
LETO LIH, št. 16 PTUJ, 20. APRIL 2000 CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Pridite domov
Velikonočni prazniki so pri nas Slovencih trdno zasidrani.
V določeni pojavni obliki je praznovanja deležen vsak, ne gle-
de na veroizpoved ali politični sistem, komunizem, socializem
ali kapitalizem. Čiščenje in pospravljanje je praviloma uvod
v velikonočne praznike. Začelo se je z velikimi čistilnimi akci-
jami, ki so potekale po vsej Sloveniji. Krajani so se zbrali in
očistili okolje, gozdove, obrežja rek, divja odlagališča in okoli-
co svojih bivališč. Če bi še malo počakali, pa bi narava blago-
hotno z zelenjem prekrila naše grehe. Ob tem dogodku je mar-
sikdo spoznal, začutil, da se je zgodilo nekaj, kar je že dolgo
pogrešal in bi bilo vredno ponoviti. Srečal se je s sokrajani,
sosedi, starimi prijatelji, ob katerih živi, pa jih zaradi prehit-
rega in človekovi naravi tujega načina življenja ne vidi, ne
sliši in se z njimi ne pogovarja. Ustaljen nasmeh, ki se spodobi
ob pozdravu, in dober dan je pogosto edina komunikacija z
ljudmi, ob katerih živimo.
Verjetno tudi ni naključje, da so v velikonočnem času vedno
bolj pogosta različna dogajanja, ob katerih se ljudje zberejo.
Nekateri skupaj obujajo stare šega in navade, učijo se barvati
pisanke, skupaj delajo presmece, pušlce ali butare, drugi se
učijo priprave hrane, ki je značilna za ta čas. Pripravljajo
tekmovanja in ocenjevanja vina, mesa iz tunke in potic.
Vedno pogosteje pa se srečujejo krajani z namenom, izdelati
presmec rekordne velikosti. O smiselnosti tega početja ni
potrebno dvomiti: gre za druženje, ki ljudi združuje in gladi
stare spore na poti k skupnemu cilju. Vsekakor pa se lahko
človek vpraša, kaj ima z duhom velikonočnih praznikov opra-
viti helikopter. Pokazati, kdo ima več, denarja, politične moči
in oblasti?
In grmeli bodo kanoni, goreli bodo kresovi, prek katerih
bodo skakali tisti najpogumnejši. Vez s pradavnino se je na
našem koncu ohranila bolj kot kjerkoli drugje v Sloveniji. V
pospravljenih domovih se bo kuhalo, peklo in barvale se bodo
pisanke. Najlepše pa je v nedeljo zjutraj na veliko noč. Tra-
dicija veleva, da se na ta dan k velikonočnemu žegnu zbere
vsa družina. Za marsikatero družino je to edini dan v letu, ko
se zberejo za skupno mizo. Meso iz tunke, hren, potica, jajce
in druge dobrote teknejo v	.
družbi domačih ne glede na H » - |	p""
to, ali sožegnane ali ne. M (j, (J G\ T M \ (M
Pa veliko pisanko vam * \	'
želimo.	\
Potem ko je gospodinja,v Gorišnici po starem običaju vrgla blagoslovljen presmec na streho,
da bo družino in hišo obvaroval pred nesrečo, je potrebno' še malo počistiti okrog hiše;
prebelila pa jo je že prejšnji teden.	Foto: Martin Ozmec
NOVA VAS PRI PTUJU - KI CAR / OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU
Vabilo na osrednjo proslavo
Med predstavniki mestne občine Ptuj, Območne organizacije
ZZB NOV in Klubov brigadiijev MDB občin ptujskega območja
je bilo dogovoijeno, da bo letošnja osrednja proslava v počasti-
tev dneva upora proti okupatoiju v Novi vasi pri Ptuju in Kicar-
ju, 27. aprila.
Praznovanje se bo pričelo ob
9.30 uri pri domačiji narodnega
heroja Jožeta Lacka v Novi vasi
pri Ptuju. Slavnostnemu govoru
bo sledil kulturni program, v
katerem bodo sodelovali moški
pevski kvintet Društva upoko-
jencev Rogoznica in učenci os-
novne šole Ljudski vrt Ptuj. Za
glasbeni del programa bo skrbel
ansambel Prijatelji iz Ptuja. De-
legacije predstavnikov mestne
občine Ptuj, borcev in brigadir-
jev bodo zatem ponesle in
položile vence k spominskim
ploščam: na gradu Bori, na kul-
turnem domu Destrnik,
ptujskih zaporih, domačijah
Franca Krambergerja in Jožeta
Lacka, na domu Slovenskogo-
riške čete na Rogoznici, osnovni
šoli Ljudski vrt Ptuj in na
Potrčevi cesti 63 k spominski
plošči OF. Pohodniki pa bodo
med potjo položili venec k spo-
minskemu obeležju Slovensko-
goriške čete v Kicarju.
Ob 10.30 uri se bo z Lackove
domačije začel 4. pohod "Po po-
teh upora in prostovoljnega dela
v Kicar" pod vodstvom Marka
Potočnika. Po končanem poho-
du se bo ob 12. uri v gasilskem
domu v Kicarju nadaljevalo
praznovanje v okviru drugega
praznika brigadirjev in ude-
ležencev prostovoljnega dela. Po
pozdravnem govoru bo kulturni
program, v katerem sodelujejo
moški pevski zbor Kulturnega
društva Rogoznica, učenci OS
Ljudski vrt Ptuj in Olga Kos-
tanjevec iz Kulturnega društva
Rogoznica. Sledilo bo krajše
družabno srečanje udeležencev
praznovanja, ki bodo prišli v
Kicar od blizu in daleč.
V dneh pred praznikom očis-
timo okolje spomenikov NOB.
Člani ptujskega kluba brigadir-
jev bodo 25. aprila očistili okolje
spomenikov Slovenskogoriške
čete v Kicarju in Mostju, Posne-
majmo jih v občinah na
ptujskem območju!
Feliks Bagar
Gozd je koš
za smeti?
Kaj vse skrivajo naši gozdovi,
so se lahko prepričali lovci pri
nedavni očiščevalni akciji, ko
so naravi kradli smeti. Iz gozda
so potegnili skoraj petnajst
odsluženih vozil (ki seveda
niso nikogaršnja), v kratkem
pa jih bodo odpeljali na ustrez-
no odlagališče. Več o čiščenju
na strani 9.
Foto: M. Ozmec
2
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
•>: f - t'.. .	i«;. A
PTUJ / HOTEL MITRA V PREŠERNOVI ULICI
Po polževo do ponovnega zaupan/a
V OBEH PTUJSKIH HOTELIH LAHKO HKRATI PREHOČIJO LE ZA DVA AVTOBUSA GOSTOV
Ptuj, ki si že dolgo prizadeva, da postane eden od turističnih
simbolov Slovenije, je tudi mesto, ki ne premore nobenega
pravega hotela. Oba zdajšnja, starejši Poetovio in mlajši Mi-
tra, bolj ali manj životarita. Pa je mesto že leta 1964, ko je
sprejemalo novi urbanistični program, imelo na tem področju
za tisie čase izredno smele načrte: nočitvene zmogljivosti naj
bi povečali za petkrat - za 60 tisoč letno, zgradili naj bi 226
novih ležišč, na eno ležišče pa so planirali tudi dva sedeža v
hotelski restavraciji in baru.
Kljub še nekaterim lepim
načrtom - v zgodnjih osemdese-
tih letih so se mestni veljaki že
prepirali, kje bodo gradili nov
hotel, ali v Termah ali v mestu -
se na tem področju ni nič spreme-
nilo. Mesto ima še vedno zelo
malo postelj za turiste, oba hotela
v najboljšem primeru lahko pre-
nočita le dva avtobusa gostov. 170
postelj imajo v apartmajskem na-
selju v Termah, okrog 50 še v ob-
novljenih bungalovih, nekaj ma-
lega v nekaterih gostiščih, pa se
stvar že neha. Poleti oziroma ob
koncih tedna je nekaj postelj
mogoče dobiti tudi v dijaškem
domu, za odprtje mladinskega
hotela pa bo potrebno poiskati še
denar za opremo.
Slabo gospodarjenje je mlajši
ptujski hotel, Mitro, pripeljalo v
stečaj, ki je bil uveden 16. febru-
arja lani. Štiri mesece po pričetku
stečaju ga je vzel v najem samos-
tojni podjetnik Friderik Zerak.
Dogovoril se je za dolgoročni na-
jem, ta pa bi se, če bo hotel, ki je
svojo ponudbo zožil na pre-
nočitev in zajtrk (garni hotel),
dobro posloval, v naslednjih letih
lahko spremenil v nakup. V
stečaju je hotel odkupila avstrij-
ska banka Hypo Alpe Adria, ki
imajo svojo izpostavo tudi v
Ljubljani.
"Težko je v tako kratkem času
zbrati denar za odkup hotela,
čeprav si to zelo želim. Hotel je
med stečajem izgubil zaupanje
gostov, mnogi tudi niso vedeli, da
je kljub uvedbi stečaja odprt za
goste. Sedaj se že počasi vračajo,
vendar ga bo potrebno temeljito
obnoviti, če bomo želeli uspešno
poslovati. Pripravili smo pro-
gram vlaganj, po katerem bi za
najnujnejšo obnovo potrebovali
okrog 250 milijonov tolarjev. Če
bomo z obnovo uspeli, potem
bomo lahko rekli, da je Mitra ho-
tel, kot ga mesto potrebuje. Tre-
nutno ima tri zvezdice.
V trenutnih razmerah se trudi-
mo za kvalitetne storitve in
vrhunsko čistočo. Moram reči, da
gostje z naklonjenostjo prihajajo
v Mitro in se tudi vračajo, čeprav
kot pravim, ne dobijo tistega, kar
dobijo v drugih mestnih hotelih.
Tisto pa, kar je potrebno, sanira-
mo sproti. Vsak mesec uspevamo
nekaj narediti. Trudimo se, da bi
bili v funkciji tudi kuhinja in res-
tavracija, čeprav v hotelu ne pri-
pravljamo kosil in večeri j. Preko
Ljudske univerze se pri nas šolajo
kuharji in natakarji, gostili smo
že udeležence seminarja za tretje
življenjsko obdobje, pripravlja-
mo pa tudi druga srečanja, tako
da bi bili restavracija in tudi ku-
hinja vedno zasedeni. V hotelski
kavarni, ki je praktično odprta 24
ur dnevno tako kot hotel, pa
običajno gostov na manjka.
V garni hotelu Mitra nas trenut-
no dela šest, bolj ali manj so to
družinski člani. Vsi skupaj se tru-
dimo, da bi bili čim boljši. Veliko
pozornost posvečamo izo-
braževanju, tudi sam se trenutno
šolam na višji gostinski šoli v
Mariboru in jo tudi želim čim
prej končati. S hotelom Mitra
sem nekako povezan že od vsega
začetka, od njegovega odprtja,
tudi zato si želim, da bi s svojimi
načrti uspel. Mesto potrebuje do-
ber hotel - naj bo to Mitra," je o
svojem delu in načrtih povedal
zdajšnji najemnik Mitre Friderik
Zerak.
Velik problem hotela so tudi
parkirišča. S slovenskimi gosti se
še nekako da dogovoriti, da par-
kirajo na parkirišču ob Dravi, tuj-
ci pa želijo imeti svoj avtomobil
vedno na očeh. Ko se zjutraj zbu-
dijo, ga želijo videti. Če ga pustijo
pred hotelom, jih običajno čaka
sporočilo redarske službe o
prekršku, to pa tujci neradi vidi-
jo. Za zaradi ugleda hotela in
mesta bi ta problem morali rešiti.
Za razcvet ptujskega turizma pa
je ob potrebnih naložbah eden od
pogojev tudi sodelovanje med po-
nudniki turističnih storitev, saj je
za vse dovolj kruha, je prepričan
Zerak. Ker v Mitri ne pripravlja-
jo kosil in večerij, se je povezal z
gostilno Amadeus, kamor pošilja
svoje goste na prehranjevanje.
Sodelovanje poteka v zadovoljst-
vo obeh. Pri polnjenju hotela pa
Žeraku pomagajo tudi nekatera
ptujska podjetja, ki mu stalno
pošiljajo goste. V zadnjem času se
poslovnežem pridružujejo tudi
igralci golfa.
MG
Friderik Zerak, najemnik garni hotela Mitra v Ptuju.
Foto: Črtomir Goznik
DESTRNIK / S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Svetnikom višje sejnine
Destrniški svetniki so se minuli petek sestali na 12. redni seji, večji del seje pa namenili raz-
pravi o prednostnih investicijah v občini. Svet je tokrat podprl tudi pobudo komisije za man-
datna vprašanja, volitve in poimenovanja o povišanju sejnin svetnikov.
Svetniki so večji del petkove seje občinskega sveta
namenili razpravi in sprejetju prednostne liste po-
sodobitve cest v občini v letu 2000. Občina ima za
obnovo na voljo 39 milijonov tolarjev sredstev, oko-
li 12 milijonov jih pričakujejo od ministrstva za
ekonomske odnose in razvoj kot demografsko
ogroženo območje, preostali potrebni denar pa naj
bi pridobili s krediti.
Svetniki so tokrat razpravljali tudi o ceni pokopa-
liških dejavnosti. Za enojni grob bo odslej treba
občini letno odšteti 3 tisoč tolarjev, za družinskega
5 tisoč, za uporabo vežice 10 tisoč ter 5 tisoč tolarjev
za odvoz vencev. Glede koncesionarja za pogrebne
storitve Slavka Jančiča iz Lenarta pa je svet sklenil,
da ga opozori na nekatere pomanjkljivosti pri
opravljanju pogrebnih storitev na Destrniku.
Destrniški svetniki so v petek razpravljali tudi o
višini sejnin in drugih prejemkov političnih funk-
cionarjev v občini. Na pobudo komisije za mandat-
na vprašanja, volitve in poimenovanja in večine
svetnikov bodo tako sejnine odslej višje za 130 od-
stotkov, kar pomeni, da bo svetnik za eno sejo prejel
okoli 12 tisoč tolarjev.
Glede pritožbe vaščanov Janežovskega Vrha, kate-
rih sredstva so bila porabljena za vzdrževanje raz-
svetljave, se je svet odločil, da se o financiranju po-
govorijo predsedniki vaških odborov Janežovski
Vrh, Vintarovci in Destraik. Osnutek odloka o us-
tanovitvi Ljudske univerze ter program razvoja Po-
klicne in tehniške kmetijske šole Ptuj pa bo svet po-
novno obravnaval na prihodnji seji, potem ko bodo
o tem govorili na odboru za družbene dejavnosti.
Predsednik odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in
turizem Marjan Tašner je tokrat svetu predložil
predlog razdelitve sredstev. Za regresiranje trsnih
cepljenk je namenjenih 1,8 milijona tolarjev, živi-
noreji 800 tisoč tolarjev, praššičereji 800 tisoč tolar-
jev, analizam 100 tisoč tolarjev, kreditom za malo
gospodarstvo in turizem 2,5 milijona tolarjev in
vinski turistični cesti 150 tisoč tolarjev.
ak
ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HIŠA/
TEDENSKI KOMENTAR
Politika brez
veijega vpliva
na borzne teta je
Po izglasovanju nezaupnice slovenski vladi se
stanje na trgu vrednostnih papirjev ni bistveno
spremenilo. Napoved borznega zloma zaradi
vladne krize se ni uresničila, vendar pa smo v
prvih dneh tedna le opazili znižanje tečajev vred-
nostnih papirjev. S spoznanjem investitorjev, da
politična kriza ni in ne bo prinesla nikakršnih spre-
memb trgu, se je ta pričel gibati navzgor.
