovenije, Biroju gradbeništva Ljubljana, GIPOSS Ljubljana, Adriagradnjc Reka ter vsem gradbenim in ostalim organizacijam združenega dela. Iskrena hvala dr. Moreli za nesebično skrb in prizadevanje med njegovo boleznijo, vsem ostalim zdravnikom in strežnemu osebju kirurgije A septike in odd. za intenzivno nego bolnice Novo mesto in dr. Skorinovi za številne obiske na domu. Prisrčna hvala govornikom: tov. glavnemu direktorju Slavku Guštinu, Milanu Šinkovcu, predsedniku SOb Marjanu Simiču, ing. Sergeju Bubnovu, tov. Drnovšku, tov. Anteju Španjolu, tov. Alojzu Jožefu in avtorju posvctilnc pesmi ing. Rudiju Robiču. Pritfčna hvala delegaciji pionirjev osnovne šole Milke Šobar- Nataše Šmihel, vsem darovalcem v dobrodelne namene, družini Andrijanič, tov. Gcrbčevi, lov. Pankarjevi, vsem sosedom in vsem, ki ste ga obiskovali med njegovo boleznijo in ga bodrili. Hvala vsem za pismena in ustno izrečena sožalja, pevcem Dolenjskega okteta, zboru Dušana Jereba in godbi na pihala. Prisrčna hvala častni straži za zadnje slovo ob krsti in vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Vsi njegovi! Novo mesto, Semič, Senovo DKUM VU UPOKOJENCEV BREŽICE želi v letu 1979 vsem upokojencem v občini Brežice mnogo sreče in zadovoljstva, predvsem pa zdravja. DRAGEMU možu ZVONETU BLAŽIČU iz ul. Pod Trško goro 13 želi za 27. rojstni dan veliko srečnih in zdravih let in vse, kar si sam želi, žena Slavka. DRAGI hčerki in sestri ROZIKI PERŠE iz Zbur pri Šmarjeti iskreno čestitajo za njen 20. rojstni dan ter ji želijo iz srca, da bi bila zdrava in srečna v krogu svojih najdražjih, mama, ati, brat Marjan, sestra Milena z družino in brat Tone z zaročenko Marto in malo Katjo. Enako čestitajo Novakovemu atu za 48. rojstni dan z željo, da bi bil še dolgo med njimi, žena in otroci. KRAJEVNI ORGANIZACIJI ZB NOV Birčna vas in vsem krajanom srečno novo leto in obilo uspehov v letu 1979! R. J. DRAGI mami in stari mami OTILI-JI LUKMAN iz Velike Bučne vasi iskreno čestitajo za 81. rojstni dan in ji želijo še mnogo zdravih in srečnih let v krogu domačih vsi njeni, posebno hčerka Vida in vnukinja Lenčka z družino. DRAGEMU stricu TONETU LEŠNJAKU iz Kostanjevice, ki praznuje 50. rojstni dan, želi od srca srečo, zadovoljstvo, posebno pa zdravja v krogu družine - Irena. DRAGI ter skrbni mami MILKI KASTELIC iz Novega mesta želimo še mnogo zdravih in srečnih dni tet da bi bila vedno tako dobra z nami. Vsi njeni. MAMI ANGELI DERGANC želi vse najboljše za 59. rojstni dan hčerka Mari z družino. MAMI JOŽEFI SUSTERSlfea Regerče vasi 7, želi vse najW“ za 64. rojstni dan Božo z druž®' SILVU Šerclju iz Trdinove Novo mesto, iskrene čestitke . njegov praznik želijo MazovC in Sercljevi. DRAGEMU možu IVANU STR°J‘ NU iz Bršljina 61, Novq me*10' njegov praznik iskrene čest«*' žena in hčerkica Janja. PO UGODNIH cenah in centralno kurjavo. Za infor^L^ se obrnite na naslov: Alojz * Orehovica 6, Šentjernej. ^OBVESTI LAi VALILNICA na SENOVEM oW£ šča stranke, da bodo prvi P' ,i/ od 19. decembra dalje vsak M1 ' pozneje tudi vsak petek poP°' „i; od 15. do 17. ure. Valim« *** težke, rjave, zelo dobre nesn' > in grahaste. Vljudno P10*^, stranke, da pravočasno narocU"' Naročila sprejemamo pi^f/m P n68) osebno ali po telefonu st. (y ,n 75-375. Priporoča se j".« GUNJILAC, valilnica SENO' L 68281 Senovo. obveščamo Člane rejcev malih živali" in ljub Jni da razstave v športni “ in. MAROF dne 28.29. in L decembra v organizaciji rejcev malih živali ne bo. R1^ va našega društva bo v januw DRMŽ NOVO MESTO OGLAŠUJTE V £>u GdCI^ Arh ZAHVALA V 84. letu starosti nam je po krajši, hudi bolezni umrla draga mama. stara in prastara mama, sestra in teta ANA BELAVIČ iz Podklanca 24 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, številnim sosedom in medicinski sestri za pomoč in sočustvovanje v najtežjih trenutkih-Hvala tudi vsem drugim, ki so se udeležili pogreba, viniškenH* župniku pa za poslovilni obred dne 6. decembra 1978. Žalujoči: vsi njeni H ZAHVALA Prenehalo je biti srce naše ljubljene sestre RIFELJ TEREZIJE iz Ždinje vasi 32 Prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za podarjeno cvetje in vence in za izraženo sožalje. Lepa hvala sosedom za pomoč. Posebna zahvala župniku iz Otočca in župniku iz Brusnic za lepo opravljeni obred. Zahvalo smo dolžni tudi dr. Starcu in ostalemu zdravniškemu osebju interne bolnice Novo mesto. Še enkrat hvala vsem, ki ste drago pokojnico v tako lepem številu spremili na njeno zadnjo pot. Draga Rezi, pogrešali te bomo, ker smo te imeli radi. Žalujoči: sestre Ani in Pepi, nečaka Franci in Valent'11 ter svakinja Ani. Ždinja vas, Novo mesto, 16. decembra 1978 DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Nov mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Bi®' žice, Crnomep, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, S«v' nica in Trebnje. . , IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lupšina. . UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Matjan Bauer, Janez Pezeh, Jože Primc, Drago R ustja, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar-Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. j, IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naroč- .. nina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolaijev oz. 50 DM (oz. ustrezna i druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100- 620-107- 32000-009- 8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določen] strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prv* strani 250 din). Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica ccnik št. 9 od 15. 10. 1977- Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOCl RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Naslov uprave: 6800» Novo mesto, Glavni trg 3, j), p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek filmi in prelom CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ■ A <.# it J* -* . sit » iajbo^ družino. , ceste, titke z« zovie" TROJI' esto.24 estitke. talil0 rrnacu® jz K®*1 J obve-. ijian« tore« poldne o bdc ;Snice, rosn'1’ rofij0, TS MIJO OVO, , ruitva litelj«: ;1S rultv* azsta- oarju* I ZAHVALA Ob mnogo prerani, nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina, moža in očka KARLA ČEPINA kovača iz Reštanja pri Senovem ki nas je zapustil po kratki bolezni, se iskreno zahvaljujemo zdravnikom novomeške bolnicc, ki so mu želeli rešiti življenje, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih pomagali, vsem, ki so pokojnemu podarili vence in cvetjc ter p> v velikem številu spremljali na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo rudarski godbi za žalostinke, govornikoma ZB in rudniške delavnice za poslovilne besede, praporščakoma ZB in DU ter župniku za žalne svečanosti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: mama, žena, sinova Drago in Zdravko z družinama, hčerki Sonja in Dragica z družino in drugo sorodstvo ZAHVA LA Ob težki izgubi našega dragega moža, očeta in dedka ALOJZA MIKLIČA upokojenca iz Mokronoga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ■n znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, poklonili cvetje in vence in v tako velikem številu spremili pokojnika na njegovo zadnjo pot. Najlepša hvala bolnišnici Novo niesto za nego in skrb, dr. Jakliču za zdravljenje doma, tov. Olgi Abinovi in tov. Jožetu Mikcu, ki sta nam pomagala. Posebej se Zahvaljujemo za cvetje in vence „Iskri“ Mokronog, ,.Dolenjki” Novo mesto in Mokronog, ZB in upokojencem Mokronog, ,jstil-[es“ Sevnica. Srčna hvala za izgovorjene tolažilne besede govornikoma tov. Uhanu in tov. Jeriču, pevskemu zboru Mokronog in godbi iz Trebnjega. Žalujoči: žena Mimi, hčerki Marinka in Julči in sin Drago * družinami, vnučki Karmen, Marko, Klavdija in Polonca ter drugo sorodstvo. Mokronog dne, 13. decembra 1978 V SPOMIN 29. decembra bo minilo žalostno leto, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, brat in stric FRENK HENIGMAN iz Stare cerkve 35 pri Kočevju ZAHVALA delavci SGP Pionir se osebno javno zahvaljujemo zdravnikom in vsemu osebju splošne bolnišnice Novo mesto za vso nego, skrb in požrtvovalnost, ki sojo pokazali pri dolgotrajnem zdravljenju pokojnega glavnega direktoija SGP Pionir IVANA KOČEVARJA Z izrazom globoke hvaležnosti poklanja SGP Pionir Novo niesto skladu za nabavo dragih medicinskih instrumentov 10.000,00 din. Delavci SGP Pionir Novo mesto Se vedno si v naših srcih. Zahvaljujemo se vsem, ki prinašajo cvetje na grob in prižigajo sveče. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame MARIJE DIM roj. GAŠPERŠIČ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom, ki so nam takoj {pomagali. Hvala zdravstvenemu osebju Trebnje, župniku za pogrebni obred, pevcem, vsem, ki so pokojni darovali cvetje ter jo spremljali na zadnji poti. Žalujoči: mož Janez, sinovi Lado, Janez, Lojz z družinami, Jože, hčerke Boža, Heda, Amalija in Joži z družinami Hudeje, dne 4. decembra 1978 ZAHVALA V 88. letu starosti je ugasnilo pleme-' nito srce naše ljubljene mame, stare mame in babice TEREZIJE MEŽNAR iz Gabija 13 Od drage mame smo se poslovili 20. decembra lskrenQ se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, posebno Sajetovim in Pipanovim za vsestransko pomoč. Posebna zahvala tov. Ivanki Boltes za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevkam iz Gabrja za zapeti žalostinki, ZZB NOV Gabrje za podarjeni venec, Društvu upokojencev za spremstvo s praporom ter vsem za podarjeno cvetje. Hvala župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: sinova Martin in Janez z družinama, hčerki Pepca in Marija z družinama in drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustila komaj 63 let stara dobra mama, stara mama, sestra in teta FRANČIŠKA OBRČ roj. Može iz Dol. Težke vode Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem, prijateljem, posebno pa sosedom, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Najlepša hvala vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za opravljeni obred in tolažilne besede ter kolektivu Laboda. Vsem iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Martin, Stane, Vide ž družinami, brat, sestra in drugo sorodstvo. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nadvse dobrega očeta in starega očeta IVANA SLAKA iz Dolenje vasi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tov. Dušanu Stuparju za ganljivi poslovilni govor, godbi Celuloze ter kaplanu za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerke Marlenka, Jožica, Ivanka, Silva, Anica, sinova Ivan in Tone z družinama ZAHVA LA Ob nenadni izgubi sestre in tete KATARINE KAMBIČ 'iz Črnomlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji podarili vence in cvetje. Posebna zahvala vsem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Žalujoča sestra Micka in drugi sorodniki f ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dobrega in skrbnega moža, očeta, sina in brata ROBERTA ROŽMANA iz Anovca se iskreno Mhvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem in prijateljem, ki ste mu darovali toliko lepih vencev in cvetja ter nam izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo dr. Željku Ostojiču, primariju novomeške bolnice, ki se je trudil, da bi ga ohranil pri življenju. Iskrena hvala za izjemno skrb in pomoč dr. Jožetu Pircu, zdravniku ZD Krško in sestram. Najiskreneje se zahvaljujem kolektivu Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško za vso pomoč v težkih trenutkih. Lepa hvala tudi pevskemu zboru, Gasilskemu društvu in mladinski organizaciji Zdole, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Milena, sinova Robi in Joži, hčerki Irena in Andreja, oče, sestre z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi našega moža in očeta, starega očeta in strica JOŽETA MOŽETA iz Stopič se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki ste nam osebno ali pismeno izrazili sožalje. Hvala delovnim organizacijam Mercator, Iskra in Osnovni šoli Otočec. Posebna zahvala bolniškemu osebju pljučnega oddelka in kirurškega oddelka, ki mu je lajšalo bolečine. Enako se zahvaljujemo duhovniku za opravljeni obred in govorniku za poslovilne besede pri odprtem grobu ter pevcem, gasilnim društvom ter zastavonošem. Se posebno se zahvaljujemo organizatorjem pogreba. Hvala vsem, ki ste nam dokazali, da nismo edini, ki smo ga imeli radi. Žalujoči: žena Matilda, hčerke Tilka, Marica, Jožica, Anica, Angelca in Darinka z družinami, brat, sestra, ter vnuki in drugo sorodstvo * * I Hvala za vašo kri, ki rešuje življenja! Te dni so darovali kri na novomeškem transfuzijskem oddelku: 19. decembra: Matjaž Šinkovec, član Novomontaže, Novo mesto; Darko Markovič, Pavle Tisovec, Cvetko Kastelic in Ivica Karlo, člani Novolesa, Novo mesto; Marija Verček, Zlata Osterman, Rudi Zupan, Mirko Bajc, Blagoje Konstadinovski, člani Novoteksa Novo mesto; Mirko Zupančič, Alojz Per in Matjan Godler, člani Kriče, tovarne zdravil, Novo mesto; Anton Mali, član Novograda, Novo mesto; Alojz Per in Marjan Godler, člani Kriče, tovarne ssto; Anton Mali, član Novograda, Novo mesto; Marija Juršič, Marija Berkopec, Marija Barborič in Neži Godler, članice Laboda, Novo mesto: Mariin Kuplenik, Marjan Foršek, Martin Jenič, Milan Šuštaršič in Jože ŽugeHčlani IMV Novo mesto: Franc Hančič, Sulejman Kajtazovič in Meniš Kuletič, člani Pionirja, Novo mesto; Dušanka Rifelj, članica Splošne bolnice, Novo mesto; Anton Jereb, član Novotehne, Novo mesto; Martin Sepaher, član Novolesa, Straža. 