V primerjavi s politično krizo je za slovensko go-
spodarstvo in trg vrednostnih papirjev zaskrblju-
joča raziskava o gospodarski rasti v Sloveniji.
Povečana poraba se lepo pokriva z večjo zadolžit-
vijo v tujini, izvoz pa izgublja relativni delež. Inflaci-
ja se ne zmanjšuje, tako da položaj ni ravno
rožnat. Potrebno se je tudi zavedati, da bo za Slo-
venijo ključnega pomena prav izvoz. In to ne le
takšen na vzhodne ali južne trge, saj se bo tudi
tam pojavila tuja konkurenca, potrebno bo s svoji-
mi izdelki prodreti tudi na vse razvite trge, kjer
smo trenutno udeleženi bolj malo. Kljub temu pa
rezultatom raziskave ne bi mogli pripisati prave
teže kot vzroku za padec slovenskega borznega
indeksa, ki je v preteklem tednu zdrsnil za slab od-
sotek na 1735 indeksnih točk. SBI je sicer končal
v rdečih številkah, vendar pa ob optimizmu konec
trgovalnega tedna ni razloga za preplah.
Največ je na svoji vrednosti pretekli teden izgubi-
la delnica Istrabenza. Različni faktorji so nekoč
stabilno delnico pri veliko višji vrednosti potisnili
vse do tečaja 2.347 tolarjev, kar je v prejšnjem ted-
nu pomenilo 5-odstotni padec. V zadnjem obdob-
ju se je podjetje prav tako kot Petrol borilo z nizko
ceno bencina, kar je v primeru Istrabenza
povzročila celo negativne rezultate v preteklem
poslovnem letu. Prav nov model oblikovanja cene
bencina pa je bil predmet pogovora nadzornega
sveta Petrola. Po dolgem času bo podjetje na
osnovi tega modela uspelo pridobivati zadovoljiv
dobiček pri prodaji bencina, kar bo izboljšalo re-
zultate družbe. To se je odrazilo tudi pri vrednosti
delnice, ki se je dvignila z 21.000 tolarjev na nekaj
manj kot 21.300, prostora za rast pa je še vedno
dovolj.
Negativno se je končal teden tudi za delnice slo-
venskih farmacevtov. Lekova delnica se je zopet
znižala na nivo okoli 32.500 tolarjev, Krka pa je
zdrsnila s ponedeljkovih 25.860 na petkovih
25.380 tolarjev, kar pomeni padec v višini slabih
dveh odstotkov. Negativno vzdušje v začetku ted-
na je pometlo tudi z Mercatorjem. Delnica prvega
slovenskega trgovca je kljub novicam o širitvi
trgovske mreže na Hrvaškem zdrsnila poldrugi
odstotek na 14.240 tolarjev. Nasprotno od Merca-
torja je kotirala delnica kranjske Save. Njena vred-
nost se je dvignila na nekaj tolarjev pod 16.500 to-
larjev, kar je bil tudi odziv na objavo prevzemnih
apetitov družbe. Po nakupu deleža v Teolu in Che-
mu namerava podjetje še naprej širiti svojo moč v
kemični industriji, poleg slovenskega ozemlja pa
se zanimajo tudi za nakup družb v Romuniji in na
Madžarskem.
Podobno kot uradna borzna kotacija se je gibal
tudi trg pooblaščenih investicijskih družb. Indeks
PIX, ki ga sestavlja 20 delnic PID-ov, se je v pre-
teklem tednu znižal za 0,4 odstotka. Pozitivni skok
ob koncu tedna je močno popravil začetni padec
tečajev. Izmed polnih družb se je vrednost
občutno znižala le Pomurski investicijski družbi I,
ostale delnice pa so stagnirale ali se malenkostno
dvignite. Veliko bolj kot polne PID-e pa je pesimi-
zem v začetku tedna prizadel najmanj zapolnjene
družbe. V povprečju so te izgubile 2 odstotka in
pol, trgovanje z njimi pa z izjemo Pomurskega in-
vesticijskega sklada 2 poteka pod 30 tolarji. Malo
občutnejši zaslužek so v tem tednu zabeležili le
delničarji polpolnega sklada Maxima 3, ki je v pre-
teklem tednu porasel za 6 odstotkov na 48,5 tolar-
jev.
Stanje na trgu se je po padcu v začetku tedna iz-
boljšalo. Oba indeksa, PIX in SBI, sta v zadnjih
dnevih tedna pridobivala, kar kaže na umirjanje
razprodaj delnic. Poleg tega je na trgu vse manj
certifikatskih prodaj, ki kupcem omogočajo poce-
ni pridobivati delnice. Pri nakupih predvsem del-
nic pooblaščenih investicijskih družb bodo morali
investitorji sčasoma plačevati malo višjo ceno, s
tem pa bodo dvignili tudi njihove tečaje.
Matjaž Bernik, llirika BPH, d.d.
PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA SLEPIH IN SLABOVIDNIH
0bone še vedno brez posluha
Člani medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj so se
14. aprila sestali na rednem letnem občnem zboru, na kate-
rem so pregledali delo v prejšnjem letu in sprejeli program
dela s finančnim načrtom za letos. Udeležili so se ga tudi
predstavniki medobčinskih društev slepih in slabovidnih iz
Kranja, Maribora, Celja in Murske Sobote, predsednik me-
dobčinskega društva iz Kranja Anton Žakelj pa je tudi pod-
predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ter
je v petek v Ptuju zastopal odsotnega predsednika Huberta
Vernika.
Ptujsko društvo slepih in slabo-
vidnih ima 183 članov, od tega
145 slepih in 38 slabovidnih. S
svojim delovanjem pokriva
območje 16 občin. Kljub temu da
je večina novih občin na Ptuj-
skem brez ustreznih socialnih
programov, v okviru katerih bi
zagotavljali sredstva za delovanje
društva slepih in slabovidnih, so
lansko leto dobro poslovali. Ust-
varili so za 733 tisoč tolarjev pre-
sežka. Za vse oblike društvenega
delovanja v lanskem letu so imeli
na voljo 8 milijonov 633 tisoč to-
larjev, od tega je dotacija repu-
bliške zveze znašala 6 milijonov
767 tisoč tolarjev, občine pa pris-
pevale le nekaj nad milijon tolar-
jev, od tega v glavnem ptujska in
ormoška. Tudi lansko leto je
društvo v glavnem uresničevalo
socialno-humanitarne programe
in socialno-varstvene storitve za
svoje člane. Ministrstvo za delo,
družino in socialne zadeve je
društvo v lanskem letu podelilo
status, da deluje v javnem inter-
esu na področju socialnega varst-
va.
Na občnem zboru so se člani
medobčinskega društva slepih in
slabovidnih Ptuj še posebej za-
hvalili za nesebično in humano
delo predsedniku društva Anto-
nu Žeraku, tajnici Brigiti Pri-
možič ter zunanjima članoma
Majdi Serona in Mirku Se-
linšku. Za uresničitev letošnjega
programa potrebuje društvo ne-
kaj nad petnajst milijonov tolar-
jev, od tega bodo štiri namenili za
dokončanje dveh stanovanjskih
enot za svoje člane. Njihova veli-
ka želja pa je tudi, da bi v krat-
kem prišli do lastnih prostorov.
MG
CIRKOVCE / Z OBCJMEGA ZBORA KRAJEVNE
ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA
Organizatija je lahko zgled
14. aprila so se na letnem občnem zboru sestali člani krajevne
organizacije Rdečega križa Cirkovce. Pregledali so delo in fi-
nančno poslovanje v lanskem letu ter sprejeli program dela za
letos. S svojim programom cirkovški Rdeči križ odstopa od
tovrstnih organizacij, zato ni naključje, da je najbolj dejavna
krajevna organizacija na Ptujskem, njeno delovanje pa je
opazno tudi v širšem prostoru.
Lani jim je društvo uspelo ure-
diti evidenco članstva: včlanili so
72 družin in 67 posameznikov,
ostali krajani, ki pa se za članstvo
niso posebej opredelili, so ostali
podporni člani. Cirkovški krvo-
dajalci so lani darovali kri kar
290 krat. Od leta 1982 do lani so
kri darovali 3110 krat, skupno
doslej kar 1100 litrov te dragoce-
ne življenjske tekočine. V omen-
jenem obdobju je število odvze-
mov porastlo za 63 odstotkov,
lani je bilo aktivnih 120 krvoda-
jalcev, ki so skupaj darovali 120
litrov krvi.
Člani RK pa niso samo vzorni
krvodajalci, temveč so prisotni
povsod, ko je treba pomagati.
Zelo dejavni so tudi med mladimi
člani. Od lanskega leta pod vodst-
vom predsednice KORK Cirkov-
ce Pavle Veler poteka na cir-
kovški osnovni šoli tudi krožek
Rdečega križa, v okviru katerega
se mladi učijo za življenje, se
družijo, vzgajajo v duhu RK in
izvajajo druge dejavnosti za večjo
kvaliteto življenja. KORK Cir-
kovce se je aktivno vključila tudi
v projekt razvoja podeželja, v
okviru katerega naj bi po njiho-
vem predlogu pričela delovati
tudi služba za pomoč ljudem pri
premagovanju vsakodnevnih
težav. Da bi lahko bili še boljši,
pa potrebujejo lastne prostore;
zdaj se v glavnem dobivajo v kra-
jevni gostilni.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o.,
Ptuj.
Direktor. Franc Lačen.
Uredništvo. Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože Bračič,
Majda Goznik, Viki Klemenčič Iva-
nuša, Martin Ozmec (novinarji),
Slavko Ribarič (vodja tehnične re-
dakcije) in Jože Mohorič (grafično-
tehnični urednik).
Propaganda. Oliver Težak, -a 041-
669-509.
Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95,
Raičeva 6, 2250 Ptuj;
tr (062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
taks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520 to-
larjev.
Žiro račun:
52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na do-
dano vrednost, Uradni list 23. 12.
1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
www.radio-tednik.si.
E-pošta:
nabiralnik&radio-tednik.si
tednik@amis.net
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
3
POROČAMO>, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
ZASLUŽEK OH TISOČEGA PUNTA V
HUMANITARNE NAMENE
Podjetje Avto Prstec iz Ptuja bo 9. maja praznovalo četrto obletni-
co servisiranja in prodaje Fiatovih vozil. Po Fiatovih avtomobilih,
še posebej po modelu punto, Ptujčani in drugi kupci radi posegajo,
kar dokazuje tudi uspešna prodaja. Četrta obletnica poslovanja je
tako povezana tudi s prodajo že tisočega avtomobila, zaslužek od
prodaje »jubilejnega« fiata pa so namenili v humanitarne namene.
ODPRLI LEKARNO BREG
Na Zadružnem trgu 9 v Ptuju je bila včeraj slovesnost ob odprtju
prve lekarniške enote JZ Lekarne v Ptuju. Uredili so jo v bivšem
Fordovem salonu. Ob centralni lekarni v Trstenjakovi in zasebni le-
karni Toplek na Potrčevi se bodo poslej lahko občani z zdravili
oskrbovali tudi v novi lekarni na desnem bregu Drave.
NOVI TRGOVINI V MERCATORJEVEM CENTRU
VMercatorjevem centru Murska Sobota, Plese 1, bodo danes
odprli dve novi trgovini: Intersparovo, ki jo je uredil PS Mercator,
in mm, ki jo je uredil Mercator SVS, d.d., Ptuj. Trgovine pod to zna-
mko bo ptujski Mercator uredil v vseh večjih trgovskih centrih oz. hi-
permarketih.
SREČANJE KULTURE, MIRU IN ŠPORTA
Na ptujski gimnaziji bo od 2. do 8. maja potekalo mednarodno
srečanje kulture miru in športa. Gre za prireditev ASP mreže
Unescovih šol, ki je posvečena letu kulture miru. Udeležilo se je bo
več kot 50 mladih iz različnih evropskih držav, ki bodo sodelovali v
delavnicah na temo srečanja, mednarodnega sodelovanja, zdravja
in športa ter različnih športnih dejavnosti, ki jih ponuja Ptuja.
ŽENSKI VEČER I DR. VIDO ČADONIČ ŠPELIČ
Na nocojšnjem ptujskem ženskem večeru, ki se bo pričel ob 19. uri
v hotelu Mitra v Ptuju, bo gostja direktorica vladnega urada za
varstvo potrošnikov dr. Vida Čadonič Špelič.
SLIKANJE NA STEKLO
klubu Obzorje na Potrčevi cesti 34 v Ptuju bodo 25. aprila pričeli
if novo dejavnost, slikanje na steklo, ki bo potekala vsak torek med
10. in 12. uro.
JURJIV SEJEM 2S> APRILA
Prvi od treh tradicionalnih ptujskih sejmov - Jurjev sejem - bo to-
krat izjemoma zaradi praznika 25. aprila. V oddelku za gospo-
darstvo mestne občine Ptuj so za prodajo na sejmu obrtnikom in
podjetnikom s Ptujskega in od drugod izdali več kot 150 soglasij.
TA TEDEN NA PTUJSKI TELEVIZIJI
w	_
Četrtek: V filmskem kotičku bodo nocoj ob 21. uri zavrteli film z
naslovom "Za vse je kriv Rio".
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Osrednji del informativne
oddaje bo posvečen veliki noči kot največjemu krščanskemu praz-
niku, v drugih prispevkih pa bodo predstavljeni svečana zaprisega v
ptujski vojašnici, nov zakon o upravnem postopku, novosti s
področja kabelske televizije, obnovljeno trikotno znamenje v Budini,
akcija čiščenja nabrežja Drave, mednarodno prvenstvo v judu za po-
kal Ptuja 2O0O, koncert komornega moškega zbora iz Ptuja, večer
komorne glasbe, srečale pa so se tudi otroške folklorne skupine.
Pripravila: MG

GOV&RI SE ...
DA bi se pomladne stranke
rrnmie povezati pozimi in potem
račtf hati na svoj čas. Pomlad mora
namreč vedno oditi še pred po-
letjem.
... DA je mestni podžupan na
zadnjem pevskem koncertu govoril
tako doživeto sladko, da je vsem
postalo jasno, zakaj ga na svoje
prireditve ne povabijo diabetiki.
... DA si destrniški župan na-
mesto kritike zasluži ob bližnjem
prazniku priznanje OF. Prvič za
neumorno skrb za sosednji spome-
nik in drugič za frontno organizi-
ranost "svojega" volilnega okraja.
... DA so se politični botri pred-
laganih volilnih okrajev strogo
držali načela "deli in vladaj".
Haložani so jim hvaležni, da so to
odkrito pokazali že pred volitvami.
... DA se domačim in turisti
sprašujejo, zakaj so vrata ptujske-
ga gradu pogosto zaprta. Odgovor
je na dlani: grad je bil postavljen
le za gospodo in danes samo op-
ravlja svoj namen.
... DA se je na stanje v politiki
primerno odzvalo tudi vreme: z ne-
vihtami po vsej Sloveniji.
... DA imajo v Lenartu tako ve-
likega, da so jim ga morali na cvet-
no nedeljo dvigniti s helikopterjem.
... DA so se pospeševalci prodaje
soka izmislili reklamno sporočilo
"frucaj se". Ministrstvo, odgovorno
za družino in pospeševanje pri-
rastka, bo za svoje potrebe iz spo-
ročila črtalo r.
... DA je začel radijski voditelj
napovedovati vreme tudi za Kozjo
vas, Hvac, pod mostom in tako na-
prej. Odgovorni na osnovi pripomb
prizadetih raziskujejo, ali je prob-
lem v imenih krajev, nepravi na-
povedi temperature ali v voditelju.
... DA je kraja in prodaja orožja
tako vpeta v slovenski vsakdan, da
se ne bi bilo čuditi, če bi na jurjevo,
ki je tik pred dnevom upora,
kakšno brzostrelko lahko kupili
tudi na ptujski stojnici.
... DA bo parlament v kratkem
razpravljal o spremembi imena
praznika 27. aprila. Po novem naj
bi se imenoval dan upora proti po-
litičnemu nasilju.
PTUJ / S 1 6. SEJE SVETA MESTNE OBČINE
Podeljevanje kontesij zamrznjeno
Ptujski mestni svetniki in svetniee so na ponedeljkovi seji po
pričakovanjih največ razpravljali v točki o delovanju osnovne-
ga zdravstvenega varstva v mestni občini Ptuj v letu 2000, ki
pomeni korak dalje v pripravi strategije razvoja zdravstva, ki
pa bo morala jasno nakazati tudi poti nadaljnje privatizacije
v ptujskem zdravstvu. Ker gre za obsežnejšo gradivo in v
bistvu vizijo zdravstva na Ptujskem, bo potrebna širša razpra-
va, v katero se bodo morali vključiti predstavniki ministrstva,
zdravniške zbornice, zasebnikov, bolnišnice, lekarne in drugi
izvajalci zdravstvenega varstva; gradivo o delovanju osnovne-
ga zdravstvenega varstva pa je le posnetek zdajšnjega stanja.
Razprave sta se udeležila tudi direktor JZ Zdravstveni dom
Ptuj Henrik Žlebnik in Anko Moro, predsednica IO sindikata
v zavodu. V dokaj kritični razpravi je svetnike in svetnice za-
nimalo marsikaj v zvezi z delovanjem osnovnega zdravstvene-
ga varstva v mestni občini Ptuj, podeljevanju koncesij, ki naj
bi ogrozilo obstoj zdravstvenega doma in celo načelo kvalite-
to zdravstvenih storitev.
Direktor Henrik Žlebnik je na
vprašanje o koncentraciji osnov-
nega zdravstva na Potrčevi pove-
dal, da je takšno odločitev pogoje-
vala racionalizacija, do nove
nadzidave pa še ni prišlo, ker pre-
moženjsko-pravne zadeve med
občino, državo in bolnišnico še
niso rešene. Pričakovati pa je, da
bo do gradnje prišlo v začetku leta
2001. Rajko Brglez (svetnik Zele-
nih Slovenije) je opozoril, da je
skrajni čas, da tudi na Ptuju
pričnemo spoštovati priporočila
ministrstva za zdravstvo in
zdravniške zbornice, da koncesio-
narji ostanejo znotraj Zdravstve-
nega doma. Tem je bila sicer po-
nujena možnost, da gradijo na tej
lokaciji (ob stavbah zdravstvenega
doma), vendar jih je bilo za ta
predlog le sedem, zato ne drži trdi-
tev, da so jih pri tem ovirali. Res pa
je, da jim niso omogočili nadzida-
ve. Anka Ostrman (ZLSD) je
prepričana, da del odgovornosti za
zdajšnje razmere v Zdravstvenem
domu Ptuj tudi mestna občina, ker
je šla predaleč v podeljevanju kon-
cesij. Da v njem ni več pediatrije,
ostaja sicer še preventiva
(Zdravstveni dom še naprej vodi
evidenco o preventivi), pa ni
razlog za ogroženost obstoja
Zdravstvenega doma, ker ga po
besedah župana Miroslava Lucija
lahko ukine le tisti, ki ga je ustano-
vil, prav tako ne drži trditev, da
smo v občini pri podeljevanju kon-
cesij šli predaleč. Drugje (na pri-
mer v Piranu) so šli še dalje: za za-
sebništvo so se odločili vsi
zdravniki. Pri tem pa je še ponovil
svoje prepričanje, da bi se morale
koncesije razpisovati. Prav tako
nobena koncesija ni bila podeljena
brez vnaprejšnjega dogovora. V
tem duhu je razpravljal tudi v
državnem zboru v drugi obravnavi
nacionalnega programa zdravstve-
nega varstva v Sloveniji do leta
2004. Šele sedaj pa je ministrstvo
za zdravstvo pričelo pripravljati
zakon o podeljevanju koncesij.
Bistveni problemi znotraj delo-
vanja Zdravstvenega doma Ptuj se
kažejo v namenski porabi fi-
nančnih sredstev, v nagrajevanju
delavcev in direktorja, obvešče-
nosti delavcev, v nesoglasjih med
zdravniki in drugimi delavci, v
begu zdravnikov iz ZD v za-
sebništvo in v vlaganju v izobra-
ževanje. V zadnjem času so se ne-
katera odprta vprašanja med
Zdravstvenim domom in zasebni-
ki uredila tako, da nujna medi-
cinska pomoč, neprekinjeno
zdravstveno varstvo in dežurne
službe nemoteno delujejo. Ker je
financiranje dejavnosti osnovnega
zdravstva enako tako za zavode kot
zasebnike, ne bi smelo biti proble-
mov pri financiranju izobraževan-
ja zasebnih zdravnikov. Zato ni
pričakovati, da bi ZD financiral
njihovo izobraževanje. V pravilni-
ku o nujni medicinski pomoči
med drugim natančno piše, da
sredstva za izobraževanje kadrov
za te namene zagotavlja mi-
nistrstvo za zdravstvo, tudi za za-
sebnike. Dežurna služba v
ptujskem zdravstvenem domu pa
naj bi bila po nekaterih izjavah
(predvsem svetnika Rajka Brgleza,
ki ima tovrstne izkušnje, ker
dežura tudi v drugih zdravstvenih
domovih v okolici, kjer je to delo
bolje plačano), slabo plačana. S
prvim januarjem letos pa naj bi to
vprašanje tudi z zasebniki uredili,
je povedal direktor Žlebnik in tudi
pojasnil, da so zaposleni v ZD, kar
zadeva dežurno službo, plačani
skladno z zakonom, za zasebnike
pa ne velja zakon o razmerjih plač
v javnih zavodih.
Bolj ali manj so svetniške razpra-
ve potekale v smeri, da je potrebno
vzpostaviti takšen sistem delovan-
ja zdravstvenega varstva, da bodo
pokrite potrebe zavarovancev, ne
glede na status. Čim prej pa bo
potrebno tudi priti do strategije
razvoja zdravstva, ki bo prinesla
vizijo celovitega razvoja te de-
javnosti.
Anka Moro, predstavnica sindi-
kata iz ZD Ptuj, je povedala, da se
je nemir med drugimi zdravstve-
nimi delavci, potem ko so dobili
zagotovilo, da letos ne bodo podel-
jevali novih koncesij, nekoliko po-
legel. Tako so tudi bolj gotovi gle-
de svojih delovnih mest, kot je to
bilo v lanskem letu, ko je bilo kar
18 vlog za koncesije. Žal pa je v
zadnjem času ponovno zaznati ne-
mir; zanj si nekateri še posebej pri-
zadevajo, celo tako daleč je prišlo,
da se govori celo o stečaju
Zdravstvenega doma. Kakšen ob-
seg bo zajela privatizacija
zdravstva v bodoče, bo v veliki
meri odvisno od politične
odločitve, kar pa zadeva širitev
zdravstvene mreže, bo o njej
odločil minister za zdravstvo, če
bo zanjo dobil soglasje plačnika
(Zavoda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije). Trenutno je
mreža na Ptujskem takšna, da en
zdravnik pride na 1600 ljudi, v
Ljubljani pa že na okrog 800.
Za "sanacijo" razmer v osnovnem
zdravstvu v Ptuju v tem letu je v
ponedeljek ptujski mestni svet
sprejel več sklepov. Tako naj bi se
v bodoče vse dejavnosti osnovnega
zdravstvenega varstva ptujskega
Zdravstvenega doma koncentrira-
le na lokaciji Potrčeva 19/a, v okvi-
ru tega se bodo usmerjale tudi vse
investicije. V tem letu mestna
občina Ptuj ne bo podeljevala no-
vih koncesij za zasebno
zdravstveno dejavnost, svet javne
zdravstvene službe pa se bo kot
strokovno posvetovalno telo, v ka-
terem bodo sodelovali tudi nekate-
ri drugi strokovnjaki, vključil v
oblikovanje nadaljnjih usmeritev
razvoja osnovne zdravstvene de-
javnosti.
Zdravstveni dom Ptuj je dobil
nalogo, da pripravi plan raz-
reševanja presežnih delavcev,
mestna občina Ptuj pa si bo tudi
prizadevala doseči dogovor s sous-
tanoviteljicami JZ ZD Ptuj in JZ
Lekarne Ptuj, da bo sama izvajala
ustanoviteljske pravice v zavodih,
sodelovanje z občinami na
Ptujskem pa naj bi se uredilo s po-
godbami. Župan Miroslav Luci je
povedal, da se dve ali tri občine
(imen ni navedel) še vedno pote-
gujejo za ustanoviteljstvo. Na dru-
gi strani pa je znano, da se nobena
občina na Ptujskem ni izrecno
izjasnila, da ne bo več ustanovitel-
jica obeh zavodov. Mestni svetniki
so se tudi zavzeli za sodelovanje in
skupno reševanje problemov tudi
z drugimi zdravstvenimi ustano-
vami in za boljšo informiranost.
Na 16. seji so ptujski svetniki
soglašali tudi s spremembami in
dopolnitvami statuta JZ
Zdravstveni dom Ptuj, ki se
nanašajo na notranje organiza-
cijske spremembe v zavodu, ker so
zaradi potreb pri zagotavljanju nu-
jne medicinske pomoči oblikovali
novo službo za nujno medicinsko
pomoč in službo sanitetnih prevo-
zov. Skladno s tem se je spremenil
tudi pravilnik o notranji organizi-
ranosti javnega zavoda. Amanda k
tej točki, ki sta ga vložila dva za-
sebna zdravnika (Franc Suta in
Erik Solman), da soglasja za spre-
membo statuta ne bi sprejeli, so
svetniki zavrnili kot nekvalificiran
predlog. Zasebni zdravniki naj bi
bili tudi proti sprejemu soglasja za
izplačilo dodatka za povečano de-
lovno uspešnost zaposlenih v JZ
Zdravstveni dom Ptuj; tudi tega
svetniki niso upoštevali in so
soglasje izglasovali.
MG
4
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
^ g sjjffc jj^j j HjAjU'J^ S f
PTUJ / GALERIJA BAROČNIH UMETNIN NA GRADU PONOVNO ODPRTA
Baroine slike vabijo
Soba v drugem nadstropju ptujskega gradu, v kateri razstavlja-
mo baročne umetnine, je bila zaradi renovacijskih del dalj časa
zaprta za obiskovalce. Ponovno smo jo odprli ob veliki retros-
pektivni razstavi del slikaija Franceta Miheliča v februarju in
marcu letošnjega leta. Po zaključku razstave pa smo v teh pros-
torih ponovno namestili stalno zbirko. Obiskovalci si tako lah-
ko v krožnem obhodu ogledajo sobo z gotskimi slikami, reliefi
in plastiko, sobo z baročnimi umetninami in grafični kabinet
Franceta Miheliča, v katerem so razstavljene umetnikove grafi-
ke, v njem pa hranimo tudi bogat fond Miheličevih risb.
Stalna zbirka baročnih slik je
ohranila skoraj nespremenjeno
podobo iz časa pred renovacija-
mi. Razstavljene slike so dela
domačih in tujih mojstrov in
izhajajo večinoma iz bližnjih
gradov Vurberka, Hrastovca in
Velike Nedelje. Nekateri moj-
stri, med njimi Martino Alto-
monte, Giovanni Odazzi in
Mattia Preti, so evropsko priz-
nani. Ob novi postavitvi smo se
odločili le za nekaj majhnih
sprememb. Tako bomo z dovol-
jenjem občine Gorišnica, ki up-
ravlja z gradom Bori, zbirko do-
polnili z baročnima angeloma,
ki sta še pred leti krasila glavni
oltar v borlski grajski kapeli.
Polikromirana in pozlačena an-
gela sta kakovostni rezbarski
deli iz začetka 18. stoletja. Ra-
zen tega smo znano in med
Ptujčani priljubljeno votivno
sliko ptujskega slikarja Franza
Josefa Fellnerja Led na Dravi iz
leta 1766 posodili na veliko
deželno razstavo v spodnjeav-
strijski benediktinski samostan
Melk, kjer bo na ogled do nove-
mbra. Namesto nje si bo do kon-
ca novembra v galeriji mogoče
ogledati tihožitje slikarja z rao-
nogramom GF »V kuhinji«.
Izredno zanimiva slika je nas-
tala okrog leta 1675 in je najbrž
delo nekega južnonemškega
mojstra. Za navidez preprosto
podobo se skriva bogato po-
mensko ozadje. Gledalčev
pogled se najprej ujame na očeh
zajetnega mačka s skoraj
človeškim obrazom, ki čepi na
polici zamreženega okna in
poželjivo gleda na dobrote pred
seboj. Mizna plošča je nekoliko
privzdignjena, tako da je
mogoče boljše videti dobrote na
njej: oskubljenega in za peko
pripravljenega piščanca, velik
kos svinjskega mesa, črne
potočne rake v kositrni posodi,
dve jajci, gobe, mlade čebulice,
beluše, rabarbaro, korenje in
repo. Kot barvni poudarek je
kuharica na sredo mize postavi-
la še bisago z jagodami in nekaj
češenj. Na mizi so še pokrit vrč,
bakrena kožica in s slamo ople-
teni steklenici za vino. Na eni se
je slikar podpisal z začetnicama
GF. Svetloba pada le na pred-
mete na mizi, ostali prostor je
potopljen v temo. Kljub temu
pa je na zidu na desni polovici
slike mogoče opaziti obešeno
gnjat in fazana. Jestvine in poso-
da so natančno, skorajda natura-
listično upodobljeni. Slikar je
veliko pozornost namenil detaj-
lom in modelirajoči svetlobi s
svetlotemnimi kontrasti. Način
slikanja in tematika se opirata
na nizozemsko slikarstvo 17.
stoletja. Krača in fazan sta
obešena na način, kakršnega
poznamo z lovskih tihožitij,
dobrote na mizi pa so povzete
po tihožitjih, ki jih imenujemo
kuhinjska podoba ali motiv
shrambe. Podobno kot cvet-
ličnih tihožitij tudi teh ne sme-
mo razlagati kot povsem realis-
tične upodobitve predmetov, ki
jih je slikar razpostavil po mizi,
saj naslikano sadje in zelenjava
dozorita ob različnih časih.