21. decembra: Marjan Bukovec, Milan Hudoklin in Franc Janc, člani Pionirja, Novo me TOZD proizvodnja jeklenih konstrukcij ® in gradbenih plošč n. sol. o. - Trebnje TOZD Marketing n. sol. o.-Trebnje TOZD Proizvodnja jeklenih konstrukcij TOZD Proizvodnja jeklenih konstrukcij uj n. sol. o. Dobova Delovna skupnost skupnih služb Trebnje W -1Z 1979 TEHNIKA ZA OKOUE 24. SETEX 26. 1979 KMETIJSKO ŽIVILSKI SEJEM 17. mednarodni pomurski kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni — osrednji slovenski kmetijski sejem -2- VINO 25. mednarodni vinogradniško vinarski sejem je obtoč- .JUB- -144 10. SALON POHIŠTVA 1979 VAM PRIPOROČA NASLEDNJE PRODAJNO-SERVISNE--------- SLOVENIJA AVTO, Celje, Miklošičeva 5, tel. (063) 24 - 200 METALIA COMMERCE, OOUR A. K. ZAGREB, Zagreb, Rade Končara - 5 tel. (041) 423-316 CIMOS, Ljubljana, Dalmatinova 4, tel. (061) 312—250 SREČNO IN PRIJETNO V02NJ0! VRTNARSKA RAZSTAVA 10. vrtnarska razstava z mednarodno udeležbo — razstava sobnih rastlin, rezanega cvetja, rastlin za javne nasade; sadje In zelenjava; orodje in stroji za vrtnarstvo; posebna razstava gob 5. SODOBNA ELEKTRONIKA 1979 28. mednarodna razstava elektronike, telekomunikacij, avtomatizacije, elektronskih naprav za obdelavo podatkov in nuklearne tehnike ,979 ski EXPO 10. mednarodni sejem opreme za zimski šport In turizem M 0X0.40.; v X <»?*'/.* [vi ‘ ■E&SBH SVETLOBNE KUPOLE SREČNO NOVO LETO novoles novoles VAM PRIPOROČA: KOPALNIŠKA OPREMA „KOLPA” STILNO POHIŠTO „MONACO” AU ljubljanska banka Temeljna dolenjska banka vam pomaga s posojilom do stanovanja POSLOVNA ENOTA ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO KREDITIRANJE v okviru LJUBLJANSKE BANKE - TEMELJNE DOLENJSKE BANKE daje posojila organizacijam združenega dela in interesnim skupnostim za stanovanjsko in komunalno graditev, občanom pa za vse oblike reševanja njihovih stanovanjskih problemov, če z banko sodelujejo, kar pomeni, da so stanovanjski varčevalci, ali pa, da namensko vežejo v banki svoja denarna sredstva. Posebej je pomembno, da je s pravilniku o varčevanju in po- 1. julijem 1978 Ljubljanska banka bistveno zboljšala pogoje za pridobitev posojil tako za občane kot za organizacije združenega dela in njihove delavce. Zato vas želimo seznaniti predvsem s temi novostmi: 1. Občani, ki pri banki namensko varčujejo ali vežejo svoja denarna sredstva za stanovanjsko gradnjo ter na osnovi tega dobijo posojilo, ga lahko v bodoče uporabijo tudi za lastno udeležbo pri pridobitvi najemnega stanovanja in plačilo stavbnega zemljišča, če ga kupijo od pooblaščene organizacije, za poravnavo komunalnega prispevka ter tudi za nakup starih stanovanj. 2. Najkrajša doba stanovanjskega varčevanja je dve leti. Pa vendar je doslej občan tudi ob dveletnem varčevanju izgubil na realni vrednosti svojih sredstev, saj vemo, da gradbeni stroški vsako leto rastejo hitreje od bančnih obresti, ki jih občan prejme na privarčevana denarna sredstva. Če je varčeval na daljšo dobo, pa je izgubljal toliko več. Zato je banka sprejela sklep, ki velja od 1. julija 1978 dalje, da se delno ohrani realna vrednost namenskih stanovanjskih hranilnih vlog tako, da za vsako leto varčevanja dobi občan 10 odstotkov višji znesek posojila, kot mu priDada po sojilih za stanovanjsko gospodarstvo. 3. Če občan veže svoja denarna sredstva v banki (v domači valuti ali devizah), dobi takoj na ta vezani znesek 250 odstotkov posojila. Njegova denarna sredstva ostanejo v banki eno leto več, kot je odplačilna doba za posojila Na primer: če veže 50.000 din za dobo 15 let, dobi 125.000 din posojila za dobo 14 let. Doslej je bila obrestna mera za ta posojila 11 odstotkov s tem, da je dobil občan svoja sredstva obrestovana po 7,5 odstotkov. Odslej pa ima možnost, da svoja sredstva veže brezobrestno, posojilo pa dobi po obrestni meri 5 odstotkov. S tem je njegov mesečni obrok odplačevanja posojila precej nižji kot prej, hkrati pa ima večjo kreditno sposobnost za najetje drugih posojil. Če pa občan, kar je pomembno predvsem za zdomce, svoja devizna sredstva banki proda in ta znesek veže v dinarjih, prejme celo 320 odstotkov posojila na vezana sredstva. Občan — vsak stanovanjski varčevalec ali pa občan, ki je dobil pri banki stanovanjsko posojilo na osnovi vezave sredstev najmanj v višini 50.000 din, ima možnost dobiti še dodatno družinsko stanovanjsko posojilo, ko ima hišo zgrajeno do četrte gradbene faze in takrat, ko kupuje stanovanje. To posojilo dobi iz bančnih sredstev do višine 100.000 din z odplačilno dobo do 10 let obrestno mero 6 odstotkov. Ugodnost je še v tem, da se za to posojilo kreditna sposobnost izračunava za oba zakonca in da obroke odplačuje tisti, ki je kreditno sposoben, ali pa oba. Organizacija združenega dela dobi pri banki pod ugodnimi pogoji posojilo tako, da svoja stanovanjska sredstva veže pri banki za določeno dobo. Od 1. julija 1978 dalje dobi lahko posojilo do 200 odstotkov od vezanih sredstev in to takoj. Prej je bilo možno dobiti posojilo le do višine 175 odstotkov od vezanih sredstev. Bila pa je postavljena tudi najmanj 10-me-sečna čakalna doba. Posojilo lahko porabi organizacija sama ali pa ga s sklepi samoupravnih organov razdeli med delavce in to sporoči banki, le-ta pa potem sklepa posojilne pogodbe z delavci. Organizacija sama sprejme odplačilno dobo za posojilo, ki ga bo prejel delavec. Odplačilna doba za to posojilo je leto krajša, kot znaša vezava sredstev, to pomeni, da lahko traja največ 25 let Obrestna mera za to posojilo je 4 odstotke. Za tovrstna posojila so organizacije močno zainteresirane. Na ta način je od konca aprila do začetka avgusta letos vezalo svoja stanovanjska sredstva že 38 organizacij združenega dela. Na tej osnovi je bilo dodeljeno posojilo 465 delavcem. Temeljna dolenjska banka daje komunalnim skupnostim in komunalnim organizacijam prek Poslovne enote za stanovanjsko in komunalno kreditiranje posojila tudi za komunalne investicije. Tako je letos dodelila posojila za izgradnjo več vodovodnih sistemov, za kanalizacijske vode in čistilne naprave, za gradnjo električnega omrežja ter druga dela pri komunalnem urejanju naših naselij. Krajevne skupnosti lahko dobijo posojila za komunalna dela za dobo do 4 let in to do višine 4-letnega priliva namenskega samoprispevka občanov na račun ali pa do višine 4-letnega zneska kuponov od obveznic za cestno posojila Da občanu sodelovanje z banko ob tem, ko rešuje svoj stanovanjski problem, predstavlja dejansko pomoč, je dokaz tudi v dosedanjem obsegu varčevanja in vezave denarnih sredstev pri banki. Tako je od leta 1966 dalje, ko je Ljubljanska banka vpeljala stanovanjsko varčevanje, že 2.748 občanov skle- nilo varčevalno pogodbo. Tako so do sedaj vložili pri banki približno 71 milijonov dinarje«-Na osnovi tega namenskega var čevanja je banka že dala občanom približno 80 milijonov dir* posojila. Ljubljanska banka - Temeljna dolenjska banka poma^ i organizacijam združenega dela ■* tudi tako, da prevzema od njih v izvajanje vsa strokovna opravila v zvezi s stanovanjskimi posojili, ki jih organizacije združenega dela dajejo svojim delavcem. 'ZSAAAAA/ NOVOTEKS tekstilna tovarna n. sol. o. Novo mesto NOVOTEKSOVI IZDELKI SO ISKANI V DOMOVINI IN TUJINI V prvih letih proizvodnje ne moremo govoriti o tržni politiki Novoteks tke niti prihodnosti Skromni začetki novomeške tekstilne industrije pred vojno niso bili ovira, da se ne bi po vojni pričela nezadržna rast tekstilne tovarne, ki še je leta 1953 preimenovala v NOVOTEKS. Tako ga uvrščamo med gospodarske organizacije, ki so se po osvoboditvi v našem mestu razvile v močne in ugledne organizacije združenega dela. Po več kot tridesetih letih trdega dela se danes Novoteks uvršča tudi v sam vrh jugoslovanske tekstilne industrije. OD MIKANE PREJE DO DIOLENA Ob ustanovitvi tovarne so v Novoteksu izdelovali volnene in polvolnene odeje ter tkanine iz mikane preje. Celotni proizvodni program sta predstavljala samo dva izdelka. Leta 1950 pa je bila izdelana prva razširjena kolekcija, ko je bilo stkano prvo blago za ženske plašče. Po desetih letih proizvodnje tkanin iz mikane preje je pričel Novoteks izdelovati tkanine iz uvožene česane volnene preje, ki je kmalu izpodrinila mikano. Razvoj in posodabljanje sta se nadaljevala glede na uvajanje sodobnih znanstvenih dosežkov. Tako so leta 1962 stekli prvi metri'iz sintetičnih vlaken, predvsem iz diolena, ki ima lastnosti volne. Proizvodnja tkanin se je iz leta v teto večala po količini in kakovosti ter se prilagajala tako modnim tokovom, kot zahtevam tržišča. Hkrati pa se je Novoteks specializiral tudi za proizvodnjo hlač in postal največji proizvajalec v Jugoslaviji. in raziskavi trga, ker je takratni položaj narekoval samo prodajo grosistom v točno določenih in predpisanih količinah. Po letu 1950 pa se je začela prodaja tkanin tudi v maloprodaji. S tem je bila odprta pot na trgovske police širom po Jugoslaviji. Danes ni večje trgovine, ki ne bi prodajala Novoteksovega blaga in konfekcije. Pot na tuje se je Novoteksu odprla v času med 1954 in 1955, ko so bili prodani prvi metri angleškemu kupcu. Danes pa Novoteks izvaža v dežele Zahoda in Vzhoda ter dežele v razvoju. K temu je pripomogla tudi udeležba na številnih sejmih in modnih revijah v domovini in tujini. In ne nazadnje vplivajo na prodajo tudi nagrade in priznanja, ki jih je Novoteks prejel za svoje izdelke. TOZDI SO OSNOVNA GONILNA SILA NAPREDKA V letu 1974 se je delovna organizacija Novoteks organizirala v več tozdov: v Tkanino, Konfekcijo in Trgovino v Novem mestu ter tozd Predilnico v Metliki. Tozd Konfekcija pa ima še dva obrata: po enega v Trebinju v Hercegovini in na Vinici v Beli krajini. Z uveljavitvijo zakona o združenem delu pa so v letu 1977 ustanovljeni iz tozda Konfekcija trije tozdi: Konfekcija Novo mesto, Trebinje in Vinica. Delavci v tozdih se dobro zavedajo, da je uspeh tovarne odvisen od stalnega napredka, spremljanja in uvajanja sodob-" nih tehničnih in modnih no-. vosti. Le tako lahko sledijo domačemu in inozemskemu tržišču in širijo krog poslovnih partnerjev. NOV ZAŠČITNI ZNAK - NOVA OBZORJA Dosedanji Novoteksov zaščitni znak je bil tkalski čolniček kot simbol klasičnega tkanja v času, ko so tkali bolj grob« tkanine. S prehodom na spremenjeno tehnologijo in modernizacijo tkanja, kjer ni več klasični)1 čolničkov, temveč jekleni, tako imenovani ..projektili", k1 opravljajo prejšnjo funkcijo čol- i nička — prijemanja in vnašanj« a votka v zev, pa stari znak ni veš ustrezal sodobni tehnologiji. Ko se je tkanje posodobilo, se j« tudi • zmogljivost strojev povečala. Hkrati s tem pa se j« razvijala tudi ostala tehnologija-Zaradi novega načina tkanja in vrste materialov so tkanine postale bolj nežne. Vse to pa simbolizira novi Novoteksov zaščitni znak, kar ponovno kaže na Novoteksovo prilagajanje sodobnim industrijskim tokovom. I_______________________________________________________________________________________________ Husavarna JUCCTEHNIK/t TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA TOZD ZUNANJA TRGOVINA LJUBLJANA N.8UB.O. LJUBLJANA, POD TRANCO 2 V novem 1979. letu želimo obilo užitkov pri šivanju s šival -nimi stroji HUSQVARNA in ob spremljanju televizijskega programa s televizijskimi sprejemniki NORDMENDE. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA P.O. DOBRUŠKA VAS PRI NOVEM MESTU 1 JOTIlriSlHII PoSta 68275 Škocjan, telefon /068/85-230 - Teko6 račun 5300-601-10612 pri SOK Novo mesto 0 | 11LU H lil Odločite se za nakup sodobne in kvalitetne strešne kritine Nasa streha je estetsko dovršena, trajna, s 35-letno garancijo in kompletirana s josebnimi elementi za ventilacijo, zračenje podstrešja n antenske priključke. Te-fca naše kritine na kvadratni heter pa je približno enaka jpečnim strešnikom. Posebno jo odlikuje od-lornost proti mrazu in pro-i nalivom. Pozimi pa pre-trečuje drsenje snega in je :ato primerna za pokriva-Ije stanovanjskih in gospo tarskih objektov. če ste se odločili za na-cup naših strešnikov, vam iriporočamo, da si jih skrbite do meseca avgusta aradi velikega povpraše-anja v jeseni. KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD DOMAČI TURIZEM Pražakova 4, LJUBLJANA tel. (061)327-761 Proizvajamo: strešnike v rdeči, rjavi, zeleni, grafitno in cementno sivi barvi »KOMPASOVA JESEN - ZIMA - POMLAD 1978/79" ZAMENJAJTE MRAZ IN ZIMO ZA BLAGO PODNEBJE, RENOMIRANE HOTELE IN PESTRO PONUDBO, KI SMO VAM JO PRIPRAVILI VZDOL2 JADRANA - OD PORTOROŽA DO IGALA. Tedenske aranžmaje, ki vsebujejo polne penzione, avtobusni prevoz, kopanje v pokritem bazenu in še marsikatero ugodnost, vam nudimo že Od 1.260 din dalje! Od 8. januarja 1979 vsak ponedeljek redne avtobusne zveze s Portorožem, Umagom, Porečem, Rovinjem in Rabom. UPOKOJENCI, INVALIDI, ŠPORTNIKI, MATURANTI ... Za skupine nad 20 oseb si lahko sami izberete datum odhoda in povratka, deležni pa boste še drugih ugodnosti. PROGRAM ..KOMPASOVA JESEN - ZIMA - POMLAD 1978/79" ZAHTEVAJTE V VSEH KOMPASOVIH POSLOVALNICAH! ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO UGODNEJŠI CENI KOT PREJŠNJA LETA* SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO! KOTO Koteks tobus in zbiralnice kmeti jtkih zadrug EMONA - DOLENJKA, MERCATOR - TOZD STANDARD IN KZ KRKA obveščamo cenjene potrošnike, da bo obratovalni čas naših prodajaln za novoletne praznike naslednji: V soboto, dne 30.12. 1978, bodo prodajalne odprte neprekinjeno do 17. ure. V nedeljo, dne 31.12. 1978, in v ponedeljek, 1.1. 1979, bodo vse prodajalne zaprte. dolenjka Mercator V torek, dne 2.1. 1979, bodo v času od 7.30 do 10.30 dežurne naslednje prodajalne: DOLENJKINE MERCATORJEVE V Novem mestu Samopostrežba pri mostu Market v Bršljinu Market Cesta herojev Market Ragovska Market Drska Prodajalna kruha Glavni trg Market Kristanova V Šentjerneju Market Šentjernej V Straži Market Straža V Trebnjem Blagovnica Trebnje V Črnomlju Samopostrežba Samopostrežba Pod lipo V Semiču Market Semič V Vinici prodajalna Vinica V Mokronogu Prehrana Na Mirni Prodajalna Grič Mirna V Novem mestu Potrošniški center Prodajalna Šmihel V Škocjanu Prodajalna Standard VSEM POTROŠNIKOM 2ELIMO KZ „KRKE” V Novem mestu Prodajalna mesa na tržnici V Mirni peči Prodajalna Mirna peč v Dolenjskih Toplicah Prod. Dolenjske Toplice SREČNO NOVO LETO IN SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP! SREČNO IN USPEŠNO 1979 želijo vsem delavcem in občanom Dolenjske, Bele krajine in Posav ja TOZD DO TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto TOZD Tovarna oken in kovinske galanterije Šmarjet; TOZD Tovarna avtomobilov Novo mesto TOZD Tovarna prikolic Novo mesto TOZD Tovarna prikolic Brežice TOZD Tovarna opreme Črnomelj TOZD Tovarna opreme »Podgorje” Šentjernej TOZD Tovarna opreme Mirna TOZD Tovarna servisne opreme Beli Manastir TOZD Tehnoservis Novo mesto TOZD Razvojni inštitut Novo mesto TOZD Commerce Novo mesto TOZD Zastopstvo inozemskih firm Ljubljana Delovna skupnost skupnih služb Novo mesto DEŽURNE PRODAJALNE V TOREK, 2. JANUARJ OB NAŠEM PRVENCU Pokrajinski listi, ki so pomembna sestavina nformacijskega sistema v naši republiki, s pri-ujočo skupno novoletno prilogo razgrinjajo red svojimi naročniki in bralci zagotovo doslej ajvečji dosežek uredniškega sodelovanja. To je rvi poskus skupnega prizadevanja za popestri-3v in izboljšanje vsebine pokrajinskih listov ter a predstavitev življenja in ustvarjanja v krajih d slovenske obale do Pomurja ter od Gorenjke do Dolenjske. pomembno vplivalo tudi na izboljšanje kvalitete slovenskih pokrajinskih časnikov in utrdilo njihovo programsko in novinarsko sodelovanje. Podoben skupni nastop pripravljajo tudi slovenske lokalne radijske postaje in ga načrtujejo za prvo polovico prihodnjega leta. Izdajo prve skupne priloge slovenskih pokrajinskih časnikov izkoriščamo tudi za predstavitev Skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji, ki je začela z delom z novim letom 1978 in ki’jo je ustanovilo 7 slovenskih pokrajinskih časnikov ter 15 slovenskih lokalnih radijskih postaj. Skupna značilnost lokalnih sredstev javnega obveščanja pri nas je njihova svojstvena družbena vloga v sistemu javnega obveščanja v krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela, občini in na medobčinski ravni. Posebnost družbene vloge se kaže zlasti v obveznosti lokalnih sredstev javnega obveščanja, da se neposredno in tvorno vključijo v družbenopolitično, samoupravljalsko, gospodarsko in kulturno življenje temeljnih celic družbenopolitičnih skupnosti ter uresničujejo ustavno pravico delovnih ljudi in občanov na ta način, da jih obveščajo o vseh pomembnih dogodkih v njihovi krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela in občini, hkrati pa jim s svojo odprtostjo omogočajo, da javno sodelujejo pri reševanju skupnih družbenih vprašani ali pri oblikovanju javnega mnenja. Delovne organizacije lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji so se združile v Skupnost z namenom, da v tej samoupravni povezavi uresničujejo naslednje skupne interese: krepitev vseh organizacijskih oblik družbenega vpliva pri izvajanju funkcije lokalnega javnega obveščania, utrjevanje vseh oblik neposrednega vključevanja delovnih ljudi in občanov v vse zvrsti in oblike javnega obveščanja, spodbujanje nadaljnjih (novih) oblik podružbljanja sredstev javnega obveščanja, oblikovanje enotnih načel izvajanja funkcije lokalnega javnega obveščanja v skladu z družbenimi interesi, sodelovanje pri sprejemanju stališč o razvoju lokalnih sredstev javnega obveščanja, sodelovanje pri sprejemanju enotnih načel kadrovske politike itd. Skupni interes pa je tudi oblikovanje enotnih stališč o samoupravnem programskem, tehničnem in ekonomskem sodelovanju in povezovanju z osrednjimi slovenskimi sredstvi javnega obveščanja. O pomembnosti vloge lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji naj govori še nekaj številk. 7 slovenskih pokrajinskih časnikov v skupni nakladi več kot 130.000 izvodov prebere najmanj pol milijona občanov, to je vsak četrti prebivalec naše republike. 15 slovenskih lokalnih radijskih postaj pa ima okrog milijon poslušalcev. Dokaz o nepogrešljivosti lokalnih sredstev javnega obveščanja v našem sistemu. Vsem naročnikom in bralcem pokrajinskih časnikov in poslušalcem lokalnih radijskih postaj v SR Sloveniji SREČNO 1978! MARIJAN LIPOVŠEK, predsednik skupščine skupnosti Skupnost delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji, njen sedež je v Velenju, so ustanovili: POKRAJINSKI ČASNIKI Dolenjski list. Novo mesto. Glas, Kranj, Naš čas, Velenje, Novi tednik, Celje, Primorske novice, Koper, Tednik, Ptuj in Vestnik, Murska Sobota; LOKALNE RADIJSKE POSTAJE Brežice, Celje, Cerkno, ,,Triglav", Jesenice, „Glas Ljubljane", Ljubljana, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Tržič in Velenje. Novoletno prilogo je v sodelovanju z uredništvi pokrajinskih listov uredil Marjan Legan, glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista ter predsednik programskega odbora pokrajinskih časnikov pri Skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev obveščanja v Sloveniji. Oblikoval jo je Dušan Lazar, oblikovalec pri ČZP Dolenjski list »to rjet ■ !J ir a to nas čas IZKUŠNJE TUDI ZA DRUGE Šaleška dolina skriva v svojih nedrjih veliko naravno bogastvo. V tem energetskem bazenu je več kot 700 milijonov ton lignita, kar je še posebej pomembno zdaj, ko je premog kot nacionalno bogastvo znova v središču pozornosti. Spoznanje, da je najbolj ekonomična poraba lignita na kraju izkopa, je že staro. Že pred več desetletji, ko je bila proizvodnja lignita v primerjavi z današnjo pravzaprav neznatna, so se v Šaleški dolini že odločili za postavitev prve termoelektrarne. V Velenju so začeli kopati premog 1875. leta, prvo termoelektrarno z močjo 7,5 MW pa so zgradili leta 1928. Prva faza šoštanjskih termoelektrarn je začela obratovati 1956. leta, lani pa so v rekordnem času zgradili zagraditi, kljub temu pa na nezavarovanih < močjih najde veliko divjadi v kanalih smrt Ra; lovcev so z dograditvijo objektov oškodovani t ribiči, saj je ribja steza prekinjena. To je le del vseh obsežnih gradbenih del objektih hidroelektrarne v Forminu. Kotzani vost velja omeniti, da je ozemlje, čez katero teka dovodni kanal, znano po starih rims zgradbah in nekdanji rimski cesti od Poete (Ptuja) do Murse. Tudi samo ime Formin izvir; rimskih besed Forum minor, po naše mali Pred samim začetkom zemeljskih del so, kot ji značilno za celotno območje ptujske občine, čeli z raziskovalnim delom arheologi. Izkopal prek 250 rimskih grobov in v več kot 50 nald na žare; razen tega so odkrili še celo vrsto zan' vosti, ki pričajo o bogati kulturi Rimljanov. Pomembno je tudi, da so Dravske elektrs Maribor kot glavni investitor hidroelektrarn Forminu tudi tokrat dosledno upoštevale pos' no usmeritev za uporabo „domače parne domače gradbene operative, industrijske oprt in montaže. Objekt je izvajalo prek 60 organiz združenega dela iz Slovenije in drugih reput Na objektih je bilo zaposlenih od 800 do 1i ljudi, delavcev vseh narodov in narodnosti Ji slavije. Skratka, ta velika elektrarna je us domačega uma in domačih rok, hkrati pa pi stavlja največji objekt, ki je bil zgrajen s skupr močmi združenih sredstev elektrogospodar Slovenije in slovenskega gospodarstva kot cel; Energijo, ki jo proizvajajo Dravske elektrai uporablja širša družbena skupnost. Žal je na jektih zaposleno majhno število ljudi. Zaradi sebnega ekonomskega položaja so sredstva \ TOZD Dravskih elektrarn majhna, predvser tistem delu, kjer bi lahko intenzivneje sodelg pri reševanju materialnih in drugih probleme krajih in krajevnih skupnostih v dolini elektr Tudi na ta problem je treba opozoriti, saj bi i prav, da bi bili kraji v dolini reke Drave udeleženi pri novoustvarjenem dohodku izei gije reke Drave. Sedaj nimajo veliko od tega. problem so zadovoljivo rešili že v sosednji Hr ski in Bosni. Prav bi bilo, da tudi v Slovi poiščemo ustrezne rešitve, s katerimi bi lahko posredno posegali v pospeševanje razvoja d' ob Dravi, kjer stojijo hidroelektrarne. M. OZN FORMIN-SAD DOMAČEGA UMA, DOMAČIH ROK V Jugoslaviji še ne proizvedemo toliko sladkorja, kolikor ga potrebujemo, in prav to je eden od pomembnih razlogov, da smo se v Sloveniji odločili za gradnjo sladkorne tovarne. V severovzhodni Sloveniji so talni in klimatski pogoji za proizvodnjo sladkorne pese skorajda idealni. Ormož je danes veliko gradbišče, kajti poleg tovarne gradijo nova stanovanja in druge spremljajoče objekte. Danes manj razvita bo jutri postala srednje razvita, pojutrišnjem že morda zelo razvita slovenska občina. Zakaj ne? Pri intenziviranju kmetijske proizvodnje se sladkorna pesa pojavlja kot tržni proizvod in kot kvalitetna živinska krma. Razen tega pesa kot industrijska rastlina še pospešuje in povečuje poljedelski kolobar. Surovinsko območje za pridelovanje pese je v devetih slovenskih in dveh hrvaških občinah. V vseh 11 občinah je skupno 170 tisoč hektarjev njiv pripravljenih za setev sladkorne pese. Za nemoteno proizvodnjo bo tovarna v prihodnjih letih potrebovala peso z 8.000 ha njiv, v štiriletnem kolobarju pa z 32.000 ha zemljišč. Lani so v Ormožu in v sosednjih občinah pri kmetijskih kombinatih in zasebnikih posejali peso na 810 ha, letos na 3079 ha. In rezultati? Zelo ugodni: v družbenem sektorju so letos pridelali 52 ton sladkorne pese na hektar, v zasebnem 45 ton. Povprečna digestija je znašala 16,8. Zanimiva je ugotovitev, da se je v zadnjem času za pridelovanje sladkorne pese odločilo že veliko kmetovalcev, predvsem iz okolice Ormoža, nekaj tudi v SR Hrvatski, v občinah Varaždin in Čakovec. Na gradbišču sladkorne tovarne je te dni zelo živahno kljub snežni odeji. Večjih zastojev pri gradnji in montaži ni. Gradbena, montažna in druga dela opravlja trenutno 700 delavcev, medtem ko jih bo tovarna v prihodnjem letu zaposlila 250. Od glavnih objektov — teh je 20 — so zgradi- li že skladišče rezancev, repromateriala za peso, skladišče za lahko vnetljiva goriva ter vratarnico z ambulanto. Samoupravni sporazum za združevanje denarnih sredstev za gradnjo sladkorne tovarne je podpisalo 123 TOZD, ki so tako tudi investitorji gradnje. Izvajalec del je mariborski Gradis, dobavitelj domače opreme je združena proizvodnja strojev Slovenije, montažna dela pa so v rokah Hidromontaže iz Maribora. Vrednost investicije je ocenjena na milijardo 930 milijonov dinarjev, z upoštevanjem podražitev pa znaša investicija 2 milijardi 310 milijonov. Vinko Stefančič, diplomirani inženir agronomije, direktor tovarne v izgradnji, je dejal, da se bo poizkusna proizvodnja sladkorja začela konec prihodnjega leta. V direkciji je danes zaposleno 80 delavcev, predvsem strokovnih poklicev. Seveda je za te in druge potrebno zgraditi nova stanovanja. Do prihodnjega leta bodo v Ormožu zgra dili ok^li 90 novih stanovanj. V neposredni b ni novega naselja bodo zgradili tudi otroški v; in druge potrebne objekte. Pritok sladkorneaa dinarja kasni, je pove Vinko Štefančič; do 21. novembra se je zbi 117 milijonov dinarjev. Podpisniki samoup nega sporazuma bi morali upoštevati dolo sporazuma in denar nakazovati tako, kot je govorjeno. Ormoška sladkorna tovarna - zamisel o gi nji je stara več kot 20 let — bo devetnajsta to' na sladkorja v Jugoslaviji; do 1981 — 1982 b domovini 23 sladkornih tovarn. Posebnost to' ne je