Tako so na primer beluši, čebu-
lice in češnje zreli maja in juni-
ja, šampinjoni in gozdne jagode
avgusta, zelje in repa pa šele ok-
tobra. Takšna dejstva navajajo
raziskovalce k mnenju, da sli-
karji niso slikali po naravi, am-
pak na podlagi motivov na gra-
fičnih predlogah, ki so jih ses-
tavljali v nove kompozicije, in
da predmeti, v tem primeru
sadje in zelenjava, niso upo-
dobljeni naključno, temveč za-
radi njihovega skritega globlje-
ga pomena, ki je bil ljudem v 17.
stoletju večinoma znan, sodobni
gledalci pa ga ne poznamo več.
Lahko pa ga skušamo rekon-
struirati na podlagi različnih
posvetnih in duhovnih besedil,
emblemskih knjig in primerjav.
V mnogih tihožitjih najdemo
moralizirajoč pomen. Tudi v
Tihožitju z mačko iz ptujske
grajske galerije. Motivi
obloženih miz in kuhinjskih
prizorov so se že v 16. stoletju
osamosvojili iz slik z religiozno
tematiko. Iz njih so prevzeli
tudi pomenska nasprotja med
duhovnim in posvetnim, pozi-
tivnim in negativnim, kon-
templativnim in aktivnim
življenjem, duhovno in ze-
meljsko hrano. Razen nekaterih
izjem sta hrana in pijača poveza-
ni z mesenimi užitki. Medtem
ko lahko sicer jajci in rake na
našem tihožitju označimo kot
postno jed, kaže obilica mesa na
»mesene skušnjave«, poželenje
in požrešnost. Meso so v smislu
starih magičnih predstav po-
vezovali z erotiko, saj naj bi
uživanje mesa vplivalo na slo.
Podoben pomen je imelo tudi
zelje. Mačka je imela v pretek-
losti zelo različne pomene, v 17.
stoletju pa so jo v nizozemskem
slikarstvu upodabljali kot sim-
bol čutnosti. Še tesneje so z ero-
tiko povezani korenje in ptiči,
saj so predstavljali falus. Sicer
pa lahko kot negativno razume-
mo tudi muho na desni polovici
slike. Formalno gre za iluzionis-
tično upodobitev muhe na
mesu, ki naj gledalca prepriča,
da je slikar svojo obrt tako
dobro obvladal, da je z upodo-
bitvijo privlačnega kosa mesa
preslepil celo muho. Vsebinsko
pa so muho po naslonu na staro-
zavezno Knjigo kraljev razlagali
kot hudičevo bitje (hudič
Belzebub = gospodar muh).
Povsem drugačen pomen pa so
imele jagode in češnje. Imeli so
jih za rajske sadeže in jih slikali
kot simbol za človeško dušo. To
pa je osrednja točka, za katero se
borita principa dobrega in zla,
tukaj upodobljena v obliki
jestvin in živali. Moralno spo-
ročilo slike si torej lahko v skla-
du z miselnostjo 17. stoletja
razložimo kot opozorilo na
skušnjave zemeljskih dobrin, ki
se jim moremo upreti le z vero v
Jezusa Kristusa, in kot namig
na nepotrebnost teh dobrin.
Prijazno vabljeni k ogledu!
Polona Selinšek
Mojster GF, V kuhinji, okrog 1675, foto: Boris Farič
PTUJ / KLUB PTUJSKIH ŠTUDENTOV VABI
Brutovtmje 2000
Klub ptujskih študentov, ki vzpodbuja aktivnost mladih na
območju upravne enote Ptuj, je na ptujskem področju in tudi
širše vse bolj prepoznaven. Ob številnih izobraževalnih, kultur-
nih, rekreativnih in razvedrilnih dejavnostih tudi letos obuja
tradicijo vpeljave ptujskih študentov in študentk prvih letnikov
med "prave" študente. Gre za zabavno, a hkrati resno dogajanje,
saj se "nezrelim" po iniciaciji moralno prizna polnovredni sta-
tus v žlahtni študentski družbi.
Beseda brucovanje je prevzeta
iz študentske latinščine in izha-
ja iz klasične latinske besede
brutus, ki pomeni težek,
neokreten, surov, neumen.
Brucovanje je torej dogodek, ki
na eni strani predpostavlja sku-
pino mladih, ki jo družijo
naštete karakteristike, na drugi
strani pa skupino zrelih,
modrih, ki določajo pogoje za
simbolno sprejetje nedoletnih
medse. Brucovanje je izročilo
tradicionalnih družb, za katere
so bili značilni zelo jasni preho-
di mladih v polnopravno odras-
lost. Skozi obredne procese, ki
se iz današnje perspektive zdijo
pogosto kruti, so se jim naen-
krat v polnem obsegu priznale
pravice in dolžnosti odraslosti.
Slo je za nenaden premik v od-
nosu skupnosti do mladega člo-
veka in v njegovi percepciji sa-
mega sebe.V sodobni družbi je
odraščanje bolj zapleteno. Od-
visnost mladih, še posebej štu-
dentov, se podaljšuje tudi v dru-
go polovico dvajsetih. Študentje
so v protislovnem položaju, ko
so telesno dozoreli in pravno
odgovorni, a hkrati praviloma
ekonomsko odvisni in tudi v
psihološkem smislu v nekakšni
čakalnici odraslosti. So in obe-
nem niso odrasli. Njihova iden-
titeta je pogosto razpršena, saj v
kompleksnem, hitro spreminja-
jočem se in nepredvidljivem so-
dobnem svetu težko najdejo sta-
bilne točke za identifikacijo. Če
pa jih najdejo, se pogosto
zavežejo kakšnim skrajnim ide-
jam, ki ovirajo konstruktivno
soočanje oz. znajdenje v zaplete-
ni življenjski realnosti. V tem
kontekstu lahko uzremo pozi-
tivno vlogo nekaterih simbol-
nih mejnikov dozorevanja, kot
so npr. valeta, maturantski ples
ali brucovanje, ki jih mlad člo-
vek preči na svoji razvojni poti.
Ti dogodki mu ponujajo novo,
razvojno višjo družbeno vlogo, s
katero se lahko poistoveti in jo
vplete v pojmovanje samega
sebe.
Tudi letošnje brucovanje bo
ob dobri hrani in pijači ter glas-
bi uveljavljenih skupin Ana pu-
pedan, Posodi mi jurja in
ptujskega DJ-ja Stanča skozi za-
baven program krsta brucev in
bruck le-te poskušalo definirati
kot bolj zrele, kot so bili doslej.
Verjetno pa je, da bodo svoj
novi študentski položaj v resnici
razumeli šele, ko bodo uživali
ob "mukah" brucev na nas-
lednjem brucovanju. Dogodka,
kot je brucovanje, ni pametno
zamuditi, zato ste v petek, 21.
aprila, ob 21. uri vabljeni v dvo-
rano Vital v Kidričevem. Orga-
niziran bo brezplačen avtobusni
prevoz iz Ptuja in nazaj. Vstop-
nice lahko v predprodaji ceneje
(člani KPŠ 1000 SIT, nečlani
1500 SIT) kupite v prodajalni
Grom in Mariborskem štu-
dentskem servisu na Trstenja-
kovi ter v prostorih Kluba
ptujskih študentov v Vodnikovi
2. Člani kluba dobite vstopnice
izključno v Vodnikovi 2.
Letošnje brucovanje so omo-
gočili Čebelica, d.o.o., Študents-
ki servis Maribor, Mestna
občina Ptuj, Lekarna Toplek,
Vinarstvo Slovenske gorice -
Haloze, Nova KBM, Tenzor,
d.o.o., Talum Kidričevo, Ko-
munalno podjetje Ptuj, Lekarne
Ptuj, Freecom, d.o.o., in drugi.
MM
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Popotovanji za najmlajše
Založbi KRES in EPTA
uvrščata v svoj knjižni pro-
gram največ kvalitetnih slika-
nic za najmlajše bralce. Čep-
rav sta to založbi, ki ju ne odli-
kuje dolgoletna tradicija, sta si
že utrdili sloves na slo-
venskem knjižnem trgu, kjer
zagotavljata prevode so-
dobnih, uveljavljenih svetov-
nih avtorjev. Današnja Tedni-
kova knjigarn i ca predstavlja
dve slikaniški noviteti, ki jima
je skupno potovanje, tudi
zato, ker se nezadržno
približuje dopustniški čas.
Prva je avtorska slikanica
svetovnega mojstra besede in
slike za najmlajše Erica Car-
lea, ki so ga slovenski bralci
po zaslugi založbe Epta že
spoznali: Zelo lačna gosenica
(1997), Godrnjava pikapoloni-
ca (1998), Od glave do peta
(1999). Kakor druge tudi na-
jnovejšo slikanico Petelinček
je šel po svetu zraven izjem-
nih ilustracij in imenitne
zgodbe odlikuje didaktična,
vzgojna in poučna vrednost.
Petelinček se je odpravil na
ogled sveta, a kmalu se je na
poti počutil osamljenega. Na
srečo sta se mu pridružili dve
muci, zdaj so bili popotniki tri-
je. Tem se pridružijo štiri
želve, nato pa sprejmejo v
svojo popotno druščino še
pet ribic. Domotožjejih počasi
premaga, in kakor so se po-
potniku petelinčku živali
pridruževale med potjo, tako
ga zdaj zapuščajo.
Slikanica z velikimi ilustraci-
jami ima v zgornjem kotu po-
nazorjeno rast in padec števil
do pet, besedilo tako pomaga
otrokom razvijati abstraktno
mišljenje. Eric Carle ni name-
nil slikanice le otrokom, ki
imajo težave s številkami kot
posebnimi simboli, marveč
ponuja v premislek želje sle-
hernega otroka, da bi šel od
doma in skusil svobodni svet.
Tudi druga slikanica - Pot na
morje - pomaga najmlajšim
razvijati matematične in opa-
zovalne spretnost, ki so
nadgrajene s humorjem in pri-
jaznostjo. Avtorica besedila
Brigitte Luciani in ilustratorka
Eve Tharlet sta enostavno in
sila vabljivo postavili zgodbico
o mladi mamici Rosani, ki si
želi na morje s hišno ljubljen-
ko želvo, sončnik, debelo knji-
go čudovitih zgodbic in seve-
da svojega otročička. Toda
njen modri avto noče na mor-
je, z avtobusom ne sme želva,
pikasta oranžna žoga ne sme
s kolesom, za rolko je velik ru-
meni sončnik prevelik, knjiga
pravljic pa ne more s čolnom
... Skratka: na koncu srečajo
prijaznega kmeta, ki z vozom
tovori češnje za prodajo
obmorskim turistom - ta jih
vse popelje do morja.
Slikanica nudi neštete
možnosti za klepet ob knjigi in
je napisana z velikimi tiskani-
mi črkami, da je prijeten prvi
bralni zalogajček.
Liljano Klemeeii
FILMSKI KOTIČEK
Nadarjeni
gospod Ripley
(The Talented Mr Ripley)
Vsak človek ima vsaj en talent. Nekateri znajo pi-
sati, drugi režirati, tretji igrati. Toda vprašljivo je,
za kaj so bili v resnici nadarjeni ljudje, ki so
soustvarjali Nadarjenega gospoda v Ripleyja. Vsaj
po filmu sodeč tega nikakor ne moremo ugotoviti.
Tom Ripley (Matt Damon) je obubožan mladenič,
katerega talent je oponašanje drugih ljudi. Sreča
se mu nasmehne, ko ga premožen poslovnež pro-
si, da odpotuje na Sicilijo in pripelje v Ameriko nje-
govega neposlušnega sina Dickija (Jude Law), se-
veda v zameno za lepo plačilo. Tom sprejme izziv,
toda stvari se začnejo zapletati: Dickie noče do-
mov, Tom pa se v njega celo zaljubi. Ko pride čas
odhoda, bi Tom naredil vse, da bi ostal v čudoviti
Italiji...
Film nas skuša prepričati, da ubijanje lahko preide
v navado. In kako iz povprečne osebe nastane se-
rijski morilec? Prvi umor je po navadi nenačrto-
van, zgodi se po nesrečnem naključju. Drugi je
bolj dodelan, zločinec ga zgreši, da bi ohranil svoj
alibi. Ko mori tretjič, to že počne iz navade. Po na-
zorni predstavitvi vseh treh stadijev v tem filmu,
lahko bolje razumemo neke srednješolce, ki se
niso ustavili pri eni ali dveh mačkah, pač pa so jih
'pospravili' kar dvainštirideset.
Še sreča, da film ni dobil nobenega oskarja kljub
petim nominacijam, saj bi se lahko zamislili nad
naravo filmov, nad katero se navdušuje današnja
družba. Po drugi strani pa je Nadarjeni gospod
Ripley pravi fenomen, saj zelo težko naletimo na
kriminalko, ki bi bila popolnoma dolgočasna in
razvlečena do te mere, da bi se njen konec z vsako
minuto bolj oddaljeval kot bližal. Res, danes so v
Hollywoodu sposobni že marsičesa.
Morda bo gospod Ripley tudi vam pomagal odkriti
kak talent. Ce bo vaša nadarjenost zadevala pisan-
je scenarijev, režijo ali igro, pa le hitro v Holly-
wood. Pri konkurenci, kot je ta film, vam oskar go-
tovo ne uide.
Nataša Žuran
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
5

VEUKANOČ - NAJVEČJI IN NAJSTAREJŠI KRŠČANSKI PRAZNIK
Svetloba zmaga nad temo, toplota nad mrazom
Med zimo in pomladjo se zvrstijo številni prazniki, največji
med njimi pa je vsekakor velika noč, ki sodi med najstarejše
krščansko praznovanje. Na veliko noč se kristjani spominjajo
Kristusovega vstajenja in po krščanskem pojmovanju naj bi s
tem dejanjem odrešil svet, zato je tista noč res velika, ime za
ta praznik pa v slovenskem jeziku kar ustreza. Drugi evropski
jeziki so za praznik velike noči prevzeli zvečine staro hebrej-
sko ime pasha.
Uvod v teden pred veliko
nočjo je veliki teden in v njem
cvetna nedelja ali ponekod tudi
cvetnica, ko v cerkvi blagoslavl-
jajo v šope ali butare povezano
pomladansko zelenje. Ožje gle-
dano so v zvezi z veliko nočjo
poleg cvetne nedelje še veliki
četrtek, veliki petek, velika so-
bota, velika nedelja in veliki po-
nedeljek ter seveda ustrezni do-
godki, ki so se na določen dan
zgodili.
Ob knjigah "Praznično leto
Slovencev" dr. Nika Kureta in
"Velika knjiga o praznikih"
Damjana J. Ovsca (uporabili
smo ju kot vir za naše pisanje)
smo tu in tam prisluhnili tudi
starejšim, ki se še vedno spo-
minjajo praznovanj velike noči
v svojih mladih letih.
V dneh pred veliko nočjo je v
zraku neko vznemirjenje in
pričakovanje. V spomladansko
praznično zelenje odeta narava
daje ljudem novega upanje, vse
pa se prepleta še s številnimi za-
nimivimi navadami in šegami.
Tako je bila v prejšnjih časih
navada, mnogokje še tudi danes,
da so v pričakovanju velike noči
opravili v cvetnem tednu prav-
cato čistilno akcijo. Do velike
noči je moralo biti vse očedeno
in urejeno: na poljih, kjer so že
opravljali prva spomladanska
dela, okoli hiš, gospodarskih
poslopij, travnikov in sadovnja-
kov. Se posebej so skrbeli, tudi
tisti najrevnejši, da so prebelili
in drugače očistili notranjščino
in zunanjščino hiš in jih temel-
jito prevetrili vse navlake, ki se
je nabrala preko zime. Svoj čas
so ljudje v cvetnem tednu v
naših krajih na splošno prali in
sušili cerkveno perilo. Celo pre-
govori govorijo o tem, da
kakršno je vreme na cvetni te-
den, ko se pere in suši cerkveno
perilo, tako bo, ko se bo seno
sušilo. Na cvetni petek, ko go-
duje Žalostna mati Božja, mno-
gokje presajajo tudi lončnice.
CVETNA NEDELJA
IN CVETNE
BUTARE
Spomin Kristusovega vhoda v
Jeruzalem, ko je jahaje na oslici,
kot poroča evangelij, doživel
navdušen sprejem množice, je
cerkev praznovala že od nekdaj
na moč slovesno. Ni ga sloven-
skega kraja, kjer na cvetno ne-
deljo ne bi nosili k blagoslovu
snopov in šopov spomladanske-
ga zelenja v spomin na palmove
veje, ki so jih po evangelijskem
izročilu v Jeruzalemu lomili in
polagali pred prihajajočim Kris-
tusom na oslu. To je sicer stara
krščanska šega, izpričana že v
devetem stoletju, je pa v Evropi
prekrila verjetno neko starejše,
predkrščansko obredje okoli
določenih vrst "svetega" rastlin-
ja" - dreves, grmov, zelišč in
cvetlic, ki naj bi pospeševali
rast, plodnost, odganjali zle čare
in bolezen, varovali pred strelo
in drugimi ujmami. To vlogo je
prevzel "žegnani les" kot zakra-
ment - z močjo cerkvenih bla-
goslovov naj obrani vsega hude-
ga stvari in reči, ki pridejo z
njim v dotiko. Povsem človeško
je, da je bilo tudi pri tem veliko
bahavosti in objestnega tekmo-
vanja. Skromni šopki in oljčne
vejice meščanov se niso mogle
kosati z zajetnimi in težkimi
butarami na kmetih, ki so jih
morali pogosto nesti v cerkev
celo z naramnicami. Vse to je
bilo povsem razumljivo, saj so
meščani po prihodu domov
oljčno vejico zataknili za razpe-
lo ali kam drugam in je potem
skorajda niso več potrebovali,
na kmetih pa je bilo povsem
drugače. Kmet je butaro razdrl
in "žegnani les" razdelil na
nešteto krajev, kjer naj mu varu-
je imetje in pridelek, in ga shra-
nil za mnogotere potrebe doma -
od bolezni, ki naj jo ozdravi, do
hude ure, ki naj jo prežene. Za-
nimivo je tudi, da ti snopi
prvotno niso bili samo sveženj
spomladanskega šibja in cvetja,
temveč je na njih viselo tudi pe-
civo, ki je imelo celo večji po-
men kot šibje in cvetje in ga da-
nes z izjemo gornje Savinjske
doline na snop ne obešajo več.
Zanimivo pa je, da je ravno od
tega peciva butara v različnih
krajih dobila ime in je bilo
prvotno najstarejša oblika kru-
ha, pripravljeno iz nekakšnega
"presnega" testa (presnec). Na
snop so ponekod obešali tudi
pomaranče ali jabolka.
Na Štajerskem pravijo cvetne-
mu snopu ali butari tudi "vej-
nik", "snop", "pegelj", "žegen"
(okoli Konjic in Maribora),
"presmec", "presenc", "presnec"
(okolica Frama), "pušelj" (okoli-
ca Studenic), "butara", "pušeljc",
"potica" (okoli Špitaliča) in "me-
deni les".
Priprava snopov je bila in je še
vedno resno opravilo, nošnja v
cerkev pa veselje in ponos mla-
dine, ki pa ob tem ne more zata-
jiti svoje razposajenosti. Zani-
mivo je tudi to, da v posamez-
nih slovenskih pokrajinah ob
obveznem lesu, to naj bila bila
vrbovina (ibovina), cvetoči
dren, brinje, čremsa, metrika,
pušpan, bršljan in tudi cipresa,
dodajo še kaj čisto lokalnega. V
Halozah nekaj trsov, ki so jih
urezali na "Vincekovo" še pred
sončnim vzhodom. Ob vsem pa
so butare ali presneci okrašeni
še z raznimi slovenskimi trako-
vi, kar je imelo v dobi nemčurst-
va pri nas pred prvo vojno svoj
narodnostni pomen. Dosti pre-
snecov, še posebej v današnjem
času, ko je tekmovalni duh tudi
na tem področju zelo razvit, je
tako visokih, da jih ne morejo
spraviti skozi cerkvena vrata.
Ker pa je vmes tudi kaj
nevoščljivosti, morajo fantje na
te svoje presnece velikane pred
cerkvenimi vrati stražiti, da jim
konkurenca ne bi česa pokvari-
la.
VELIKI TEDEN
Ko je cvetna nedelja mimo in
se začne veliki teden, se ljudje
drže večinoma doma in se tako
pripravljajo na velikonočne
praznike. Prvi trije dnevi so še
kar delavniški, veliko bolj umir-
jeno pa začne utripati življenje
od velike srede dalje, ko se po-
nekod že začnejo postiti. Ob
tem v hiši in okoli nje opravljajo
še zadnja spomladanska
očiščevalna opravila, preden se
prične dolgotrajno poljsko delo.
Za hišo pride na vrsto vrtiček ob
poti, ki ga ja treba prekopati,
vsejati cvetlic in prvo povrtni-
no. Nekatera opravila na polju,
v sadovnjaku in vinogradu je po
stari navadi dobro opraviti prav
v velikem tednu. Ko je vse to
opravljeno, se začnejo tista naj-
lepša praznična opravila - peka
in kuha velikonočnih jedi.
Na veliko sredo postavijo po
župnijskih cerkvah "Božji grob",
ki navadno najde svoje mesto v
stranski kapeli. Večina cerkva
hrani zanj posebne poslikane
kulise, s pomočjo katerih ga po-
tem dokaj nazorno postavijo.
Seveda pa ob njem ne sme
Foto: M. Ozmec
manjkati živega zelenja. Na ve-
liki četrtek povsod za tri dni ut-
ihnejo cerkveni zvonovi, zvonci
in orgle. Ljudska govorica je
menila, da po gloriji na veliki
četrtek zavežejo orgle, zvonovi
pa odlete v Rim na Božjo pot ali
k svetemu očetu po blagoslov,
vrvi pa ostanejo same v zvoniku.
Seveda morajo verniki na veliki
četrtek opraviti še nekatere
zadnje pobožnosti pred veliko
nočjo, med drugim tudi spoved.
Na veliki četrtek gredo obisko-
vat Božji grob, ki je še posebej
za otroke zaradi razkošne raz-
svetljave prava paša za oči. O
tem je pisal tudi slovenjegoriški
pisatelj F. Ksaver Meško in se
spominjal nepozabnih vtisov iz
svojih otroških let, ko se zaradi
lepote in bleščave Božjega groba
kar ni mogle odtrgati iz cerkve
in je to lepoto še dolgo nosil v
sebi.
Veliki četrtek je tudi dan, ko
ponekod na Slovenskem razdre-
jo presnec, ga osmukajo in ze-
lenje s soljo dajo živini. Med
Muro in Dravo je bil tudi
običaj, da so na veliki četrtek
nabirali koprive in jih zatikali
za streho, da v hišo ne bi
treščilo. Veliki četrtek je dan za
veliko peko, namenjeno prazni-
kom. Tako so v Prekmurju ma-
tere že navsezgodaj spekle po-
sebne bele hlebčke za malico
otrokom, če so jih vzele s sabo k
službi Božji. Največji praznični
kolač v Mislinjski dolini je imel
celo tričetrt metra premera in so
ga na veliko soboto nesli k
žegnu. Potem so tu še razne po-
tice in šarklji. Gospodinje, če so
bile botre, so spekle posebne
hlebčke različnih oblik. Pone-
kod so ta dan že barvali pirhe ali
pisanke, pisanice, remenke. Ta
dan pa je spomin na poslednjo
ali zadnjo večerjo imenovano
tudi Gospodov obed.
Veliki petek je edini dan v
letu, ko v cerkvi ni maše. Oltar
je brez okrasja. Samo dve sveči
sta ostali na njem. Tabernakelj
je odprt in prazen, pod njim je v
temno tančico zagrnjen križ. To
je dan žalosti, kajti umrl je Kris-
tus odrešenik. Vendar pa se veli-
kega petka drži veliko raznih
šeg in navad, ta dan pa je na Slo-
venskem tudi najstrožji postni
dan. V Prekmurju so ta dan
prišli na mizo samo "klojci"
(krhlji) in fižol, v Slovenskih
goricah "oljen" fižol in malo
kruha, zvečer pa so jedli mlečno
juho. V okolici Studenic so šele
opoldne, za zajtrk in obed
zaučili eno samo jed, droben to-
pel bob, nanj so nalili malo kisa
in nič olja, samo hren, ki naj bi
bil spomin Kristusovega brid-
kega trpljenja, so potresli po
vrhu. Na Jezerskem pa je bila
navada, da so na veliki petek ali
v soboto (drugod na veliko-
nočni ponedeljek) botri obdarili
svoje krščence ali birmance.
Svoj čas je vsak dobil potičko,
nekaj peciva, jabolk ali poma-
ranč, nekaj bonbonov in vsaj en
kos oblačila. Danes nekdanje
skromnosti ni več in darila so
vse bolj bogata.
Velikonočne šege se začnejo
na veliko soboto tisti trenutek,
ko se z zvonika oglasijo zvonovi,
ki so se po ljudskem verovanju
vrnili iz Rima. Na veliko soboto
blagoslovijo ogenj in vodo, kar
opravijo zjutraj. Med pomemb-
na opravila tega dne sodi tudi
blagoslov prazničnih jedi, ki ga
ponavadi opravijo v zgodnjepo-
poldanskem času. Nesti jedila k
žegnu je bilo čisto žensko opra-
vilo, sočasno pa vsesplošno tek-
movanje, katera ima lepši in
večji jerbas, kakšno obleko ima,
ali je "lanska" ali nova in podob-
no. Še danes velja, da moraš
imeti za veliko noč vsaj nekaj
"novega". Lahko samo rečemo:
lepi so bili tisti časi, žal danes
ljudje vse to preveč poenostavi-
jo. Ko je tudi to opravilo ureje-
no, se prične tisti nadvse prijet-
ni praznični sobotni popoldan,
ves v veselem pričakovanju. V
kotu hiše je čakal jerbas, poln
zapeljivo dišečih jedi, ki so mar-
sikoga mikale, vendar so na tis-
to najslajše morali počakati na
nedeljsko jutro. Matere so
najmlajše oblekle in šle molit k
Božjemu grobu, drugi so čakali
večernega vstajenja, ki se je
udomačilo v mnogih krajih. So
Butara, presnec, snop,
vejnec, prajtl, žegen, cvet-
nik, beganica, fašina in še
kakšno ime bi se našlo za
šope zgodnjega pomladne-
ga zelenja, ki ga na cvetno
nedeljo nosijo v cerkev. V
zadnjem času fantje in
možje v posameznih krajih
tekmujejo, kdo bo naredil
večjo in daljšo butaro.
pa ta čas izrabili fantje in hodili
k dekletom v vas po pisanke. Za
pisanko ali pirh se je fant od-
dolžil dekletu s pomarančo, lepo
ozaljšano z umetnim cvetjem,
zraven pa je bil listek, kjer je
bilo napisano tisto, kar je fan-
tom ponavadi šlo težko z jezika.
Za vzhodni in severni rob slo-
venskega ozemlja so značilni
tudi velikonočni ognji, ki jih
drugod na Slovenskem ne poz-
najo. Zagoreli so na veliko sobo-
to zvečer v mraku, ponekod pa
šele ponoči s sobote na nedeljo.
Ti ognji so imeli kot marsikaj
drugega od opravil v tem času
tudi svoj simbolni pomen. Tako
so na Štajerskem menili, da ka-
mor seže dim od "viizmenice",
do tja ni kuge, pa tudi mraz tam
ne bo škodil rastlinju. "Viizem-
nice" ali "viizenice" poznajo tudi
v Halozah. Tu v ta namen
naložijo kupe rožja, ki je bilo
nabrano pri obrezovanju vinske
trte. Med kurjenjem streljajo,
igrajo, pojejo in skačejo preko
ognja. V Prlekiji in na Drav-
skem polju naložijo kupe šibja
in dračja na njivah in jih
razvršajo v obliki križa,
monštrance ali pa kar v ravni
vrsti. Medtem ko kurijo "vii-
zemnice" v zadnjem času v so-
boto zvečer, jih v prejšnjih časih
pred polnočjo niso smeli zakuri-
ti. Velikonočni kres je bil nekaj
svetega, saj so nekoč ob tem
ognju stali odkritih glav in peli
lepe pobožne velikonočne pe-
smi. Vselej so pokali možnarji,
ki so budili odrasle, da so vstali,
še preden je v fari zazvonilo ju-
tranjico, ki je vabila k rani maši.
Tudi praznično pokanje je
imelo svoj pomen, saj so tako
menili, da odganjajo zle duhove,
ki bi ljudem utegnili škoditi.
Pri krščanstvu naj bi pokanje
pomenilo tudi potres ob Kristu-
sovi smrti.
VELIKA NOČ
Nobenega praznika niso obha-
jali pri nas tako slovesno, kakor
veliko noč. Kresovi po gričih,
odmevajoče pokanje možnarjev,
slavnostno pritrkavanje zvonov
z vseh strani, vse to je pomagalo
ustvarjati nepopisno praznično
razpoloženje. Seveda je v vsej
pobožni zatopljenosti v skriv-
nost krščanskega odrešenja vsaj
v podzavesti odzvanjala tudi
pomladna radost prvobitnega
človeka: svetloba je premagala
temo, toplota mraz.
Slovesno vstajensko veliko-
nočno procesijo prirejajo v raz-
nih krajih različno. Svojčas so
imeli v procesiji vsi v rokah
goreče sveče. Posebno v jutran-
jem somraku je bil pogled na
takšno procesijo nekaj posebne-
ga. Tudi hiše, mimo katerih je
procesija stopala, so imele v
oknih rože in sveče. Podeželska
procesija je ponavadi krenila iz
vasi tudi med travnike in njive,
saj ponekod še danes verjamejo,
da beži hudoba tako daleč
vstran od hiš, kamor seže glas
alejuje. Od jutranje maše hitijo
ponekod domov, kolikor jih
noge nesejo, kar ima tudi svoj
simbolni pomen, saj velja, da
kdor bo prvi doma, bo prvi tudi
pri delu na polju.
Povsod na Slovenskem je na
veliko noč zjutraj na mizi
"žegen" in ne samo na Štajer-
skem - v ptujski okolici, to velja
tudi drugod, se mora k veliko-
nočnemu žegnu zbrati prav vsa
družina s posli vred. Kdor bi se
temu protivil, bi veljal za grdega
posebneža in to bi mu vse leto
oponašali. Pod dobrotami veli-
konočnega zajtrka se šibi miza.