pedološki laboratorij; je namreč edir domovini, v katerem bodo raziskovali sest zemlje in na tej osnovi tudiugotavliali najprin nejša zemljišča za setev pese._ Kmetijstvo v občini Ormož ubira nove, obe ne razvojne poti. Z. KODf že četrto fazo, moči 335 MW, ki je največji proizvodni agregat v državi, skupaj z nuklearno elektrarno Krško pa predstavlja največji elektroenergetski objekt, ki bo zgrajen v naši republiki v obdobju 1976 — 1980. Z izgradnjo novega 335 MW bloka so šoštanjske termoelektrarne s skupno instalirano močjo 745 MW druga največja jugoslovanska termoelektrarna, in sicer za termoelektrarno Kosovo z instalirano močjo 800 MW. Gradnja četrte faze šoštanjskih termoelektrarn je bila opravljena v predvidenem roku s sredstvi, ki so bila določena ob njeni odobritvi. Ti in še nekateri drugi podatki kažejo na resnično veliko zavzetost in odgovornost investitorja. Investicijska skupina, ki je gradila tretjo in četrto fazo šoštanjskih termoelektrarn, se je letos samoupravno organizirala v temeljno organizacijo združenega dela Inženiring, ki si prizadeva, da bi pridobljene izkušnje posredovala tudi drugim pri gradnji objektov, ki so vključeni v program gradnie elektroenergetskih objektov v naši republiki. TOZD Inženiring je najprej prevzel investicijski inženiring pri gradnji nove toplarne Ljubljana II; gradbena dela so se začela oktobra letos, še letos pa bodo začeli montirati prvo opremo. Pred podpisom pa je pogodba za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti termoelektrarne Trbovlje II z novo enoto moči 150 MW s toplotno postajo. I S hidroelektrarno Srednja Drava II v Forminu pri Ptuju, ki so jo slovesno dali v obratovanje ob letošnjem dnevu republike, je zaključena energetska veriga na slovenskem delu Drave, ki bo odslej v osmih stopnjah z instalirano močjo 531 MW dajala na leto okoli 2,7 milijarde kWh električne energije. Hidroelektrarna Formin je projektirana in dograjena z instalirano močjo 112 MW ter bo na leto proizvedla 580 milijonov kWh električne energije; celotna investicija s priključitvijo elektrarne na 110—kV omrežje vred bo veljala dve milijardi 696 milijonov dinarjev. Hidroelektrarno v Forminu naj bi začeli graditi že pred enajstimi leti kot nadaljevanje hidroelektrarne v Zlatoličju, ki ima nekoliko večjo moč. Vendar je bila odločitev za izgradnjo objekta v Forminu prejeta šele 1973, po velikih redukcijah zaradi čestih okvar v termoelektrarni Šoštanj. Še isto leto se je v Ptuju začela lokacijska razprava. Glavni izvajalec zemeljskih in gradbenih del Gradis iz Ljubljane je aprila 1975 pričel s pripravljalnimi deli na posameznih gradbiščih za objekte strojnice, bazene, dovodnega in odvodnega kanala ter jezu v Markovcih. Za pridobitev zemljišč, potrebnih za gradnjo vseh objektov, je bilo sklenjenih okoli 1200 sporazumov z zasebnimi lastniki in s skupščinami občin Varaždin, Ormož in Ptuj ter s krajevnimi skupnostmi Ptuj, Markovci, Gorišnica in Podgorci. Projekt za hidroelektrarno v Forminu je moral upoštevati posebne značilnosti spodnjega Ptujskega polja. Tako je bilo treba vzvodno od jezu v Markovcih zgraditi s pomočjo bočnih nasipov zadrževalni baz^n. Ta sega do samega Ptuja. Celotno akumulacijsko jezero se razprostira na površini 4,2 km2 in ima zajezno vsebino okoli 23 milijonov kubičnih metrov vode. Zaradi dviga vodne gladine bi bil ogrožen odtok vseh večjih industrijskih in mestnih odplak v Dravo, zato je bilo nujno potrebno zgraditi tudi sodobno čistilno napravo z levim in desnim obrežnim kolektor-jem. Ta čistilna naprava je zelo pomembna, saj je prava tovarna v malem in iz nje se odteka v akumulacijsko jezero biološko čista voda. Objekt hidroelektrarne pa ni segel samo v območje mesta Ptuja, marveč je močno posegel tudi v prostor med Ptujem in Ormožem. Tako so za gradnjo elektrarne uporabili okoli 500 ha koristnih kmetijskih zemljišč. Hkrati so pred poplavami trajno zavarovali 1.590 ha zemljišč, na 2.260 ha pa je zmanjšana pogostost poplav. Zadovoljivo so rešili probleme podtalnice in trajno rešili oskrbo z vodo na celotnem območju. Konec akumulacijskega jezera pomeni jez v Markovcih, ki ima šest pretočnih polj z razpetina-mi po 17 m in segmentnimi zapornicami ter krov- nimi zaklopkami na hidravlični pogon. Pretočna zmogljivost jezu je 4200 kubičnih metrov vode v sekundi. Na levem bregu jezovne zgradbe v Markovcih se v dolžini 8,5 km do strojnice v Forminu razprostira dovodni kanal, ki je na dnu in pobočjih obložen z neprepustno oblogo iz asfalta. Strojnica v Forminu je klasične-visoke izvedbe z dvema mostnima žerjavoma. Vanjo sta vgrajena dva agregata s Kaplanovo turbino (izdelek ljubljanskega Litostroja) ter dežnikasta generatorja-(izdelek zagrebškega „Rade Končarja"). Vsak agregat ima moč 56 MW, v strojnici pa so še komandni prostori, ki so skoraj v celoti avtomatizirani in bodo vodeni iz razdelilnega centra v Mariboru. Od strojnice v Forminu se do Ormoža razprostira še 8,5 km dolg odvodni kanal. Vsi ti objekti so spodnje Ptujsko polje tako rekoč pretrgali na dvoje. Za najnujnejšo povezanost cestnih komunikacij je bilo treba zgraditi 9 velikih mostov prek kanalov. Najnevarnejše dele je bilo treba SLADKORNI VELIKAN Breginj dapes PODBELE IN BREGINJA SKORAJ NI VEC Sredi Breginja je še dan poprej stala hiša. Sedaj je v njej zijala odprtina. Stene ni bilo več, stene, ki je kazala trdnost in zaupanje. Nekaj kit spletene koruze je nihalo pod streho na razmajanem podstrešju, kleti ni bilo videti zaradi kupa kamenja. Breginj je preživel eno najstrašnejših noči. Zaječal je pod silo narave in ni se ji mogel upreti. Obupani pogledi domačinov so objemali domačije, nekdaj ponos stare arhitekture, ki se je v nekaj sekundah spremenila v podrtijo in pod seboj pokopala stoletne napore in žulje domačinov, ki so premagovali kamen za kamnom in zemlji iztrgali košček zemlje, da so ob vasi zorali nekaj njiv. Spodaj ob Nadiži, le nekaj deset metrov od njenega brega, je bilo videti polivinilaste šotore, na silo in hitro postavljena zavetja, ki naj bi nudila streho nad glavo. Podbela. Vasica, ki ni nikdar silila v ospredje; življenje je teklo bolj mimo nje kot z njo. Naenkrat je postala cilj številnih obiskov delegacij. Prihajali so delavci, za njimi so rohneli stroji. Čimprej je bilo treba popraviti, kar se je dalo, in ljudem vrniti prejšnje življenje. Cesti po Soški in Idrijski dolini še nista doživeli take gneče kot v dneh po potresu. Z vseh strani se je zgrinjala pomoč, vozili so jo po železnici, posamezniki celo s svojimi osebnimi avtomobili. Prikolice so se kopičile in hitro zginevale. Vsako je bilo treba čimprej razporediti po vaseh, da ne bi ljudje ostali ponoči pod milim nebom, če je bilo po vsem prestanem strahu še mogoče govori ti o milem nebu. Nekdo je tedaj zapisal dogodek: Iz mariborske hidromontaže je mlad fant pripeljal stanovanjsko prikolico v Breginj. Majhna deklica se ga je razveselili in hitro „obvestila" mamo, da so dobili prikolico, da bodo lahko ona, mama in bratec na toplem. In tudi po igrače bo morala mamica v porušeno hišo, saj se ne bo bala, kajne? Otroško veselje, ki je ob potresu dojelo le malo resnične tragedije, je Mariborčanu zvabilo solze v oči, še bolj pa, ko je videl, da so prikolico, ki jo je pripeljal, zares dodelili mali srečnici. ŽIVLJENJE SE NORMALIZIRA V naslednjih tednih je lilo kot za stavo, vendar, nihče od delavcev gradbenih podjetij, ki so prihi-, teli iz vse domovine, ni pomislil, da bi odložil zidarsko žlico. Čas je priganjal, bližala se je jesen. Da, zlata jesen, ki je v Breginjskem kotu spremenila svojo barvo in se pokazala kot črna, zlovešča hudobnica. Petnajstega septembra so tla ponovno zadrhtela. Od Breginja ni praktično ostalo nič več, Podbela je bila porušena do zadnje hiše. Česar ni porušila narava, je morala človeška roka, da ne bi bilo še hujših posledic. Obnova je morala steči po novih, drugačnih tirih: Breginj bomo zgradili nov, Podbela bo odslej urejena vas montažnih stanovanjskih hišic. Socialistična solidarnost je slavila zmago. Premagali smo sile, ki so porušile del nas samih, naših krajev — zdaj se pogovarjamo, kako zgraditi še bolje, varneje, hitreje. Med številnimi, ki so obiskali porušeni Breginj-ski kot in nasploh vse Posočje, je bil tudi tovariš France Popit, predsednik CK ZKS. Prijateljsko in hvaležno so mu domačini stiskali roke, še bolj, ko se je odločno zavzel, da „ne sme nihče na računPosočja ustvarjati akumulacije!" Tega so se gradbinci tudi držali. Nove montažne hiše so rasle kot gobe po dežju. Na pomoč je priskočila mladina z delovnimi brigadami, člani posameznih kolektivov so organizirali enodnevne solidarnostne akcije in — seveda, kako naj bi bilo drugače? — naša armada je bila prva, ki je ponudila rokov pomoč kot že neštetokrat. Slavnostni trenutek, ko so izročili prve ključe novih stanovanj: na Kamnem pri Kobaridu, kjer so kot v vseh vaseh na levem bregu Soče južno od Kobarida utrpeli veliko škodo. Ida Gabršček in Vlado Uršič sta bila presrečna, ko so jima delavci LIP Bled stisnili v roke ključa, vrata so zaškrtala odprl se je svetlejši dan, vera v prihodnost in trdno zaupanje v solidarnost. Nad tisoč objektov so morali podreti na Tolminskem, nekaj tudi v drugih občinah. Namesto njih so zrasli novi domovi. JVII PA VEMO ZA DOMOVINO!" Na Žagi pri Bovcu so začeli takoj po potresu obnavljati hiše. Najbolj poškodovane so porušili. Pod vasjo se je zbralo toliko stanovanjskih prikolic, da bi mimogrede pomislili, da gre za turistično naselje. Žal ni bilo tako. V njih so vedrili najhujše dni domačini, majhni otroci. Na eni od prikolic smo zasledili napis: „Mi pa vemo za domovino!" Malce predrugačen Cankarjev vzklik je v petih besedah povedal vse, kar bi želeli povedati vsi naši narodi v najtežjih trenutkih Posočja. Da, zares vemo za domovino in še bolj jo bomo ljubili in varovali! Kot že rečeno, je pomoč prihajala od vsepovsod. Postelje in odeje ter šotore je zamenjala solidarnost pri gradnji porušenih domov. Treba je bilo pomisliti na objekte družbenega standarda, kasneje sicer, vendar se je tudi na tem področju premaknilo. S solidarnostnimi sredstvi so v Novi Gorici zgradili stavbo šole s prilagojenim učnim programom, ker je bila stara tako razmajana, da si niti ocenjevalci škode niso upali vanjo. Obnovili so tudi nekatere vzgojnovarstvene ustanove in podružnične šole v vaseh. Na Tolminskem je bilo podobno. S sredstvi, ki so jih zbrali delovni ljudje naših republik in pokrajin, je zrasel šolski center v Tolminu; ob njem dijaški dom, dozidujejo posebno osnovno šolo; v Breginju so Makedonci zgradili osnovno šolo in postavili na Žagi montažno. Sedaj hrumijo stroji v Bovcu, kjer bodo dobili novo šolo in dijaški dom. Še bi lahko naštevali, dodali druge družbene objekte, vendar bi pri vsem končali na skupnem imenovalcu: naša solidarnost ne pozna meja! MAKSHOŽIČ bolj zahodnem delu, ki je že tako reven, da je nastal ljudski rek, češ da je tod ..stvarnik s prazno vrečo mahal". NAJSTRAŠNEJŠA NOC ZA TOLMINCE Že 1511. leta, 26. marca ob treh in 42 minut popoldne — tako piše tolminski zgodovinar Simon Rutar — so se tla na Tolminskem zamajala. Bilo je hudo, pa tudi onkraj, v Karniji in Benečiji ter Furlaniji, da so se tla majala pod nogami, ve povedati zapisana beseda zgodovinarja. Žal pa je ostalo le malo ali skoraj nič zanesljivih podatkov. Zgodovina se je spet ponovila. Vso noč so prihajale vesti o nesreči, ki je še posebno prizadela naše rojake za mejo. Navsezgodaj so začeli preštevati mrtve. Po nekaj dneh so se zaustavili pri številki, ki je krepko presegla tisoč ... Žalosti ne konca ne kraja. Borna po-jnoč ni mogla odtehtati življenj, porušenih domov, toplih peči v njih. V Tolminu in Novi Gorici — to občino je razen idrijske in deloma ajdovske tudi prizadela naravna katastrofa, vendar v precej milejši obliki kot gornje Posočje — so takoj ustanovili posebne ekipe, ki so odšle na teren in posredovale podatke o posledicah, o pomoči, ki so je ljudje najbolj potrebni. Ni ga bilo, ki bi izbral drugačno pot, kot je bila tista, ki ji z vso pravico pravimo pot sosedske pomoči, človeških odnosov. Prenekatere je jutranji svit dohitel ob avtomobilih, v katerih so prestrašeni prespali noč Tolminci. Drugi so se ob jutranji zarji že vračali z najnovejšimi sporočili. Štab v Tolminu je začel delovati kot elektronski računalnik. Z vseh strani naše domovine so začele prihajati prve pošiljke pomoči. Izkušnje iz Bosenske Krajine in Skopja so bile dragocene in nikakor ne moremo reči, da tudi družbena samozaščita ni opravila vloge, ki ji jo pripisujemo. Novinarji smo v naslednjih dneh postali pravzaprav del teh krajev, živeli smo z njimi in njihovimi ljudmi. Zapisi so se vrstili, beležnice polnile, življenje pa se je polagoma vračalo v svoje normalne okvire. PREMAGAN DEC NARAVE Miren, povsem navaden pomladanski večer je Pretreslo bobnenje. Zamajala se je stropna svetilka, zaslišati je bilo prve prestrašene vzklike. Slika na televizijskem