Vsega je obilo na njej: šunke,
klobas, jajc in hrena pa seveda
potic, belega kruha in še česa.
Slovenska velikonočna
jajca - pirhi, pisanice, pi-
sanke, remenke ali remeni-
ce - se uvrščajo med naj-
lepše okrašene v Evropi
Da bi vse skupaj lažje prebavili,
popijejo navrh tudi vino, celo
otroci ga dobijo kakšen požirek.
Na koncu, to je prinesel moder-
ni čas, pa je še obvezna skodeli-
ca kave. Skoraj povsod na Slo-
venskem so žegna deležne tudi
domače živali, tako da vsako
živinče, tudi pes, dobi kos bla-
goslovljenega kruha, samo
mačka ga ni vredna. Praznični
dan je po pojmovanju našega
ljudstva tako velik praznik, da
se ta dan ne hodi zdoma. Dovol-
jeno je iti samo v cerkev, oče in
mati pa lahko gresta na polje
blagosloviti posevke.
Ker svoj čas ni bilo tako obilo
vsega na mizi, meso so jedli
samo ob večjih praznikih, pa ob
težjih poljskih opravilih, so se
velike noči in "žegna" veselili
predvsem otroci, pa tudi odras-
li. Ta dan so se lahko do sitega
najedli vseh dobrot, od mesa
(pravijo, da ima velikonočna
šunka čisto poseben okus), klo-
bas, jajc do potic, dobrega bele-
ga kruha z rozinami in še marsi-
kaj. Tega se danes spominja še
veliko ljudi, ne samo tisti iz sta-
rejše generacije, tudi veliko
mlajših.
Veliki noči je sledil veliki po-
nedeljek, ki je bil dan sprostit-
ve. Kot nalašč govori evangelij
tega dne o poti vstalega Kristusa
v Emavs. Ljudje so ta dan že ho-
dili od hiše do hiše na obiske in
tudi na zabavo. Če so šli na izlet
so rekli, da gredo v Emavs.
Kdor pa je bil namenjen na
obisk, je dejal, da gre po pisan-
ko, kar je v tem primeru skupno
ime za velikonočni dar. Na Šta-
jerskem verujejo v čarobno moč
pisanke. Kdor jih dobi vsaj de-
vet, postane posebno krepak in
je po mnenju ljudi okoli Sv. Ju-
rija v Slovenskih goricah zme-
rom srečen.
Nekoč je bilo praznovanje ve-
like noči raztegnjeno še na ves
naslednji teden, ki ga imenuje-
mo "beli teden", in marsikje na
Slovenskem je bela nedelja mala
velika noč, slavnostni jedilnik
se ponovi, samo da jedila niso
več blagoslovljena. Z belo ne-
deljo je čas velikonočnega praz-
novanja zaključen. Prerojene,
sproščene in čile človeške sile se
zdaj odzivajo klicem narave, ki
se odeva v svatovsko spomla-
dansko obleko.
Vida Topolovec
6
* ..i!
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
BKrcnji1jt/jjHi
IŠČETE SVOJ STIL / IŠČETE SVOJ STIL
Bernarda nekoliko drugaie
_____.1 ______:___ I , • i . •___. ________________ _
16-letna Bernarda Rojko, dijakinja U. letnika ptujske gimna-
zije, se je za akcijo Iščete svoj stil prijavila iz radovednosti in
da bi ji strokovnjaki svetovali pri izbiri pričeske, oblačila in
tudi sicer. Čeprav nam je tudi Bernarda zaupala, da je pri-
javnico oddala tako mimogrede in da ni pričakovala, da bo iz-
brana, ima v bistvu srečo s takšnimi in drugačnimi igrami na
srečo, že večkrat je bila med izžrebanimi.
te razprave ne vključuje. Zaveda
pa se, da bo lokacijo nekje
potrebno zagotoviti.
Bernarda je pri svojih
šestnajstih prvič obiskala
kozmetični salon, zato je bil po-
govor s kozmetičarko Nedo To-
kalič bolj poglobljen. Zatem ji
je temeljito očistila kože in
določila tip kože, ki je mešani,
kar pomeni, da je osrednji del
obraza masten. Pri globinskem
čiščenju je uporabila preparate
za mlajšo kožo, ki jo tudi vlažijo
in vitalizirajo. Nego je končala z
nanosom regeneracij ske kremne
maske. Ob koncu ji je dala še ne-
Doma je v Krčevini pri Vur-
berku, starša se ukvarjata s
svečarstvom. Ima starejšega bra-
ta. V prostem času posluša glas-
bo, na plese še ne hodi, pa tudi v
kino ne hodi pogosto. Pri
oblačilih ni izbirčna, le športna
in udobna morajo biti. Prvi njen
cilj je končati gimnazijo, za ka-
teri študij se bo odločila, pa v
tem trenutku še ne ve. Na
območju, kjer Bernarda živi, po-
tekajo v zadnjem času pole-
mični sestanki glede lokacije
novega centra za odlaganje os-
tankov odpadkov, ker pa po nje-
nem tudi tu gre za politiko, se v
kaj koristnih nasvetov za nego
kože doma, priporočila pa ji je
tudi, da obišče kozmetičarko
vsaj enkrat v vsakem letnem
času.
Bernarda je Hair club Fenos
zapustila s trenutno najtren-
dovsko frizuro, ki jo je kot
ponavadi oblikoval Sašo Fenos.
V spodnjem delu lasišča, med
vrhovoma obeh ušes, so ji na-
jprej svetlo obarvali eno linijo
las, ta pa je v nadaljevanju
služila kot izhodišče za kratko
postopno striženje las. Nas-
lednja linija je potekala od svet-
lih las do krone glave. V predelu
od krone ji je lase ostrigel na
kratko, daljši pa so ostali do
svetlega oddelka. Nato je ostri-
gel še zgornji del. S postopnim
striženjem in delnim barvanjem
je dosegel razgibano mladostno
frizuro z nenavadnim učinkom,
ki pa v tem trenutku predstavlja
najnovejši trend v modnem
frizerstvu.
Vizažist Dani Kolarič je pri
ličenju najprej uporabil tekoči
puder in ga utrdil s pudrom v
prahu. Oči je obrobil z rjavim
svinčnikom in jih nato osenčil z
rjavim senčilom. Na notranjo
stran vek je nanesel senčilo v
rožnati barvi in jih nato rahlo
osenčil proti zunanjemu kotu.
Za bolj nenavaden videz je
zgornje trepalnice obarval v ze-
leni barvi. Ustnice je obrobil s
črtalom naravne barve in jih
nato namazal z lip glosom.
V športnem studiu Olimpic v
Jadranski ulici 7 v Ptuju si je
Bernarda s pomočjo strokovne-
ga vodje prof. Vlada Čuša izbra-
la program Olimpic. Poletne
dni želi dočakati s čim lepšo
postavo, ob tem se bo v progra-
mu vadbe trudila tudi za iz-
boljšanje splošne vzdržljivosti
in izvajala vaje za lepšo telesno
držo.
Strokovnjaki modnega studia
Barbare Plaveč so za Bernardo
izbrali oblačila s predznakom
športnega trenda v trendovski
prodajalni Mercatorja SVS mm
v Krempljevi ulici. K modnim
hlačam v olivno zeleni barvi z
žepi ob strani je oblekla mla-
dostno majico z gvaš vzorcem in
modno jopico s kratkimi rokavi
in kapuco v bež barvi. Vse to so
oblačila, ki poudarjajo Bernar-
din sproščen in odprt značaj.
MG
V ekipo "Iščete svoj stil" je
te dni prišla vesela novica.
Naša sodelavka Barbara Pla-
več Brodnjak je 12. aprila
postala srečna mamica krep-
ke punčke Brine. Ob iskre-
nih čestitkah si seveda želi-
mo, da bi se nam po izteku
porodniškega dopusta znova
pridružila (tudi z modnim
stilom za dojenčke).
... in pozneje.	Foto: Črtomir Goznik
Bernarda v športno-mladostnem kompletu, ki smo ga izbrali v
Mercatorjevi prodajalni za mlade mm v Krempljevi ulici.
PTUJ / LJUDSKA UNIVERZA
ljubezen gre skozi zelodet
Ljudska univerza Ptuj vse
bolj želi prisluhniti glasu
ljudstva in predvsem tistim, ki
so željni znanja, omogočiti čim
bolj raznoliko izobraževanje.
Tako je trenutno zelo veliko
zanimanje za poklic kuharja
natakarja.
Za to delo je pomembna
predvsem praksa. Tako morajo
v okviru šolskih obveznostih za-
polniti tudi več kot devetsto ur
praktičnega dela, od tejga se-
demsto v gostinstvu. Šolanje
obiskuje več kot trideset odras-
lih, svoj praktični del pa op-
ravljajo v hotelski kuhinji pod
mentorstvom Marjana Božička.
Milan Krajnc Pavlica
Bodoči kuharji na praksi v Hotelu Mitra na Ptuju z mentorjem
Marjanom Božičkom.	Foto: Nini
Bernarda prej ...
8
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
OP TOP IN TAM
PTUJ / S TURISTIČNIMI VODNIKI PO PTUJU
Sobotno dopoldne za ogled
ptu/skih zanimivosti
Tednikova akcija Nagradno
turistično vprašanje teče že
deseto leto. Toliko pa so stari
tudi ogledi ptujskih zanimi-
vosti s pomočjo ptujskih tu-
rističnih vodnikov, ki poteka-
jo ob svetovnem dnevu turis-
tičnih vodnikov. Tudi naša
akcija se je začela z njihovo
pomočjo in pomočjo Pokraj-
inskega muzeja Ptuj.
Že od začetka so tako nagrad-
na turistična vprašanja kot ogle-
di ptujskih zanimivosti, ki jih je
ob tradicionalnih kulturno-tu-
rističnih v Ptuju izredno veliko,
pritegnila veliko Ptujčanov in
tudi drugih obiskovalcev. Ptuj-
ski vodniki, ki so že nekaj let or-
ganizirani v svojem podjetju, so
skupaj s Pokrajinskim muzejem
in Tednikom ter Vinarstvom
Slovenske gorice - Haloze, Ter-
mami in še nekaterimi uspeli
vzpodbuditi zanimanje za mes-
to in njegove zanimivosti kar
med precejšnjim številom
Ptujčanom, ki so zvesti ude-
leženci teh srečanj že od vsega
začetka. V soboto se je zanje naj-
prej trudila muzejska etnologin-
ja Monika Simonič, ki je ude-
ležence vodila po razstavi o
viničarstvu v Slovenskih gori-
cah in Halozah. V imenu pod-
jetja Ptujske vedute, ki v imenu
vodnikov nadaljuje tradicijo
brezplačnih ogledov ptujskih
zanimivosti, je udeležence poz-
dravila direktorica Sonja
Krajnc, zatem pa jih je v klet
vodila Dragica Stermčnik. Pri-
ložnost je direktorica Vedut iz-
koristila za povabilo na brez-
plačen ogled mesta pod njiho-
vim vodstvom ob občinskem
prazniku.
Zgodbe o vinu, ki so jih v
ptujski vinski kleti obogatili s
svetlobo, lučjo in multivizijsko
predstavo pod naslovom Ko se
kaplja zaiskri, je pomagal sesta-
viti Boris Zajko, ki je v Vinarst-
vu Slovenske gorice - Haloze
Kmetijskega kombinata Ptuj
odgovoren za turistične progra-
me. V novem vinskem hramu se
mu je z vinsko poskušnjo pri-
družil že legendarni Franc
Emeršič, ki je v kulturo pitja
popeljal že marsikaterega obi-
skovalca ptujskih vinskih kleti.
Ptujski vodniki in turistični
delavci so poskrbeli še za eno
lepo doživetje, ki je marsikate-
remu udeležencu, v soboto jih je
bilo okrog 50, pomagalo odkriti
še katerega od skritih zakladov
Ptuja. Ne nazadnje ga bo lahko
ob priložnosti odkril tudi kate-
remu od bodočih obiskovalcev
mesta.
MG
V vinskem hramu je poskušnjo vin vodil Franc Emeršič in
kulturo pitja približal že marsikateremu obiskovalcu ptujskih
vinskih kleti.	Foto: Črtomir Goznik
PTUJ / MEDOBČINSKI KNJIŽNI KVIZ
»Dober glas seže
v cfc* v© vas«
Že šesto leto so v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana
Potrča pripravili knjižno tekmovanje v počastitev aprilskih
praznikov knjige. Prejšnji teden so se pomerile tričlanske eki-
pe triindvajsetih osnovnih šol.
Za letošnje knjižno tekmo-
vanje so se učenci pripravljali iz
leposlovnih in poučnih knjig, ki
se tako ali drugače ukvarjajo s
komunikacijami. Tekmovalci z
razredne stopnje osnovne šole
so v petih mesecih (toliko časa
je preteklo od prijave na tekmo-
vanje) pod vodstvom mentorjev,
praviloma so to bili šolski
knjižničarji, obdelali naslednje
poučne knjige: Marconi, Bitka
za radio (Beverly Birch, Učila,
1996), Zakaj neki telefon zvoni
in druga vprašanja o komunika-
cijah (Richard Mead, Pomurska
založba, 1997), določena poglav-
ja iz knjig Iznajdbe (Pomurska
založba, 1995) in Velike ilustri-
rane otroške enciklopedije
(Mladinska knjiga, 1997). Do-
dobra so spoznali še štiri lepos-
lovne dela: Mini razreši krimi-
nalni primer (Christine Nostli-
ger, Slovenska knjiga, 1998), O
začarani skledi in žlici (Michael
Ende, EPTA,1997), Muc
Mehkošapek (Bina Stampe
Žmavc, EPTA, 1998), Mali bo-
ber in odmev (Amy MacDo-
nald, EPTA, 1994).
Učenci razredne stopnje, kar
devetnajst ekip se je pomerilo,
so pokazali dokaj temeljito poz-
navanje predpisane literature in
njihov trud je bil poplačan z le-
pimi knjižnimi nagradami. Naj-
več znanja in tekmovalne sreče,
seveda, so imele ekipe iz Ki-
dričevega, Majšperka, Mar-
kovcev in ptujske Olgice; ti so
se za prvo, drugo in tretje mesto
pomerili v studiu Radia Ptuj
minuli torek.
Tekmovalci s predmetne
stopnje, tekmovalo je sedem-
najst šol, so prebrali naslednje
strokovne knjige: Komunikaci-
ja od začetkov do interneta
(EDUCA, 1998), Znanstveniki-
spremenili so svet (Philip Wil-
kinson, Mladinska knjiga,
1995), Izumi (Lionel Bender,
Pomurska založba, 1994). Za
predmetno stopnjo je bilo pred-
pisanih pet leposlovnih del:
Male živali iz velikih mest
(Maja Novak, Karantanija,
1999), Fonton (Desa Muck, Te-
lekom, 1998), Zvezdnik (Moni-
ka Pelz, Mladinska knjiga,
1998), Internet in pomfrit (Joa-
chim Friedrich, DZS, 1998),
Robot z bolšjega trga (Tonke
Dragt, Epta, 1998). Izmed dobro
pripravljenih ekip so največ
znanja pokazali učenci osnov-
nih šol Majšperk, Olge Meglič
in iz Trnovske vasi. Slednji so
bili posebej pohvale vredni, saj
so ekipo sestavljali sami
petošolci, a so se z znanjem
odlično kosali s praviloma sta-
rejšimi vrstniki.
Tekmovanje sta pripravili
knjižničarki Melita Zmazek in
Liljana Klemenčič, strokovno
komisijo so sestavljali Nada
Jurkovič iz ptujskega arhiva,
Lidija Koltak (študijski odde-
lek), Vladimir Kajzovar (potu-
joča knjižnica). Za prijetno tek-
movalno vzdušje so poskrbeli
učenci glasbene šole Ptuj po
vodstvom mentorice Marjete
Babič (harmonikarji: Jernej
Ornik, Jernej Zver, Robert Du-
karič, Peter Strafela).
Liljana Klemenčič
Utrinek s kviza.	Foto: M. Ozmec
PTUJ / PRED 11. RAZSTAVO
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
OteniU že vet kot
polovico izdelkov
Za 11. razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki bo od 11.
do 14. maja v prostorih minoritskega samostana na Ptu-
ju, je 581 kmetij v ocenjevanje prijavilo 815 izdelkov.
Tudi letošnjo razstavo, ki poteka v letu kulinarike v tu-
rizmu, organizirajo mestna občina Ptuj, Obdravski zavod
za veterinarstvo in živinorejo Ptuj s kmetijsko svetovalno
službo ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano - uprava Republike Slovenije za pospeševanje
kmetijstva, sodeluje pa tudi Turistična zveza Slovenije.
Strokovne komisije so dobršen del prijavljenih izdelkov, in
sicer 421, že ocenile, na ocenjevanje čakajo le še krušni in
mlečni izdelki; krušnih je 320, mlečnih pa 74. Do sedaj so
ocenjevalne komisije ocenile žganja, olja, vina, kise, meso in
suho sadje. Med 160 ocenjenimi žganji je 49 zlatih, 48 srebrnih
in 33 bronastih priznanj. Pri mesu sta med 55 ocenjenimi
vzorci 2 zlata, osem srebrnih in sedem bronastih. Med 31 kisi
je 7 zlatih, 9 srebrnih in 8 bronastih. Pri suhem sadju je med
44 ocenjenimi vzorci 17 zlatih, 9 srebrnih in 12 bronastih.
Vinskih vzorcev je bilo 108, od tega 45 zlatih, 47 srebrnih in 6
bronastih. Olj je bilo letos 23, zlatih je 6, srebrnih 9, 2 sta bro-
nasta. Med skupno doslej ocenjenimi 421 izdelki je zlatih priz-
nanj 126, srebrnih 130 in bronastih 68 ali skupno 324, kar po-
meni, da si nobenega od priznanj ni zaslužilo 97 izdelkov.
Krušne in mlečne izdelke bodo ocenili 9. maja.
Kot je povedal predsednik organizacijskega odbora 11. raz-
stave Peter Pribožič, so z dosedanjim potekom priprav na
letošnjo razstavo zadovoljni. Upajo tudi, da bo z njo bolj kot v
prejšnjih letih zaživelo mesto oziroma njegovi gostinci ter da
si jo bo ogledalo več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ker
gre tudi za pregledno državno razstavo, na kateri se slovenski
kmetje in kmetice predstavljajo s svojimi najboljšimi izdelki.
MG
Skozi razstavo o viničarstvu v Slovenskih goricah in Halozah
je udeležence doživeto popeljala muzejska etnologinja
Monika Simonič
PTUJ / Z OBČNEGA ZBORA FILATELISTICNEGA DRUŠTVA
Pomladili bodo svoje vrste
V gostilni Rozika v Ptuju so se v soboto na konferenci sestali
člani Filatelističnega društva Ptuj, ki na tem območju deluje
že čez 50 let in ima po najnovejših podatkih 53 članov. Sobot-
ni zbor je bil tudi volilni - po pregledu dela v zadnjem obdobju
so izvolili novo vodstvo. Še za štiri leta so vodenje zaupali do-
sedanjemu predsedniku dr. Božidarju Koželju, tajniške posle
je prevzel Srdan Mohorič, blagajniške pa Milan Masten.
Društvo ima sedež v Dravski ulici 18; zelo so hvaležni šahov-
skemu društvu Ptuj, da jim je za delovanje omogočilo uporabo
svojih prostorov.
V letošnjem letu je društvo
pridobilo novi znak, ki krasi
njihove kuverto in liste. Nadal-
jevanje nove grafične podobe
predstavlja članska izkaznica, ki
jo bodo med člane razdelili ta-
koj, ko bodo zbrali potrebne po-
datke o vseh. Na stavbi v Drav-
ski ulici 18 bodo izobesili
društveno tablo, ki bo izdelana
po vseh merilih, ki jih za table
in izveske postavlja mestna
občina Ptuj. Članarina za
letošnje leto znaša za člane 1500,
za mladince 500 tolarjev, v letu
2001 bo članarine za člane 2000
tolarjev, za mladince pa se ne bo
spremenila.
V zadnjem obdobju so ptujski
filatelisti uspešno izpeljali dve
odmevni filatelistični razstavi,
eno ob 50-letnici društva, drugo
ob kurentovanju 2000, ob jubi-
leju so izdali tudi društveni
zbornik, s spominskimi ovitki
in žigi ter izdajo drugih filatelis-
tičnih dokumentov pa so se
vključili v številne prireditve, ki
so jih mesto in okolica pripravi-
li ob praznovanju pomembnih
jubilejev. Za novo programsko
obdobje so si ob ureditvi neka-
terih formalnosti v delovanju
društva kot prednostni nalogi
zadali pomladitev svojih vrst, ki
naj bi jo dosegli s pomočjo fila-
telističnih krožkov na osnovnih
šolah, za začetek naj bi v šole
postavili informativne panoje,
in promocijo Ptuja kot zgodo-
vinskega in turističnega mesta v
okviru že znanih in utečenih fi-
latelističnih aktivnosti. V
zadnjih letih so bili pri popula-
rizaciji filatelije in promociji
Ptuja uspešni. Če pa želijo svoje
vrste pomladiti, jih morajo na
nek način motivirati, so pre-
pričani.
MG
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
9

MARKOVCI / ČISTILNA AKCIJA
Svet brez odpadkov -
lepši in prijaznejši
Živimo v svetu, kjer je mnogo predmetov za enkratno uporabo,
nato jih odvržemo. Zato odpadki povzročajo mnogo težav. Za-
radi njih se lahko najlepši kotički v naravi spremenijo v nekaj
tako grdega, da človeka zabolijo oči. Grmadijo se na ulicah
naših mest, po vaseh, plavajo po rekah, morje jih naplavlja na
obale, veter jih raznaša po parkih in še bi lahko naštevali.
Vemo pa, da je naš planet že
zelo gosto naseljen in take malo-
marnosti si ne moremo več pri-
voščiti, saj je onesnaževanje z
odpadki postalo svetovni prob-
lem. Najboljši način, kako lahko
pomagamo rešiti problem z od-
padki, je, da začnemo pri sebi.
Tega se zavedajo tudi učenci in
delavci osnovne šole Markovci.
Zato so v petek, 7. aprila, izvedli
družbeno koristno delo - orga-
nizirali so namreč čistilno akci-
jo, v katero so bili vključeni tudi
predstavniki vaških skupnosti.
Učenci sedmih in osmih razre-
dov so urejali okolico šole,
učenci ostalih razredov pa so
oblikovali skupine in svoje delo
opravljali po vseh vaseh v naši
občini. Ugotovili so, da se je na-
bralo ogromno odpadkov. De-
lavci Čistega mesta so jih odpel-
jali na prostor, ki je temu na-
menjen.
Vemo, da so onesnaževalci
okolja tudi otroci, vendar pa
smo ravno odrasli tisti, ki mora-
mo biti vzgled. Če bomo pravil-
no ravnali z odpadki in
zmanjšali njihovo količino, bo
naš svet lepši in prijaznejši. In
po čistilni akciji je okolje v mar-
kovski občini res lepše. Le ozri-
te se okrog!
Natalija Plohi
PTUJ / RIBICI ZA CISTEJSE OKOLJE VODA
Smeti naravi niso v okras
Ribiška družina Ptuj je minu-
lo soboto izvedla prvo letošnje
čiščenje obrežja rek, potokov in
ribnikov. Največ, okoli 30
ribičev, se je zbralo ob ribniku
na Rogoznici, kjer so posekali
odvečno grmovje, pobrali od-
padke ter čistil. Vso zbrano nav-
lako so takoj naložili in odpelja-
li na deponijo s svojim prevoz-
nim sredstvom.
Za to soboto, 22. aprila, napo-
vedane delovne akcije zaradi ve-
likonočnih praznikov NE BO,
vse ribiče ter simpatizerje
ribištva in ljubitelje čiste narave
pa vabijo, da se jim pridružijo
spet prihodnjo soboto, 29. apri-
la, ob 7. uri pri ribiškem domu v
Rogoznici. Pridite in pomagajte
naravi, da bo lepše zelenela!
Tekst in foto:
■OM
Udeleženci prve letošnje čistilne akcije ptujskih ribičev ob ribniku v Rogoznici.
FRANCIJA, BELGIJA / KORANU IZ SPUHLJE PONOVNO
GOSTOVALI
Evropa pustuje kasneje
Koranti iz Spuhlje so se letos po osmih letih sodelovanja na
spomladanskem karnevalu v Franciji med 24. in 26. marcem
udeležili tudi podobnega karnevala v Belgiji, konec meseca pa
znova gostovali v Franciji.
Koranti iz Spuhlje so se spom-
ladanskega karnevala v Yutzu,
ki ga prireja karnevalski klub
Metz, letos udeležili že devetič.
"Kosmate pošasti", kot korante
imenujejo tamkajšnji ljudje in
novinarji, so ponovno nav-
dušile. Kot tudi prireditelje kar-
nevala v belgijskem Arlonu, ki
so korante letos prvič povabili
tudi na svoj karneval. Tokrat so
jim osebno izročili tudi povabi-
lo za sodelovanje na karnevalu
prihodnje leto. Kljub neugod-
nemu vremenu, ki so ga v Belgi-
ji spremljale močne plohe in ne-
nadne razjasnitve, so se koranti
predstavili več kot odlično in
kljub mokrim kožuhom, od ka-
terih je kapljalo, navdušili obi-
skovalce. Na radovedna
vprašanja obiskovalcev, ki jih je
zanimalo, od kod so in kaj pred-
stavljajo, je odgovarjaala preva-
jalka Tanja Ostrman Renault, ki
je tudi letos potovala z njimi.
V soboto, 1. aprila, je bil spre-
vod po ulicah francoskega
Thionvilla, ob polnoči pa so se
koranti predstavili tudi v tam-
kajšnji karnevalski dvorani. Os-
rednji nedeljski karneval je
spremljalo lepo sončno vreme,
mesto Yutz pa se je tisti dan pre-
družilo združenju evropskih
karnevalski mest in g. H. van
der Kroon , ki je slovesnost vo-
dil, je bil začuden, ker s koranti
ni bilo predsednika združenja
za Slovenijo Branka Brumna.
Koranti so se pozno popldne
odpravili proti domu, kljub ut-
rujenosti pa so še pred odhodom
obljubili, da prihodnje leto po-
novno pridejo.
Tako kotanti kot obiskovalci
so tudi letos pogrešali propa-
gandni material, za kar pa de-
narja vedno zmanjka. Koranti si
namreč potne stoške krijejo
sami. Postavlja se vprašanje, za-
kaj GIZ Petovio Vivat in ptuj-
ska občina ne krijeta vsaj dela
stroškov ali vsaj priprave
zloženke, ki bi predstavljala
tako koranta kot območje, od
koder prihaja.
ak
Le kako se po francosko reče korant?
SPOMLADANSKO ČIŠČENJE OKOUA/ SODELOVALO
31.909 UDELEŽENCEV
Naravo rešili 31.732
kubikov odpadkov
Tudi letošnja ekološka akcija Lovske zveze Slovenije, v kateri
je minulo soboto 31.909 udeležencev čistilo divja odlagališča
na naših poljih in v gozdovih, je presenetljivo dobro uspela. Po-
tekala je pod geslom Gozd ni koš zasmeti in v vseh pogledih
prekaša rezultate lanskoletne akcije.
Tokrat se je 16.321 lovcem pri-
družilo 7.891 članov drugih
društev in krajanov, še posebej
pa so veseli, ker so k sodelovan-
ju pritegnili tudi 7.697 šolarjev
in mladincev. Vsi skupaj so na-
ravo rešili za 31.732 kubičnih
metrov odpadkov.
Pripravljenost Slovencev, da
poskrbimo za svoje okolje, je s
tega vidika vsekakor vzpodbud-
nejša kot lani. Tudi podatki so
vzpodbudni, saj so med večjimi
kosovnimi odpadki zbrali kar
4387 avtomobilskih školjk, 249
kosov zavržene bele tehnike,
najdenih je bilo tudi 64 akumu-
člani LD Cirkulane in njihovim
starešinom Francem Prelogom.
Povedal je, da so pričeli kmalu
po 9. uri, ko sej je od 40 članov
zbralo 22 lovcev in se odpravilo
v svoje revirje, kjer v glavnem
domuje srnjad ter nizka divjad:
zajec in fazan. Na širšem
območju Cirkulan do meje z LD
Zavrč, hrvaške meje ter meje z
LD Leskovec in LD Gorišnica
PTUJ / SREČANJE SREDNJIH STROJNIH
SOL SLOVENIJE 2000
Tekmovanja v znanju in športu
Letošnje srečanje srednjih strojnih šol Slovenije bo potekalo v
treh šolah: na Poklicni in tehniški strojni šoli Ptuj, Srednji ko-
vinarski, strojni in metalurški šoli Maribor in Srednji kovinar-
ski strojni šoli Maribor.
Na srečanju bo sodelovalo
okrog 200 učencev iz strojnih
šol Slovenije in bodo tekmovali
v naslednjih kategorijah: strojni
tehniki (teoretično znanje iz
predmetov matematika, tehni-
ško risanje, strojni elementi,
mehanika, energetika, regulaci-
je in krmilja, tehnologija, CNC-
tehnologija) in strojniški pokli-
ci (strugar, orodjar, rezkalec, av-
togeni varilec, elektroobločni
varilec, konstrukcijski ključa-
vničar, strojni mehanik, avto-
mehanik) in športna tekmovan-
ja (mali nogomet, košarka, atle-
tika sprint 100 m).
Tekst in foto:
Milan Krajnc Pavlica
Ravnatelj Poklicne in
tehniške strojne šole Ptuj Mi-
lan Cimerman.
Lovci iz LD Cirkulane med čiščenjem revirja Klačine.
latorjev, prek 50 litrov razne
barve ter veliko okolju nevarne
embalaže. Na slovensko-hrvaški
meji so v Osilnici okolje čistili
skupaj slovenski in hrvaški lov-
ci in za vse udeležence pripravi-
li skupno pogostitev.
V akciji je sodelovalo tudi oko-
li 1000 lovcev iz 23 lovskih
družin, ki so združene v Zvezi
lovskih družin Ptuj-Ormož.