sprejemniku se je razvlekla, poskočila in ugasnila, zatem je bilo skoraj vse tako kot poprej. Pa vendarle ni bilo. Na ceste so se zgrnili ljudje, spraševali drug drugega in skušali Priti stvari do dna. Gotovo je bilo, da je bilo pritajeno bobnenje znamenje potresa, besnenje nevidnih naravnih sil, ki so že od nekdaj vlivale človeku strah v kosti. Potres, toda kje? Bili so to trenutki negotovosti. Kje se je zadajalo, je kdo od naših umrl, je hudo? Tisto noč od 6. na 7. maj pred dvema letoma 9a ni bilo na Primorskem in še posebno ne v Posočju človeka, ki bi mirno zatisnil oko. Kmalu so Prišle prve vesti: na Tolminskem da je posebno hudo in še huje v Breginjskem kotu, našem naj- zaciji združenih narodov odmerjala prometni prostor Kopru, ga je ovrednotila enako kot Trst ali Reko in ga uvrstila na ugledno mesto med starimi in novimi jadranskimi pristanišči. Koper je tako postal najmlajše jugoslovansko okno v svet. Slovenski živelj je začel z novim poglavjem v kroniki lastnega obstoja. To pog r.l opreme rudnika urana Žirovski vrh domače pro- izvodnje- LEOPOLD IN A BOGATAJ SLIKE: JOŽE ZAPLOTNIK KOLAČI ZA NUKLEARKO K Elektroenergetski mrk, kakršnega doživlja letos domala vsa Jugoslavija, je doživljala Slovenija Pred petimi leti, ko smo imeli omejitve porabe nekaj časa skoraj vsak dan. Na zdajšnje pomanjkanje električne energije, ki ga je dolgotrajna suša *e pospešila, je jugoslovansko elektrogospodarstvo sicer opozarjalo, vendar je porabnike zadelo kot šok. Se posebej zato, ker pomanjkanje električne energije ni kratkotrajno. Strokovnjaki elektrogospodarstva namreč napovedujejo, da se bo položaj lahko izboljšal šele marca, ko se bodo Po spomladanski odjugi ponovno napolnila akumulacijska jezera. Slovenija je tokrat izjema, čeprav je stanje tudi Pri nas resno. Vsakršen izpad, tudi kratkotrajen, v$aka okvara proizvodnega bloka v termoelektrarnah, bi lahko imela resne posledice pri preskrbi in bi lahko prinesla omejitve porabe. Zato se bomo tudi v naši republiki lahko oddahnili šele spomladi. ko se bodo rečne struge napolnile in bo 380-kilovoltna mreža manj obremenjena. Do tedaj pa bo potrebno skrajno previdno porabljati dragocene kilovate. Vzrok za izjemen slovenski položaj v sedanjem e|ektroenergetskem mrku v Jugoslaviji je prav-*aprav v velikih težavah s preskrbo pred petimi *eti oziroma v naši energetski politiki, ki je takrat doživela korenite spremembe. Pravi čas smo se ?avedali, da se lahko zanašamo le na domače pro-'*vodne zmogljivosti, ki morajo zadovoljiti vse večje potrebe po energiji. Podatki kažejo, da Slo-Venci že porabimo toliko elektrike na prebivalca kot v razvitih evropskih državah. Poraba pa še vedno narašča. Še lani smo porabili 6,8 milijarde kilovatnih ur, letos skoraj osem odstotkov več, za Prihodnje leto pa predvidevajo porabo 7,8 milijarde kilovatnih ur. Prihodnje leto bo elektroenergetska bilanca Uravnovešena, se pravi, da bomo vse potrebe zadovoljili s tokom iz domačih central, ostalo pa v “o še tudi nekaj rezerve. Še vedno pa proizvodnja ne bo tako velika, da bi bili lahko povsem brez skrbi. To daje slutiti, da sledimo srednjeročnim ciUem in tudi to, kakšni bodo cilji prihodnjega Srednjeročnega obdobja v elektrogospodarstvu. Vidimo tudi, za kakšen korenit skok smo se odločili v preskrbi z električno energijo. Energe- Kultura nekena naroda se odraža tudi v jedeh, pregovor ,,Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kaj si!" bi našel mnogo somišljenikov, čeprav se Slovenci in Dolenjci na področju, ki mu vlada kuhalnica, še zdaleč ne moremo primerjati z Galci, kot so nekdaj rekli sladokusnim Francozom. No, pečenih ali presnih kobilic pa Dolenjci kljub siromaštvu niso prav pogosto jedli, po čemer se bojda razlikujejo od ljudstev, ki jih nekateri imenujejo domorodna. Resnici na ljubo: pečene kobilice so menda prav slastne. Obed začnemo navadno z juho. Na Sloven skem juhe v preteklosti niso bile preveč znane jedi, pradedje so se veliko bolj ogrevali za močnike in obare. Na Dolenjskem so na primer poznali največ krompirjevo juho, pa še ta ni preveč stara, krompir je namreč prišel s Kolumbom iz Amerike. Zato pa so Dolenjci bili bolj znani po obarah — „ajmohtih". Svojo veljavo so obdržale do danes. Obare so kuhali iz vseh vrst mesa in nekaterih vrst drobovine. Izmed vseh obar pa še danes najbolj slovi kurja obara z ajdovimi žganci ali redko zakuhanimi širokimi domačimi rezanci. V ljudskem izročilu pa je celo ohranjeno, da so v sezoni žab v nekaterih dolenjskih krajih kuhali tudi žabjo obaro, v jeseni pa je slovela polšja. Obara je bila doma največkrat glavna jed za kosilo, brez obare v gostilni ni bilo nedelje ali sema-njega dne. Med znamenitimi obarami imata dve dolenjski častno mesto: eni pravijo kurja obara s cvičkom, druga dolenjska znamenitost pa je že omenjena polšja obara. Kar pa se čiste mesnine tiče, za slovensko ozemlje velja, da je bilo meso v preteklosti na mizi le ob nedeljah in posebnih priložnostih, kot so svatba, smrt, sejem, trgatev, žetev in podobno. Med domačimi živalmi je bil za oskrbo z mesom in maščobo najvažnejši prašič, govedina in teletina sta bili na mizi le poredkoma. Pa še takrat niso klali doma, govedino so kunili kot priboljšek v bližnjem trgu ali mestu. V Beli krajini in na Dolenjskem (!) so včasih redili veliko drobnice. Janjčke in kozličke so klali kar doma, kri so prestregli in pripravljali z raznimi dodatki krvave pečenjake. Še današnji primer jedi, v kateri je uporabljena kri, so tako imenovane dolenjske kepe. Večkrat je bila na dolenjski mizi tudi divjačina. Nekaj zaradi lovskega zakupa, še več pa zaradi krivolova. Že omenjene polhe pa so nekoč nasoljevali v tisočih. Vse do račje kuge so izbiro za pod zob dopolnjevali tudi raki. Največji so plavali v Krki, Kolpi in Raščici. Predvsem pa so slovele slovenske mesnine v času kolin. Mesne izdelke naših pradedov delimo na kratkotrajne in trajne. Med prve štejemo klobase krvavice, bele klobase, jetrnice, žolco, tlačenko in godljo. Med trajne izdelke pa spadajo želodec, kranjske klobase in suho meso. Eden najbolj slovitih slovenskih mesnih izdelkov so kranjske klobase. Dolenjska med njimi ni najslabša, izdelana je iz najboljših kosov mesa in slanine. Znani so tudi dolenjski vratniki in šivanke. Če se povrnemo na klobase, je treba poudariti, da je glavna začimba pri klobasah česen, oziroma česnova voda. Tekne klobasa predvsem s hrenom, če pa jo skuhamo, s kislim zeljem in repo. Med suhe mesnine spada tudi šunka ali gnjat. Njena vsestranska užitnost ne potrebuje posebne -razlage. Od zelenjave na mizi poznajo Slovenci in Dolenjci predvsem zelje, repo, fižol in krompir, ponekod pa tudi kumare in buče. Med tem/klorofilom je zelje najstarejša jed, v ljudski prehrani je bilo skoraj vsak dan na mizi. Poleti presno, pozimi kislo. Kranjsko (slovensko) kislo zelje diši tudi čez jugoslovanske meje. Zelje so naši dedje in pradedje radi in pogosto mešali z druqimi živili: s kašo, fižolom, krompirjem, še raje pa z mesom, krvavicami in kranjskimi klobasami. Vse, kar je dobro, je dobro še danes. Od zelja veliko manj slavna je repa, ki jo ponekod tudi danes še uživajo surovo ali kislo. Za zelje in repo pa velja, da morata biti dobro zabeljena. Pogoj sorazmerne užitnosti je poleg kosa mesnine taka zabela, „da se ne kadi". Na svetu najbrž ni tako velike tehtnice, da bi lahko premerila vse tone in tone krompirja, kije že bil pojeden. Čeprav je k nam prišel kot splošna ljudska hrana šele v 18. stoletju, je še danes in bo ostal ugleden steber prehrane. Kot ljudska jed (za etnologe) je cenjen predvsem v navezi z maslom, kislim mlekom ali v solati. Pretresljive resnice, da krompirček „mrzle ročice ogreje" pa ljudstva, ki so se odločila živeti v miru, najbrž ne bodo več doživela. Malokatera kuhinja se lahko ponaša s tako velikim številom solat kot slovenska. To morebiti kaže na revščino, saj je užitna skoraj vsaka zel, kot zanimivost pa lahko navržemo, da so nekoč solate zelo radi belili s smetano, za bolj trde solate pa je prišla prav suha precvrta slanina, zalita s kisom. Posebno mesto je imel v slovenski in dolenjski ljudski prehrani že omenjeni hren. Glavno vlogo je igral v sicer pri nas redkih omakah in polivkah. Pust, žegnanje brez hrena? Nemogoče. Velja pa za to rastlino ljudsko reklo, da je zrasla iz ženskega jezika, kar pomeni, da strah pred emancipira-nimi osebki ženskega spola ni od včeraj. Kaše omenja kot ljudsko hrano že od novinarjev stokrat prepisani Valvasor. V Beli krajini se je prosena kaša imenovala Jaglena", mlečno proseno kašo pa navajajo narodopisci kot obredno jed na ženitovanjih. Bila je simbol rodovitnosti. ZADNJE LONČARSKO VRETENO Bolj kot teče razvoj, hitreje pometa s preteklostjo. Delež naše preteklosti smo že shranili v muzeje, ki varujejo in negujejo vez med preteklostjo in sedanjostjo; nekaj še ostaja med nami kot tradicija, ki ji družba zlasti v zadnjem času le odmerja večjo pozornost. Žal, v zadnjem trenut ku. Redki so že lončarji. Med Ptujem in Mariborom srečamo le še enega: Andreja Hernjo iz Ptu- ja. Trdo in utrudljivo ..bojevanje" z glino je strlo tudi njegovo vitalnost. Čez leto, ko bo dopolnil 60 let, bo dal lončarstvu slovo. Pa ne v celoti: svojo domišljijo, spretnost in ljubezen bo posvetil le zahtevnim lončarskim izdelkom, za kateremu je v zdajšnjem času primanjkovalo časa. Preveč je bilo treba lončarsko vreteno gnati za vsakdanji kruh, poleg tega pa pridno ,,zidati" peči„ Lepoto izvirnega lončarskega izdelka namerava ohraniti tudi s pomočjo domačega muzeja. Mojstrsko diplomo si je pridobil v Ptuju; izučil se je pri stricu. Leta 1956 je postal samostojen, odprl lastno delavnico in prodajalno, v kateri se je kar trlo kupcev, ko je ponudil svoje izdelke. Pa je prišlo obdobje plastike. Upadlo je povpraševanje po lončarskih izdelkih. Takrat je bilo še posebno težko. Danes znova oživlja zanimanje za izvirne lončarske izdelke. Z njimi ljudje krasijo svoja stanovanja, vikende. Niso redka tudi posebna naročila. Ljudje so pripravljeni globoko seči v „Glino dobivamo iz glinokqpa v Selah ali iz Pragerskega. Pripeljemo jo domov, dodamo ji potrebno vodo, nato prekopljemo, zbijemo, zreže-mo in pripravimo za strojno ali ročno mletje. Za1 pripravo gline porabimo pol dneva. Delo se na-daljuje na lončarskem vretenu, kjer že nastaja iz-delek. Izdelki se suše na soncu, enakomerno. Ko so suhi, jih shranimo na primerno mesto in p o: čakamo, da se izdelkov nabere za eno peko. P0 prvem žganju jih pregledamo. Vse, ki počijo, ic potrebno odstraniti. Lepoto zaobkroži lončarska glajenka. Nato je na vrsti druga peka; pri tej jf potrebno segreti peč na 850 do 900 stopinj Celzi' ja. Ko se ohladi, vzamemo izdelke iz peči. ji*1 ponovno pregledamo, po potrebi zbrusimo. Sel® ko opravimo vse to, so izdelki pripravljeni za trg- Vsi izdelki, ki jih izdelujem, so prvobitne obli' ke, od katere ne odstopam. Želim ohraniti izvir nost. Izdelujem vrče, lončke za cvetlice, sklede-modele za kolače, mlečno posodo, razne spomin' ske in druge lončarske izdelke. V zadnjem časi1 tudi ni večjega povpraševanja po posodi za kuha' nje. Poudariti moramo, da kakovost lončarskih \t■ delkov lahko oceni le lončar. Takšna ocena p* upošteva estetiko, gladkost, težo, krajevne značil' nosti in drugo. Lahko je izdelek na zunaj še takj lep, vendar to ne pomeni, da je tudi kakovosten, pripoveduje Lončar Hernja. Lončar se ukvarja tudi s pečarstvom. Čemu? „S pečarstvom sem se začel ukvarjati, ko je lončarstvo zašlo v krizo. Preusmeritev je bila nuj na, če sem hotel izpolniti vse družbene obvezal Danes je lončarstvo v krizi, ne bo dolgo, ker n* bo več lončarjev. Naraščaja ni. Družba se teg* zaveda, zato daje tej obrti in tudi ostalim 1 zadnjem času vse večjo podporo, mislim pa, d1 prihaja prepozno. Mladega človeka je težko pre pričati, naj se odloči za ta poklic. Povedal sefl1 že, da se naše delo ne zaključi po osmih urah.d* je potrebno delati od jutra do večera. To je delo ki zahteva veliko spretnosti, natančnosti, in če i1 hočete, ljubezni," je končal Hernja. V kleti, kjer mojster Andrej z ženo Marij11, ustvarja svoj lončarski svet, počasi ugaša svetlo ba. Kdo ve, kolikokrat bo še zavrtel svoje lonča^ sko vreteno, zakuril peč? Njegova zgarana ro^ ve, kaj hoče, pa mi? Misel, da odhaja domačno*1 iz našega doma, da odhaja del nas, je živa in hkrd ti mrtva. Druga najstarejša med kašami je ječmenova kaša iz oluščenega ječmenovega zrna. Imenuje se še ješprenj, ječmenček ali ričet. Prenekaterega dedka je odredila tudi ajdova kaša, čeprav jo poznamo komaj od srednjega veka dalje. Ob besedi žganci se nekaterim še danes solzijo oči. Med kuharji velja, da so ajdovi starejši od koruznih (ameriških), na Dolenjskem pa so šli posebno v slast krompirjevi, beli. Za žgance te ali one vrste je in bo veljalo, da morajo biti dobro zmešani, obilo zabeljeni in previdno nadrobljeni. Tako rahli, da se v skledi tresejo. Močniki so ena najstarejših jedi pri nas. Na Gorenjskem so rekli močnikom sok, v Idriji pod-metnica, v Istri pa škrob. Znan je rek: ..Močnik je steber kranjske dežele", iz Bele krajine pa je znan recept, po katerem so močnik zabelili s pre-cvrto čebulo. Kar se dolenjskih kulinaričnih dosežkov tiče, velja tudi poudariti, da gre med učenimi ljudmi glas, da so znamenite žlinkrofe izumili Dolenjci (Velike Lašče, Ribnica), idrijsko sladokusje je bojda samo izboljšana inačica. Med štruklji - ljudski glas pravi, da brez štrukljev ni bilo godovanja — Dolenjci niso prav zadnji' Trebanjska in Mirenska dolina veljata celo za posebno zvesti štrukljem. Dolenjski je tudi izraz vle-čenka za vlečene riževe ali smetanove štruklje. Kruh je bil in je vtkan celo v molitev. Zgodovina kruha je zgodovina civilizacije, kvašen kruh ja star dve tisočletji. V nekateVih krajih Dolenjske ■ so izdelovali kvas iz prosene moke in mošta & pred prvo vojno. Boljša oblika kruha je potica/ vmesna stopnja je pisani kruh, kruh iz različnega testa. Sladkor je novotarija; primer ohranjen« ne sladke potice je orehova s pregreto smetano, k' jo še vedno pečejo na Dolenjskem. Ko nehaš jesti, ostane v boljših lokalih na miz' še majhna žlička za kompot Začuda so ga pozna li tudi Dolenjci. Kuhali so ga ob težkem poljskem delu, služil je kot pijača in osvežilo. Ponudili p3 so ga tudi na gostijah, kot sladko prilooo k me»J’ Posebno v čislih je bil češpljev kompot Kuhane češplje na mizi so bile tudi znak, da se praznovanje bliža koncu. Nehajmo torej! M. B' žep za izdelek, ki je narejen po lastnih zamislih' končno obliko pa mu vdihne mojstrska roka. Pot od gline do izdelka je dolga. O STRAHU — Strahopetci umirajo večkrat pred svojo smrtjo. Shakespeare - Strahopetec je človek, ki v nevarnosti misli z nogami. A, Bierce - Gola resnica je, da ljudem ne dene samo dobro, če so včasih prestrašeni, marveč je za napredek družbe nujno, da se prav pogosto prestrašijo. Shaw O SMRTI — So mrtveci, ki bi jih bilo treba še enkrat ubiti. Bigot — Kdor zna umreti, ne zna biti suženj. Seneka — Videl sem, kako so mnogi s svojo smrtjo dali grd ali lep glas vsemu svojemu življenju. Mo n ta ig ne O NEUMNOSTI — Neumnost je prostovoljna nesreča. /V. Ling — Ena izmed največjih nesreč civilizacije je učen bedak. Čapek — Kdor prizna svojo nevednost, jo pokaže enkrat, kdor jo skuša prikriti, jo razkazuje mnogokrat Japonski pregovor stane jagodič DESET LET KARIKATURE 1965-1975 GALERIJA EMONSKA VRATA, LJUBLJANA OD 7. - 30. DECEMBRA 1978 Jionouvut' AUuA^t /nuJttčvu/vt kn^fo' MM JifAiH/ m* sifkfc /liho MJpA/pfaiM/ VOJAŠKI KOTIČEK MIRAGE 2000 SAMOSVOJ FRANCOZ Francozi gredo v letalstvu svojo pot in se ne ozirajo mnogo na razvojne programe drugih zahodnih držav. Njihovi načrti so včasih precej drzni in tudi dragi. Še pred kratkim so predvidevali, naj bi bilo novo letalo v družini „miragov" bojno letalo super mirage ACF (Avion de Combat Futur-letalo za bodoči boj), kmalu pa so spoznali, da bi bilo to letalo predrago, in so se odločili za nekoliko manj zahtevno in drago letalo, za mirage 2000. In čisto nič mu ne manjka. Novo letalo se po zunanjosti skoraj ne razlikuje od svojih predhodnikov z deltastimi krili, zato pa sd velike razlike v „drobovju". Vse komande so elektrificirane, stabilizacijski sistem pa uravnava računalnik. Mirage 2000 bo oborožen z dvema topoma kalibra 30 mm, pod krili pa bo nosil najrazličnejše orožje (rakete, napalmske kontejnerje, bombe) v skupni teži do 5000 kg. Največja hitrost bo nekaj čez 2500 km na uro, višino 15.000 metrov bo letalo doseglo v štirih minutah. Med raketami, s katerimi naj bi ga oborožili, omenjajo izboljšani verziji raket matra-magic in super M 530. Namenjene so za prestrezanje nasprotnikovih letal, ki letijo s hitrostjo do 3500 km na uro na višinah med 21.000 in 24.000 metri. V pomožnih rezervoarjih bo 1700 litrov goriva, zato bo akcijski radij letala okoli 700 km. Za vzletanje in pristajanje bo potrebno 1200 metrov steze. Novo francosko letalo bo opremljeno z najsodobnejšo elektroniko, med drugim tudi z radarjem, ki bo spremljal cilje na razdaljo več kot 100 km. Francosko vojno letalstvo potrebuje 200 letal te vrste, 127 jih bodo dobavili v naslednjih štirih letih. Letala pa ne bodo še povsem usposobljena, novi radarji bodo namreč na voljo šele leta 1983. Predvidevajo, da bodo na mesec lahko izdelali štiri mirage 2000, tudi za izvoz; francoska letala so namreč v svetu zelo cenjena. zbiralo veliko ljudi. V vojaško službo so sprejemali može, ki so bili zanjo sposobni in ki so imeli potrebno orožje in opremo. Kdor je imel boljše orožje, je dobil boljšo plačo. Najemniki so bili dolžni zvesto služiti svojemu gospodarju vse do takrat, dokler jih je redno plačeval. Disciplina je bila zelo stroga, za prekrške so bile predvidene telesne kazni (bičanje in celo usmrtitev). Landsknehti so bili predvsem Nemci, veliko pa je bilo med njimi tudi Poljakov, Madžarov in Hrvatov. Njihovi največji sovražniki so bili Švicarji, s katerimi so se posebno krvavo spopadali. Medsebojno sovraštvo je prešlo celo v pregovor. Redko se je dogajalo, da bi švicarski najemniki in landsknehti služili pod isto zastavo. Že zaradi načela ne. NAJSODOBNEJŠI AMERIŠKI TANK Osnovno in najsodobnejše orožje ameriških oklepnih sil je tank M—60 A—2, zadnja verzija znanega tanka M—60. Američani so se za novi tank odločili pred trinajstimi leti, prvi prototip pa izdelali jeseni 1965. Zaradi težav in kasnejših sprememb so prvi tanki te vrste začeli prihajati v oklepne enote šele pred nedavnim. Največ težav je bilo v zvezi z zahtevo, da morajo tanki imeti stabilizirano oborožitev, kar pomeni, da mora tankovski top natančno streljati tudi med vožnjo. Zato so morali leta 1970 že izdelane tanke modificirati, naslednje leto pa so začeli nove tanke izdelovati serijsko. Tank M—60 A—2, ki je pred štirimi leti stal okoli pol milijona dolarjev, ima kupolo, s katero se glede na elektronsko in elektrohidrav-lično opremo ne more meriti noben tank na* svetu. Vanjo je vgrajen top kalibra 152 mm, skozi cev lahko izstreljujejo tudi rakete „shillelagh". V bojnem kompletu je 33 granat z učinkovitim dometom do 1500 metrov in 13 raket na infrardeče usmerjanje, ki so nevarne do treh kilometrov. Vsaka raketa zanesljivo zadene cilj. Poleg topa ima tank še dva mitraljeza: prvi je kalibra 7,62 mm, drugi v kupoli pa 12,7. Kot vsi sodobni tanki ima tudi M-60 A-2 laserski daljinomer in infrardeče žaromete za nočno vožnjo. Tank tehta kar 51 ton, dolg je okoli 7 metrov. Ena njegovih največjih pomanjkljivosti je precejšnja višina, visok je namreč celo nekaj več kot 3 metre. ZVESTI POLNI MOŠNJI Landsknehti so bili pripadniki nemške najemniške vojske iz 15. in 16. stoletja. Po nazivu naj bi šlo za sodnijske izterjevalce ali biriče, s čimer je kralj Maksimilijan L, ki je bil začetnik te najemniške vojske, bržkone hotel prikriti njen vojaški značaj. Kadar je kralj potreboval vojsko, je nekatere vidnejše vojščake postavil za polkovnike in jim dal denar za najemanje vojakov. Polkovniki so si izbrali ustrezno število kapetanov, ti pa so imeli za svoje pomočnike poročnike, zastavnike in narednike. ,,Navadne narednike" so izvolili kasneje sami vojaki; izbrali so ljudi, ki so jim lahko zaupali. Značilno je, da oficirji niso bili vsi plemiči; v tej vojski niso gledali toliko na socialni položaj, važno je bilo predvsem, da so bili častniki pogumni. Najemnike so običajno zbirali na sejmih in cerkvenih praznovanjih, povsod tam, kjer se je naš čas / ABLJIVA NEDOREČENOST Delo in življenje prebivalcev Gornje Savinjske oline je v preteklih stoletjih spremljal les, jegova proizvodnja, predelava in prodaja. Njihov »akdaniik je z lesom neločljivo povezan še anes, ob drugih nosilcih razvoja pa vse bolj :opa v ospredje turizem. Pravijo, da sta turizem in Gornja Savinjska olina en pojem. Narava je bila tod širokogrudna, .ogarska dolina, Robanov in Matkov kot ter rhovi okrog njih, porečje Savinje, hribi in ozdovi, so biseri, ki jih srečamo le še malokje. ludovita krajina, v veliki meri še neokrnjena, čist rak in mir. V izrazitem neskladju z njimi so azdrobljena in neenotna ponudba, povrh vsega 3 dokaj pičla. Nočitve iz leta v leto upadajo, ogovarjanje doslej ni rojevalo pravih sadov in udi drugi ukrepi za hitrejši razvoj dolini niso v tonos. Vseeno — krenilo je na bolje. Skorajšnji konec leenotnosti ponudbe je napovedala letošnja istanovitev turistične pisarne, ki je na tem lodročju že opravila pionirsko delo, kaj več pa v tako kratkem času in ob razdrobljenih nosilcih gostinstva in turizma tudi ni zmogla. Vseeno je opravila pomembno delo, ob povezovanju, ki je v zadnjem času na vidiku, pa bo v kratkem času lahko presegla načrtovane cilje. Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem se je vsa leta vrtel v krogu na videz nerešljivih težav. Preveč amortizacije, premalo snega in sredstev, slabi kadri in še kaj. Povezovanje je bilo neuspešno in usoda vse bolj negotova. Šoferji in sprevodniki celjskeqa Izletnika so se pred kratkim le znebili morečega bremena. Center je v upravljanje prevzel kolektiv velenjske Rdeče dvorane in mu za začetek že nudil obilno mero prepotrebne prve pomoči, skoraj več kot je bilo v tako kratkem času mogoče. Zdravljenje pa se šele pričenja. Mozirsko in zlasti velenjsko združeno delo sta si zadala trdne načrte. Nedograjeno je treba dooraditi, ob smučanju na Golteh zagotoviti še pogoje za razvoj rekreacijskeaa, poslovnega, zdraviliškega in drugih „turizmov", predvsem pa je treba najti trdno vez z neposrednim zaledjem ob vznožju Mozirskih planin, z Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Golte same zase niso in ne bodo pomenile velikn, so sestavni in nedeljivi del celote, vez je treba le napeljati in učvrstiti. Načrti so jasno zastavljeni in njihovo uresničevanje je že v teku. Potrebna je le in še bo, prava mera razumevanja, pomoči in dobre volje. Združitev nosilcev turizma in gostinstva celotne doline bo ustvarila možnosti za izgradnjo turističnih in drugih objektov, ki bodo obogatili ponudbo in število gostov ne bo več upadalo. Kar neresnično namreč zveni podatek, da je bilo v Logarski dolini pred drugo svetovno vojno več nočitev kot jih je sedaj. Če bo po skoraj poldrugem desetletju razrešen problem zakonodaje s področja naravnih parkov in s tem tudi problem urbanističnih rešitev, potem Logarska dolina in Solčavsko v celoti ne bosta več samevala v svoji lepoti. Naj bo dovolj besed o problemih in možnih rešitvah, čeprav je res, da pred njimi ne kaže zapirati oči. Stvari so krenile z mrtve točke in uspehi na tem področju bodo nedvomno povrnili ugled gornjesavinjskemu turizmu in ga okrepili. Največji letošnji dosežek trajne vrednosti je nedvomno Savinjski gaj. Edinstvena razstava cvetja in izročila doline v naravi je letos privabila dobrih 80.000 obiskovalcev, ki niso skrivali navdušenja. Gaj bo čudovit tudi prihodnje leto, sadovi letošnjega leta hortikulture so vidni po vsej dolini in bodo v prihodnje še bolj, saj naložbe v čisto in urejeno okolje niso muha enodnevnica. Pozabiti ne smemo tudi kmečkega turizma, ki je še na začetKu svoje obetavne razvojne poti. Temeljni namen turizma na kmetiji je, da kot dopolnilna dejavnost krepi gospodarsko moč kmetij, kar je še zlasti pomembno v gorskih in obmejnih področjih, ki jih v Gornji Savinjski dolini ne manjka. Kmečki turizem soustvarja njen turistični prostor in nudi delovnim ljudem iz urbanih naselij počitnice v mirnem, čistem in domačem okolju. Za njegov razvoj so nedvomno najprimernejše višinske kmetije. Ta dejavnost s svojimi učinki ohranja prenekatero kmetijo in kmetijski prostor in je pomembna opora v boju proti izseljevanju z ogroženih področij. Zametki kmečkega turizma v tej dolini seaajo še v čas pred vojno. Večji razmah je doživel okrog leta 1960, deset let kasneje pa se je število turističnih kmetij celo zmanjšalo, saj kmetje niso mogli slediti zahtevam in potrebam gostov. Zato ni čudno, da prvi organizirani poseg v razvoj te dejavnosti sega v leto 1971, ko je Zgorniesavinjska kmetijska zadruga pričela uveljavljati celovit proaram izobraževanja, poskrbela, je za načrte in podobno. Kmalu so pridobili prve kredite in rezultati so danes izredni. Od nekaj manj kot tisoč kmetij jih je danes okrog 400 že preusmerjenih, še 250 pa se jih bo preusmerilo v tem srednjeročnem obdobju. Pravih turističnih kmetij je danes 12, v prihodnjem letu jih bo prve goste sprejelo še 11, leto zatem še 21, najmanj toliko pa je še kmečkih gospodarjev, ki so se za to dejavnost že odločili. O možnostih za bolj ali manj zahtevne izlete v planine ne kaže izgubljati besed, v dolini ne manjka kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov, čudovite so možnosti za rekreacijo in sprehode v naravi. Tudi ljubitelji lova in ribolova najdejo tukaj vse, kar želijo. V gozdovih, za 30.000 hektarov jih je, je obilo srnjadi, gamsov v skalah, velikih petelinov in ruševcev, divjih prašičev, zajcev in fazanov. Tudi jelena in kozoroaa najdeš. S privlačnimi lovišči in številnimi lovskimi domovi gospodarijo lovske družine, ki gostom ne zapirajo vrat. Tudi možnosti športnega ribolova so; od Logarske doline do Ljubnega v brzicah Savinje prevladuje postrv. Nižje v dolini je dovolj tudi lipanov, sulcev, klenov, mren in sivcev. Še bi lahko naštevali vabljivosti, ki jih Gornji Savinjski dolini ne manjka; vsem nedorečenostim navkljub. JANEZ PLESNIK DENAR IZ IGLIC Podturn. Nekoč in tudi danes varen dom gozdnih delavcev. Obronkov mogočnega Kočevskega Roga, strmega gozdnega Pogorelca, se drži kot pišče koklje. Nekoliko izven naselja, nekam zgubljeno ob Radešci, sameva več kot dvajset let staro na pol zidano, na pol leseno poslopje. Domačini mu pravijo, čeravno si zaenkrat tega imena ne zasluži, tovarna. Mali obrat, ki deluje v okviru novomeškeqa Gozdneaa gospodarstva, imenujejo tako iz hvaležnosti. Zakaj že lepo število let omogoča, da z njeaovo pomočjo pridejo do dodatnega zaslužka. Začelo se je nekako po vojni. Marsikatere roke so, namesto da bi delale, neprostovoljno počivale. Tudi zato je novomeško Gozdno gospodarstvo prisluhnilo željam po eteričnih oljih. Ob Radešci so postavili manjšo stavbo, destilarno, in jo opremili. Z domačini so se dogovorili za delo in kmalu so začeli .kuhati' olje (in denar). Domačini so v bližni klestili vejevje smrek, jelk in borov. Za prevoz takrat ni bilo hudo, kajti skoraj ni bilo hiše, ki ne bi premogla voza. Zaradi lepega plačila, za takratne čase seveda, je bil na dvorišču kmalu velik kup vej in iglic. Mali obrat je začel delati s polno paro: delali so celo v treh izmenah in ni bilo ravno redko, da so v skromni destilarni nakuhali tudi do 3000 kg eteričnih olj. Podturnu se je obetalo, da bo postal kraj z veliko destilarno. Z novo cesto pa so začela po Dolenjski kot gobe po dežju rasti tovarne. Mladi so odhajali, starejši ob delu doma niso več zmogli sicer dokaj lahkega dela za .tovarnn*. Kup na dvorišču je postajal vse manjši in nekega dne je destilarna umrla. Ognja v njej niso prižgali skoraj desetletje. Pred osmimi leti pa je ideja, da bi pod Pogorelcem pridobivali olje, ponovno oživela. Vendar so se tokrat novomeški gozdarji drugače lotili dela. Delovna enota, ki jo vodi Alojz Serini, se je lotila dela po skrbnem študiju in zastavljenih načrtih. Iz dimnika destilarne se je ponovno pokadilo. Dima s posebnim in samo za to destilarno značilnim vonjem so se razveselili domačini, ki se jim je ponovno obetal lep zaslužek, posamezniki, ki najbolj cenijo dolenjska eterična olja, in nekatere delovne organizacije, ki so bile predtem izključno vezane na uvoz. Serini-jeva ekipa je začela s polno paro, pred očmi pa je imela en cilj: posekano drevo čimbolj izkoristiti in doseči, da bi kar najmanj propadlo. ,,Za oživitev destilarne smo se konec koncev zavzeli tudi zato," pravi Serini, „ker imamo mnoao delavcev, ki zavoljo poklicnih gozdarskih bolezni ne morejo opravljati težkega gozdarskega dela. V našem obratu pa lahko mirno in brez posebnih naporov pričakajo upokojitev. Razen tega nas je bolela resnica, da takrat, ko drevo pade, marsikaj umre. Jelke, na primer, dandanes posekamo skoraj mesec dni kasneje kot pred leti. Tako lahko vrh prodamo za novoletno drevo, okleščene veje gredo za vence, slabo vejevje in iglice pa odpeljemo v destilarno. Prodamo tudi lubje; vrtnarije ga potrebujejo za vzgojo rastlin. Ko v destilarni iglice prekuhamo, jih z veseljem odkupijo zagrebške vrtnarije. Tam vzgajajo rožo Amturium. To je zelo lepa roža, ki jo uporabljajo za dekoracijo, najbolje pa uspeva na predelanih iglicah, ki vsebujejo posebno kislino. Razumljivo je, da dobi deblo lesna industrija. Tako od podrtega debla pri nas domala nič ne propade ..." V podturnski tovarni imajo tri kotle. Vsak sprejme okoli 800 kg za kuho pripravljene mase. Ko pripeljejo vejice in iglice, jih na nekakšni slamoreznici narežejo na do 1 cm dolge delčke, da presekajo smolne kanale. Tako pripravljeno maso s pomočjo puhalnikov spustijo v kotle. V njih je para in po osmih urah kuhanja paro s postopkom izsesavanja usmerijo v hladilnike, iz katerih pritečeta destilirana voda in eterično olje. ■* -.fisni)!!.;* Ker je slednje lažje, ostane na vrhu. voda pa po kanalih odteče v pripravljene posode, ki jih prodajo določenim podjetjem. Iz osemsto kilogramov jelkine mase dobijo v osmih urah iz enega kotla 3 kg olja. iz smrekove mase kilogram, iz borovih iglic pa približno toli-kp kot jelkinega olja. Dišečo vodo pa lahko kuhajo tudi iz jelovih storžev; imenuje se t»mplini olje. Dolenjska eterična olja poznajo v zamejstvu skoraj bolj kot doma. Poglavitni ..krivec" so Dolenjske Toplice in tamkajšnji bolniki, zakaj olje je znano kot zdravilo za bolezni dihal, po njem povprašujejo revmatiki, občani, ki jih daje išias, veliko pa ga Dolenjci prodajo v Rogaško Slatino. Tam že osmo leto pripravljajo med domačimi in tujimi bolniki zelo cenjeno zdravilno smrečno kopel. Sicer pa je Serini prepričan, da bi lahko vse olje prodali tisti hip, ko ga prestrežejo v zbirnih posodah. Podturn je znan tudi po tem, da se v njem ustavlja nenavadno veliko avtomobilov s tujo registracijo, najpoaosteje italijansko in nemško. Dokaj redni so tudi lovci, ki bi za 20 litrov dišečega in zdravilnega smrekovega eteričnega olja pri priči odšteli lepe denarce. Vendar novomeški gozdarji poznajo svoje dolžnosti, pa tudi pravice. Ob tem kaj radi pristavijo, da pri nas veliko zdravil, pa tudi denarja zgnije v hostah. Kaže, da so novomeški gozdarji v Sloveniji med redkimi, ki znajo ceniti darove narave. JANEZ PEZELJ K In še misel osmošolke Leonide Kotnjek: ..Poznavanje dveh jezikov nas bogati, različnost materinih jezikov nas še bolj združuje. Smo res pravi prijatelji. In to naše prijateljstvo se je razširilo tudi med učence na monoštrski osnovni šoli na Madžarskem ter med učence v Smederevsko Palanko, s katerimi imamostalne stike, vsakdan pa nas z njimi družijo prijateljska pisma.'" DVOJEZIČNA SOLA JE PRAVA SOLA ZA ŽIVLJENJE Učenci so dvojezično osnovno šolo sprejeli za svojo in je ne bi zamenjali za nobeno drugo. In kaj mislijo o n jej tisti, ki jim je že bila odskočna deska za življenje, kaj mislijo o njej starši? Janos Čahuk je danes inženir, zaposlen v Elradu v Gornji Radgoni. Prav pred dvajsetimi leti si je začenjal pridobivati učenosti v prvi generaciji dvojezične šole v Domanjševcih: ,,V začetku je bilo malo težko, predvsem madžarski otroci smo imeli težave s slovenskim jezikom, Slovenci pa so se, čeprav malo bolj trdo, kar hitro naučili madžarščine. Če takrat ne bi uvedli dvojezičnega pouka, bi do danes poznavanje in znanje materinega jezika pripadnikov madžarske narodnosti gotovo nazadovalo. Pohvalimo pa se lahko z velikim napredkom, še posebej v zadnjih letih, ko je pouk madžarščine uveden tudi na srednjih šolah. Morda smo bili res nekoliko bolj obremenjeni kot učenci v enojezičnih šolah, vendar to sploh ni bistveno vnlivalo na naše znanje. Vsaj zase bi lahko bolj rekel, da so bili vzroki za naše skromnejše znanje v prostorski in kadrovski problematiki na do-manjševski dvojezični osnovni šoli v tistih časih. Po moji sodbi boljše rešitve, kot je dvojezično šolstvo v današnji obliki za izobraževanje otrok obeh narodnosti na narodnostno mešanem območju, res ne bi mogli najti. To je prava šola za življenje, ki slehernemu učencu odpira možnosti in daje dobro podlago za vključitev v nadaljnje šolanje." Gabriela Toth je doma iz Radmožanec. Po končani dvojezični osnovni šoli se je odločila za nadaljevanje šolanja na gimnaziji, kjer je sedaj v tretjem letniku: „Vsekakor ne bi bilo prav, da bi se na narodnostno mešanem območju učenci slovenske in madžarske narodnosti šolali ločeno, v posebnih oddelkih. Eni in drugi bi bili za marsikaj prikrajšani, marsikaterega prijateljstva, ki danes nastaja med mladimi ne glede na nacionalno pripadnost, brez dvojezične šole ne bi bilo. In verjetno tudi sožitja v sedanjih razsežnostih, ki nas spremlja na vsakem koraku, ne. K temu naj dodam še, da je za pripadnike madžarske narodnosti velikega pomena tudi uvedba madžarščine na srednjih šolah, saj tako v osnovni šoli pridobljeno znanje lahko poglabljamo. Po končanem šolanju pa se bomo lahko z dovolj znanja vrnili na narodnostno mešano območje, da bi dograjevali vse pridobitve naše narodnostne politike, predvsem pa sožitie med obema narodoma." Štefanija Vukan se je na narodnostno mešano območje, v Prosenjakovce, priselila. Z možem sta oba Slovenca, vendar nista imela nobenih pomislekov, ko sta njuna otroka vstopala v dvojezično osnovno šolo. O tem nista niti posebej razmišljala. Zanju je bilo to čisto normalno, kot je nasploh normalno življenje na narodnostno mešanem območju. Štefanija je o tem dejala: „Nimam občutka, daje tu življenje drugačno, da žive tu pripadniki drugega naroda. Med nami vlada prijateljsko in prijetno vzdušje, človeško vzdušje, da se preprosto izrazim. Prav dvojezična osnovna šola pa je tej sproščenosti ljudi, ki se veselijo skupnih uspehov in katere tarejo iste težave, dala svoj pečat, zato jo moramo tudi v prihodnje razvijati." Izjav bi lahko zbrali še veliko. Dokazujejo predvsem eno: dvojezična šola je postala potreba, postala je šola za življenje, šola, v katero učenci radi zahajajo, šola, v katero starši zaupajo, šola, v kateri so pedagoški delavci zgradili in dograjujejo nova spoznanja, in končno šola, ki je v dvajsetih letih delovanja uresničevala v življenju eno najpomembnejših stalnic naše socialistične politike — bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Takšna je ta šola v očeh in mislih ljudi, ne na papirju, in večjega priznanja ji za njeno dvajsetletno delo res nihče ne more dati. V VSAKI GENERACIJI OKROG 200 UČENČEV Pa poglejmo to dvojezično šolo na narodnostno mešanem območju v Pomurju še z druge strani, bolj uradne. V šolskem letu 1958/59 so tekle široke politične razprave o idejni zasnovi dvojezičnega šolstva, saj se je takratno šolanje v ločenih slovenskih in madžarskih od- — delkih pokazalo za neprimerno. Predvsem je bila prisot- na težnja po vključevanju otrok madžarske narodnosti v slovenske šole, ker so jim bile le tako odprte možnosti za nadaljnje šolanje. Mnogi madžarski starši so prav iz tega vzroka vztrajali pri svoji asimilaciji. Da pa « to ne bi širilo in v celoti zavrlo razvoja madžarske narodnosti s ciljem, da bi šola bolj zbližala slovenskega in madžarskega otroka, je ideja o oblikovanju dvojezične osnovne šole dobivala široko podporo med družbenopolitičnimi delavci in mnogimi prosvetnimi d. lavci, prizadevanja pa so se strnila tudi v šolsko reformo, ki so jo prav takrat pripravljali. To šolsko leto bi torej lahko označili kot začetek dvojezičnega šolstva v Pomurju, v jeseni 1959 pa so pričeli delati prvi poskusni dvojezični oddelki. Istočasno s prehodom na dvojezični pouk se je pričela tudi akcija ustanavljanja dvojezičnih vrtcev, ki naj bi bili praviloma obvezni za otroke na dvojezičnem območju, da bi otrokom poleg vzgoje nudili osnove obeh jezikov za lažje vključevanje v šolo. Začetne korake je dvojezično šolstvo naredilo ob prizadevanjih prvega pedagoškega svetovalca za to področje Bele Horvata. Kasneje je njegovo delo nadaljeval Lojze Novak. Vse od začetka pa je imelo dvojezično šolstvo tudi široko podporo med najvišjimi predstavniki v okviru republike. Danes je koncept dvojezičnega šolstva usklajen z novo ustavo, opredeljen je v naši zakonodaji, ustvarjeno je ustrezno družbeno razpoloženje. Takšno dvojezično šolstvo vzbuja pozornost v Evropi tako po svojih uspehih, kot po organizaciji in zunanjem videzu. Do njega je slovenska družba tudi v materialnem pogledu do največje mere izpolnila svoj dolg in s tem potrdila svojo visoko družbenopolitično zavest. Janez Kerčmar, pedagoški svetovalec za dvojezično šolstvo pri enoti Zavoda za šolstvo v Murski Soboti, je današnjo dvojezično šolo takole predstavil: „V eni generaciji se na dvojezičnih šolah v soboški in lendavski občini šola okrog 1300 učencev. Njih število je v zadnjih letih upadalo, kar je splošen pojav v Pomurju. Osmi razred konča vsako leto okrog 200 učencev in kar 93 odstotkov jih nadaljuje šolanje in ga konča enako uspešno kot vrstniki iz enojezičnih šol. V začetnem obdobju se jih je po končanem šolanju malo vračalo na narodnostno mešano območje, vendar smo na tem področju predvsem z usmerjeno štipendijsko Dolitiko dosegli pomemben napredek. Po uskladitvi koncepta dvojezične šole z novo ustavo smo uvedli dvojezično delo v vzgojnovarstvene ustanove, v šolo za usposabljanje ter madžarščino v srednje šole. Po končani srednji šoli imajo učenci možnost nadaljevati šolanje v Ljudski republiki Madžarski ter poglabljati znanje madžarskega jezika na pedagoški akademiji v Mariboru. Dvojezična osnovna šola je tako ujela korak s časom in ni nekakšna umetna tvorba v vzgojno-izobraže-valnem procesu, temveč njegov pomemben člen. Uspehi dvojezičnega šolstva so očitni. Izdelani so vsi programi, učenci so ob slovenskih učbenikih v celoti preskrbljeni tudi z učbeniki za madžarski jezik in narodnostni proaram. Sestavljeni so potrebni dvojezični učbeniki, nekateri delovni zvezki pa so v pripravi in bodo izdelani še v tem petletnem obdobju. Učenci v lendavski občini dobijo zastonj vse učbenike, v soboški pa brezplačno učbenike za narodnostni program. Dokaj dobro so dvojezične šole presrkbljene tudi z učili, čeprav vseh zaradi neurejenega uvoza iz vzhodnih dežel še nimajo. Izredno dpbro so z leposlovnimi in strokovnimi knjigami preskrbljene knjižnice dvojezičnih osnovnih šol; skupno premorejo okrog 30 tisoč knjig. Tudi za kadrovsko zasedbo bi lahko rekli, da je dobra. Na vseh dvojezičnih šolah v Pomurju, vključno s šolo za usposabljanje in oddelki podaljšanega bivanja, dela 140 pedagoških delavcev Prostorski problemi so v lendavski občini urejeni, v soboški občini pa se prav ta čas pripravljajo na izgradnjo osrednje dvojezične osnovne šole, ki naj bi učencem zagotovila predvsem sodobnejši pouk in s tem več znanja, česar ob sedanji razdrobljeni organiziranosti dvojezičnega šolstva kljub prizadevanjem pedagoških delavcev in otrok samih ne nudi dovolj glede na zahteve današnjega časa. Vsestransko zadovoljni lahko proslavimo dvajsetletni jubilej dvojezičnega šolstva, vendar bo tudi to praznovanje za nas vse predvsem delovno in ustvarjalno. Dvojezične vzgojno-izobraževalne organizacije želimo še bolj s približati krajevni skupnosti in občanom, še bolj želimo utrditi njihovo vlogo pri poglabljanju sožitja Slovencev in pripadnikov madžarske narodnosti. Ves ta življenjski utrip dvojezične šole, kakršne drugod v Sloveniji in tudi drugje ne poznajo, pa bi radi strnili na centralni proslavi ob dvajsetletnem jubileju v juniju v prihodnjem letu." IRMA BENKO lahko z njim pogovarjal slovensko, čeravno je uporabljal tisti značilni dialekt, saj knjižnega jezika pravzaprav niti ne pozna; no, nekai že razume, kaiti nekoč je v Števanovcih obiskoval dvojezično osnovno šolo. - Kako dolgo že prebivate v Monoštru in kako ohranjate svoj materin jezik? sem ga med drugim povorašal. ,,Sem v ,varaš' (tako rečejo Monoštru) sem prišel že 1947. leta in od takrat tu živim. Kako naj bi pozabil materin jezik? To se ne dal Pa jaz zmeraj govorim slovensko, ko pridejo sem znanci ali rojaki, ki so po narodnosti Slovenci. Tudi zapojemo večkrat kakšno domačo, na primer tisto: Oj Slovenci, mi se ne prodamo, al mi sladko vince dobro piti znamo, v krčmo pridemo, si doli sedemo ..." NEKOČ IN DANES V SLOVENSKI VESI Nedolgo tega sem se ustavil tudi pri Bedičevih v Slovenski vesi. Z gospodarjem Jožetom, ki je eden naistarejših v vasi, sva nekoliko pokramljala, kako je bilo nekoč in kako je danes v njihovem kraju. „Ja, nekoč so bili tu skoraj sami Slovenci, in to se je čutilo na vsakem koraku. Zdaj je precej drugače. Mi, starejši, sicer še govorimo slovensko, pa tudi pojemo naše pesmi, kadar pridemo skupaj — recimo na gostijah. Pogovorni jezik mladih pa je običajno madžaiščina. Tudi naši običaji gredo vedno bolj v pozabo. Ni več tistega, kot je bilo nekoč ob ličkanju koruze ali skubljenju perja. Mislim, da so spremembe nastale največ zaradi bližine mesta (Monoštra) in priseljevanja madžarskih družin ali mešanih zakonov. No, zadnji čas opažam, da stvari spet gredo na bolje. V vasi imamo otroški vrtec, kier se otroci učijo tudi po slovensko, kasneje pa hodijo v dvojezično osnovno šolo. Ustanavljajo tudi slovenske knjižnice, odpirajo kulturne domove ..." Slovenska ves danes torej ni tisto, kar bi lahko sklepali po imenu, toda stanje se spet izboljšuje, kar je nedvomno odraz vedno ugodnejše politične klime. JOŽE GRAJ VESTNIK GRADIJO SEBE IN SOŽITJE MED LJUDMI ,.Začetek je bil težak. Prisotna sta bila strah in bo-iazen pred nezadovoljivimi uspehi dvojezične osnovne Sole, saj smo pred dvajsetimi leti pravzaprav začenjali Pionirsko delo. Šele iskali smo metode in oblike dela, ®stavljali prve učbenike in na drugi strani prevzemali odgovornost pred starši in šolo, kakšno znanje bomo °trokom v dvojezični osnovni šoli lahko dali, kako jih bomo usposobili za nadaljnje šolanje in življenje. Prvi ^zultati, največji uspeh v začetku in še danes je gotovo sožitje, ki se je razvijalo med učenci obeh narodnosti, so nam bili velika spodbuda za nadaljnje delo. Nestrpno »flo čakali prvo generacijo, ki bo zapustila našo osnovno šolo. Na dokaz, da je bila odločitev o uvedbi dvojezičnih osnovnih šol na narodnostno mešanem območju v soboški in lendavski občini pravilna. Naši učenci so enako uspešno nadaljevali šolanje na Srednjih in poklicnih šolah. Ti uspehi so pomirili starše - mnogi v začetku niso imeli zaupanja v dvojezični Pouk — pomirili so nas, pedagoške delavce, in bili za vse najdragocenejše plačilo za trud, ki smo ga v razvoj dvojezičnega šolstva vlagali v njegovih povojih. Naj še enkrat poudarim, da smo z dvojezičnim šolstvom gradili sožitje dveh narodov. Začeli smo pri temeljih, pri otrocih, zato tega ne bo mogel nihče podreti. To hamreč ni le sožitje med šolskimi stenami, to je sožitje povsod, kjer ljudje na narodnostno mešanem območju •o izven njega živimo in delamo." S02ITJE -NAJDRAGOCENEJSA VREDNOTA Besede, zapisane v uvodu, je izrekla Gizela Horvat, že trideset let pedagoška delavka na lendavski osnovni šoli, kjer je bil pred dvajsetimi leti začetek dvojezičnega Pouka. Povedala jih je ženska, ki je vseh dvajset let dvojezičnega šolstva doživela na lastni koži, ki je šla skozi vse dobro in slabo, ustvarjala prve učbenike, se sama iskala. Njene besede so besede življenja. In če kdo kljub temu dvomi vanje, naj kar pride v — katerokoli izmed dvojezičnih osnovnih šol — v Lendavo in njene podružnične šole v Čentibi, Dolini, Gaberju in Petišovcih, v Genterovce, Dobrovnik, Domanjševce ali na Hodoš, v Prosenjakovce in Motv»rjevce pa tudi v Šalovce ali Fokovce, ki sta sicer enojezični šoli z dodatnim programom za otroke višjih razredov z narodno'tneaa območja. Prepričal se bo, da si tovarišica Horvatova ni prav ničesar izmislila. Sožitje dveh narodov bo videl v vsej njegovi veličini, pa naj pride kadarkoli, in ne samo na šola V Lendavi, v sleherni narodnostno mešani vasi, v tovarni, knjižnici, vrtcu, na kulturni prireditvi bo lahko ugotovil samo eno: tako urejeno življenje med matičnim narodom in narodnostjo je resnično lahko marsikomu v svetu za vzor. Najdragocenješi rezultat teaa sožitja pa je prav gotovo, da vsak govori v svojem materinem jeziku in se vsi prav dobro razumeio." Pogovarjamo se, kot pač nanese. Nihče niti ne pomisli, da mora govoriti slovensko, ker je slovenske narodnosti, ali obratno. Smo nerazdružliivi orijatelii, in če bi nas danes kdo hotel razdružiti po raz-edih glede na narodnostnp pripadnost, bi jokali, ne, postavili bi se po robu takšni odločitvi," je dejala osmošolka lendavske dvojezične osnovne šole Verica Nešovič. Njen oče je Hrvat, mama Slovenka, Da nista nikoli izrazila niti najmanjšega dvoma o njenem šolanju na dvoiezični osnovni šoli in tudi sama je srečna, pravi, da se je naučila madžarsko, kar ji bo v življenju lahko samo koristilo. Še nekai utrinkov z lendavske osnovne šole. Skupina otrok — po velikosti bi sodila, da so bili iz šestega razreda — je na hodniku klepetala o domači nalogi. In glejte, fantek je govoril slovensko, deklica mu je odgovarjala v madžarščini. Razumela sta se, kot da oba govorita v istem jeziku. Niti opazila nista, da ni tako. Osmošolka Silva Cigan ie po narodnosti Slovenka, vendar o tem, katere narodnosti je kdo, skoraj nikoli ne razmišlja. ,,Vsi smo eno-osnošolci, ki se usnosabljamo za življenje. Pomagamo drug drugemu, predvsem pri jeziku. Imemo krožke, slovenske in madžarske, vendar ne posebne krožke za slovenske in madžarske otroke. Jaz, na primer, z velikim veseljem sodelujem pri madžarskem dramskem krožku." Rebeka Konc je madžarske narodnosti. V najinem pogovoru je začela govoriti madžarsko, vendar je z mojega obraza koj opazila, da je moje znanje madžarščine le preskromno, in je brez vsakršne težave nadaljevala v lepi slovenščini. Ugotavljala je, da dvojezični pouk za učence ni preobremenitev, pač pa za vse kvečjemu velika pridobitev. O pouku je povedala vse najboljše, med drugim tudi tole: „Pri posameznih predmetih, razen pri obeh jezikih seveda, imamo učenci možnost odgovarjati v jeziku, ki nam bolje teče. Obširneje spoznamo tudi madžar sko nacionalno zgodovino, in to v madžarščini. Mislim, da je za vse nas to samo pozitivno. V bogato založeni knjižnici so nam na voljo knjige v obeh jezikih, naše proslave, ki so zmeraj dvojezične, so pestre in vsebinsko bogate, naše glasilo in naš šolski radio zanimivejša. V vsem se oba jezika enakopravno prepletata, čeprav na toniti posebej ne pazimo in ne mislimo." Za Porabje, slikovito pokrajino v sosednji Ljudski r®publiki Madžarski, nekateri pravijo, da je to „Slovenija v malem". Pri tem imajo seveda v mislih tisto dokaj strnjeno območje, kjer živijo pripadniki slovenske harodnosti, kot so vasi otevanovci, Sakalovci, Gornji in Dolnji Senik, Slovenska ves. .. Tam je res marsikaj 1'pičnega — slovenskega. IZOBRAŽEVANJE IN KULTURNA DEJAVNOST Porabski Slovenci žive v 7 občinah in jih je okrog 5000. Svojčas so bili večinoma kmetovalci in so se s Poljedelstvom tudi preživljali; zdaj so več ali mani vsi žaPosleni, zemlja pa jim služi le za ohišnico. Mnogi so svoje posesti dali v najem zadrugi. Kot člani narodnosti imajo zagotovljene skorajda vse Pravice. V praksi sicer marsičesa še niso uresničili, “endar v zadnjih letih nastajajo številne pozitivne spremembe, ki se kažejo zlasti na kulturnem področju in 7 šolstvu pa tudi drugod. Pouk slovenskega jezika obiskuje blizu 400 učencev v ^veh popolnih osemletkah in petih šolah z razredno stopnjo. Vsem dvojezičnim šolam posvečajo še posebno PPzornost; v zadnjem času si prizadevajo izboljšati zlasti kadrovsko zasedbo. Tako so uvedli možnost za 'žobraževanje učiteljev slovenskega jezika na višji a®dagoški šoli v Szombathelyu, nekaj porabskih ^ovencev pa je dobilo priložnost za študij tudi v Sloveniji, spoznanje, da „le dvojezične šole lahko !a9otovijo zaželene rezultate na področju 1arodnostnega šolstva v Porabju." Kulturna dejavnost je dokaj bogata, pač glede na Možnosti. Gojijo predvsem slovenske narodne pesmi in ^®se pa krajše dramske (odrske) prizore iz svojega -•'/ljen ja. Med kulturnimi skupinami so najbolj znane: mešani 5evsk i zbor „Avgust Pavel" iz Gornjega Senika, Plkloristi iz Sakalovec, glasbeni orkester ,,Laci KorDič" * Šakalove, ženski kvintetni zbor iz Slovenske vesi in tako imenovani ,,Literarni krožek" iz Števanovec. Vse PPtenjene skupine tvorijo hkrati združeni ansambel TUDI TAM ŽIVIJO SLOVENCI „Porabje". Večino izmed njih smo imeli priliko videti in poslušati tudi pri nas v Sloveniji, saj se stiki med našo republiko (zlasti Pomurjem) in Železno županijo na Madžarskem na tem področju vse bolj krepijo in poglabljajo dobre prijateljske vezi ter sodelovanje. MATERINEGA JEZIKA NE MOREŠ POZABITI Monošter, središče Porabja in torej tudi porabskih Slovencev, na zunaj pravzaprav ne kaže tega. saj dvojezičnih napisov skorajda ni, pa tudi slovensko govorico lahko bolj poredko čuješ. To seveda ne velja za osnovno šolo, na kateri imajo dvojezični pouk, in pa gimnazijo, kjer so uvedli slovenski krožek. No, če stojite v trgovine ali gostinske lokale, pa se boste marsikje lahko pogovorili tudi slovensko Porabski Slovenci se zbirajo zlasti v gostišču ..Tromejnik" in v „Ribji čarrii". Tam posedajo po končanem delu, da bi se nekoliko okrepčali, ob tem pa seveda steče pogovor o najrazličnejših stvareh. V čardi sem pred nedavnim spoznal tudi Belo Merklija, ki je tam zaposlen že štirinajsto leto kot strežnik. Kar prijetno, domače sem se počutil, ko sem se KAJ PRAVI MARODIČ SAM Pogovarjala sva se v Turistu, kajti enosobno tanovanje, v katerem stanuje Aleksander Maro-ič, avtor številnih TV uprizoritev (med njimi udi Poti in stranpoti), v katerih neusmiljeno biča epravilnosti v naši družbi in nakazuje tudi vrsto ocialnih problemov, je že vrsto let streha njenovi ružini. Žena je obolela za angino in tako sva oba ostovala drugje. Sin je oblekel vojaško suknjo in a trenutno ni doma. Aleksander Marodič je prijeten sogovornik, .jubljanska meqla in sivina zadnjih jesenskih dni e ždela za zavesami, ko je z besedami, ki jih je lizal v mikrofon, tkal mozaik svojega življenja in lela. Preprost v besedah, a ta preproščina ne zori ia pomanjkanju besednega zaklada, ampak na ne-iosrednocti, na tistem, čemur pravimo, da ima :lovek nekaj za povedat! „Doma sem iz Zagreba, starše sem kmalu iz-lubil, tako sem preživel svojo mladost pri babici, ej nepogrešljivi dobrotnici. Veliko sem se selil, iz Magreba v Beoarad, pa v Karlovac in nazaj v !agreb. Šolo sem kcnčal kot pomorščak in take-ia me je zatekla tudi druga svetovna vojna. Že >rej sem ob šolanju in svoji mladosti spoznaval marsikatero življenjsko resnico, spoznaval pa sem udi krivico in specifiko predvojne Jugoslavije.