Zaskrbljujoče je predvsem, da
so med odvrženimi odpadki
našli tudi veliko svinjskih kož,
govejih glav, odsluženih avto-
mobilov. Ekološka zavest je, kot
kaže, na našem območju še zme-
raj le navidezna.
Del sobotne čistilne akcije
smo tokrat preživeli v družbi s
so lovci iskali divja odlagališča
ter manjše odpadke nalagali v
vreče, večje pa na traktorske pri-
kolice ter jih odpeljali na cen-
tralno deponijo v Brstje.
Ko so se kmalu po poldnevu
vrnili z akcije, so povedali, da so
v k.o. Mali Okič našli več deset
kravjih glav, ki so po vsej verjet-
nosti ostale od klanja na črno. V
k.o. Paradiž so našli pravo gro-
bišče starih avtomobilov. Na fo-
tografiji pa je divje odlagališče v
k.o. Gradišča, v revirju Klačine,
kjer so ob robu močvirja našli
kup železja, starih strojev in šte-
dilnik.
Tekst in foto:
M.Ozmec
10
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
NASVET!
Kuharski nasveti
Meiikonoine /e< 1
Po včasih dolgem štiridesetdnevnem postu so se velikonočne kuhano šunko. Šunko s testom
dobrote prilegle najbrž veliko bolj kot danes. Gnjat, šunka,
različni drugi deli prekajenega posušenega ali razsoljenega
mesa, pirhi, potice, različni kruhi in hren so najpogostejše ve-
likonočne jedi. Še danes na Kranjskem po starem kuhajo zna-
no jed -juho, ki jo imenujejo aleluja. Pripravijo jo iz posušenih
stolčenih repnih olupkov, jih čez noč namočijo v vodi in nato
olupke dušijo in zalivajo z juho, v kateri seje kuhalo prekajeno
svinjsko meso. Juho zgostijo s podmetom iz moke in zabelijo s
prepraženimi ocvirki. Nekateri so juho izboljšali tudi s kašo.
Najpomembnejša velikonočna
jed je vsekakor jajce kot podoba
rodovitnosti oziroma izvora
življenja. Rdeče pobarvane jajca
imenujemo najpogosteje pirhi,
pisano barvana in poslikana pa
pisanice. Jajca kot velikonočno
jed kuhamo, in če želimo, da bo
rumenjak ostal točno v sredini,
jih moramo vsaj prvih nekaj
minut kuhanja narahlo mešati.
Prekajeno šunko najpogosteje
kuhamo ali pečemo v testu. Da
meso ne bo suho in pusto, mo-
ramo šunko primerno skuhati.
Najprej jo narahlo operemo v
mlačni vodi in pri sklepu
odrežemo kračo. Oboje damo
kuhat v večji lonec ali kožico.
Prilijemo toliko vroče vode, da
je meso pokrito. Če je meso zelo
slano, lahko med kuhanjem
vodo odlijemo in ponovno pri-
lijemo vročo vodo ter kuhamo
dalje. Šunko s kostjo kuhamo 2
do 3 ure oziroma tako dolgo, da
lahko kuhinjske vilice z lahko-
to zataknemo do kosti. Po ku-
hanju šunko v juhi tudi ohladi-
mo; najboljše, da jo v njej pusti-
mo stati kar čez noč.
Prav tako kuhamo tudi druge
prekajene, posušene ali razsol-
jene mesnine, ki jih pripravlja-
mo za veliko noč. Prekajenih
kosov mesa, ki jih ponudimo
najpogosteje hladne, ne smemo
skuhati premehko in v juhi jih
ohlajamo, da ostanejo čim bolj
sočni, ko jih jemo. Šunke in
tudi drugim prekajenim kosom
mesa pri kuhanju ne dodajamo
drugih dodatkov, da s tem
ohranimo naravno aromo in
okus mesa. Juha, ki nam je osta-
la od kuhanja, je primerna za
pripravo ričeta, fižolove ali
krompirjeve juhe ali drugih
enolončnic.
Nekateri šunko pred kuhan-
jem namakajo v hladni vodi, da
po kuhanju ni preveč slana.
Kuhat jo lahko damo v mrzlo
ali vročo vodo. Sveže prekajeno
šunko damo kuhat zmeraj v
vročo vodo, da ostane čim bolj
sočna. Suho šunko pa lahko
damo kuhat v mrzlo vodo, da
postane po kuhanju bolj sočna.
Šunko lahko po kuhanju tudi
dušimo. Do polovice jo skuha-
mo, nato jo vzamemo iz posode,
odstranimo z nje kožo in nekaj
maščobe, jo denemo v posodo s
tesno pokrovko, prelijemo z
malo belega vina, potresemo z
malo sladkorne moke, pokrije-
mo in damo v pečico ter dušimo
45 minut. Med dušenjem jo
večkrat prelijemo s sokom, ki se
nabira v posodi, da lepo poru-
meni. Po dušenju lahko omako
zgostimo s podmetom dobro
prevremo in ponudimo zraven
tople šunke. Kot prilogo ponu-
dimo špinačni pire, zeleni grah
ali drugo mehko zelenjavo.
Da bi šunka bila še lepša in
okusnejša, pa jo pogosto pri-
pravljamo v testu. Najbolše je,
da šunko ali drugi kos prekaje-
nega mesa najprej do polovice
skuhamo in nato ohladimo. Po-
sebej si pripravimo ne fino
kvašeno testo z malo kvasa. Za
eno srednje veliko šunko si pri-
pravimo testo iz 40 do 50 deka-
gramov moke. Lahko vzamemo
pol ostre in pol gladke, dodamo
ščepec soli, 2 dekagrama raz-
drobljenega kvasa, 1 žlico in pol
olja, 2 rumenjaka in slaba 2 de-
cilitra mlačne vode ali mleka.
Iz sestavin zagnetemo gladko
kvašeno testo in ga damo
počivat vsaj pol ure. Nato testo
ponovno pregnetemo in ponov-
no pustimo počivati še 10 mi-
nut. Razvaljamo ga ne preveč
na tanko. Celotno testo pre-
mažemo z beljakom in nanj
položimo ohlajeno do polovice
dobro ovijemo in stisnemo k
šunki. Del, na katerem se zlepl-
jajo krpe testa, naj bo na dnu
pekača. Del testa si pustimo za
dekoracijo, vendar to testo raz-
valjamo bolj na tanko Odzunaj
celotno testo premažemo z bel-
jakom. Z obodci ali nožem izre-
žemo liste, cvetove in z njimi
okrasimo šunko. Pečemo v
pečici pri temperaturi 180C sla-
bo uro. Če pečete večjo šunko v
testu, lahko s pomočjo folije v
testo na dveh koncih naredite
tulec, da skozenj izpareva para,
saj drugače testo po peki rado
odstopa od mesa. Lahko pa od-
stopanje preprečimo tudi s po-
močjo tankega nadeva mletega
mesa, ki smo mu dodali beljake.
Nada Pignar,
profesorica
kuharstva
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
ZDRAVJE . - 273. NAD
Zakon, druiints sn
duševno zdravje
J 35. nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 62. nad.
Analiza prenosa ali
transfera
S prenosom ali transferom
imamo opraviti, ko nekdo rea-
gira na osebo v sedanjosti
tako, kot da bi bila to povsem
neka druga oseba iz njegove
preteklosti. Prenos je torej
ponavljanje, nova izdaja sta-
rih odnosov do liudi. Rečemo
lahko, da je prenos anahroni-
zem, zmota v času, in da je
prišlo do posebnega premika.
Poljubne	komponente
prešnjega odnosa do neke ose-
be, čustva, želje, bojazni, fan-
tazije, stališča, misli ali
zaščitna zadržanja se prema-
knejo na nekoga drugega v se-
danjosti.
V zakonski in družinski te-
rapiji pride do premika, do
prenosa na terapevta, na člane
skupine, pa tudi na osebe zu-
naj nje. Pomembno je vedeti,
da je analiza prenosa osrednji
predmet sleherne analize.
Prepoznavanje prenosa
Prenos se kaže različno.
Omenili bomo samo nekatere
najvažnejše oblike prenosa do
terapevtov ali članov skupine:
-	neprimernost čustev,
-	posebno intenzivna čustva,
-	odsotnost čustev (odpor do
prenosa),
-	ambivalentnost,
-	nepreračunljivost čustev,
-	trdovratnost ene vrste čus-
tev.
Nasploh lahko rečemo, da je
oblika prenosa v družinski te-
rapiji drugačna kot v klasični
psihoanalitski situaciji. Zara-
di sočasne navzočnosti dveh
ali treh generacij in terapevta
je prenos zelo zapleten. Po
drugi strani pa nam prav to
omogoča boljše delo, saj ne
pride le do "transferne nevro-
ze" do terapevta, pač pa tudi
med člani skupine samimi.
Naslednjič pa bomo nadalje-
vali razlago analize prenosa.
mag. Bojan Šiitko
Krvodajalci
4. APRIL - Robert Vaj s. Stara Gora 1/b, Ivan
Božičko, Tržeč 46/c, Branko Bratuša, Dornava
102, Viktorija Breznik, Podvinci 95/a, Silva
Čerček. Maistrova 26, Ptuj, Janez Plenjšek, Cir-
kulane 25/a, Breda Sever, Kvedrova 5, Ptuj,
Anita Korošec, Ob studenčnici 6, Ptuj, Pavel
Petrovič, Moškanjci 53/a, Miran Tušak,
Gorišnica 106, Jože Majcenovič, Hrastovec
61/a, Ernest Zavernik, Grajena 28, Edvard Hoj-
skl, Zg. Hajdina 145, Roman Horvat, Placerovci
14/a, Franc Miheiač, Volkmerjeva 5, Ptuj, Sta-
nislav Doliška, Lovrenc na Dr. polju 2, Nada
Slatič, Obrtniška 4, Ptuj, Drago Trop, Lešniški
Vrh 13, Daniel Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj,
Marija Horvat, Klepova ulica 27, Ptuj, Marjan
Hameršak, Cirkulane 32, Slavko Rožmarin,
Stojnci 60, Dušan Ber, Podvinci 85/a, Janez
Bratušek, Kicar 96, Franc Bezjak, Majšperk 85,
Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b, Bernarda Se-
iinšek, Trubarjeva 9, Ptuj, Franc Malek, Žabjak
14/a, Igor Križanič, Križni Vrh 18.
6. APRIL - Branko Cizerl, Mala vas 11, Miran
Mohorko, Obrtniška 3, Ormož, Metka Mohorko,
Obrtniška ulica 3, Ormož, Dejan Doki, Orešje
15, Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2, Ro-
bert Belca, Dragonja vas 22, Marjetka Brmež,
Sela 35, Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36. Janez
Murko, Vrtomarci 33, Štefan Potočnik, Sp. Ja-
blane 36, Janko Vogrinec, Muretinci 37, Ivanka
Narat, Sestrže 84/a, Marjan Lah, Pongrce 15,
Jožef Lah, Pongrce 8, Lidija Medved, Podlože
69, Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3,
Bogomir Mandl, Sp. Jablane 43/e, Jožef Topo-
lovec, Gradišče 23, Branko Ferlež, Lackova 7,
Kidričevo, Dušan Prosenjak, Brstje 17, Dragica
Mlakar, Prešernova 25, Ptuj, Franc Medved, Zg.
Jablane 10, Cvetka Medved, Lovrenc na Dr.
polju 1, Stanko Lah, Pongrce 15, Miroslav Go-
lob, Zg. Jablane 38/a, Janez Arnuš, Dornava
56/c, Franc Stih, Savinsko 39, Marjan Hergan,
Zg. Jablane 21, Marjan Kirbiš, Markovci 13,
Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d, Matej Pieteršek,
Mihovce 20, Janko Beranič, Pongrce 3,
Franček Trčko, Šikole 3, Verica Golenko, Dra-
gonja vas 2/b, Bernard Kotnik, Stražgonjca 25,
Željko Dovnik, Šikole 61/a, Franc Golob, Zg. Ja-
blane 38/a, Marijan Milinovič, Cirkovce 49/a,
Alojz Mlaker, Dragonja vas 18, Srečko Baklan,
Sp. Jablane 16, Danilo Unuk, Zg. Jablane 38,
Bojan Brunčič, Jiršovci 43, Franc Novak, Cir-
kovce 22, Anton Strmšek, Zg. Jablane 28, Zlat-
ko Košar, Župančičeva 1, Pragersko, Zvonko
Gregorc, Zg. Jablane 12, Anton Valentan, Sta-
rošince 13, Darko Jazbec, Zg. Hajdina 203,
Franc Šori, Mihovce 58, Franc Trčko, Cirkovce
59/a, Danilo Jevšovar, Šikole 64/a, Aleksander
Marinac, Kamniška Graba 80/b, Peter Vogrinc,
Spodnji Gaj pri Pragerskem, Janez Košar,
Stražgonjca 51, Peter Najvirt, Ložane 6, Stanko
Horvat,. Kicar 140/a, Janez Šijanec, Jamna
12/a, Milan Munda, Pongrce 28/a, Mirko Do-
lenc, Dragonja vas 2/b, Miloš Krasna, Vrbanska
c. 14/a, Roman Podgoršek, Cirkovce 1/n, Anton
Sagadin, Gerečja vas 61, Vinko Baklan, Zg. Ja-
blane 30, Franc Pišek, Stari Log 56, Dušan Naj-
virt, Celestrina 11, Zvonko Frangež, Sp. Jabla-
ne 3, Janez Meglič, Markovci 4/b.
Novice
iz
Karitas
V torek, 11. aprila, so se pri
sveti Marjeti v Gorišnici na
rednem mesečnem srečanju
sestali predstavniki župnijskih
Karitas ptujske in završke de-
kanije. Ker so po župnijah v
minulem mesecu potekale vo-
litve v župnijske pastoralne
svete, sta voditelja dekanijske
Karitas predlagala volitve no-
vih voditeljev, vendar so pred-
stavniku župnijskih Karitas
ptujske in završke dekanije vo-
denje dekanijske Karitas po-
novno zaupali ga. Ireni Luci in
p. Emilu Križanu.
Župnijska Karitas sv. Martin
na Hajdini išče enosobno sta-
novanje, vsaka pomoč je dobro-
došla. Župnijska Karitas sv.
Trojica v Halozah potrebuje in-
validski voziček.
Pred vrati je največji krščan-
ski praznik velika noč, zato
vam sodelavci župnijskih Ka-
ritas želimo obilo blagoslova
in dosti dobrega.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / * V VRTU
V VRTU * V VRTU * V VRTU * V VRTU * V
Vegetacija zamuja
Hladno, vetrovno in sušno vreme minule tedne vrtne zemlje ni dovolj
ogrelo in namočilo, da bi posevki vrtnin bolje kalili ter da bi se pričela
bujnejša rast vrtnega rastlinja. Suho in vetrovno vreme tudi ni ugodno za
cvetenje in oplodnjo sadnega drevja, čebel pa še ni opaziti niti na bogato
cvetočih češnjah.
V SADNEM VRTU je začetek vegetacije nor-
malen, ker so sadne korenine za razliko od vrtnin
globlje in zato manj odvisne od vlage v plitvejših
talnih slojih. V polnem cvetju so češnje, breskve
in drugi koščičarji, kmalu pa bodo vzcvetele
hruške in jablane.
Obdobje cvetenja sadnega drevja je za sadjar-
ja naj prijetnejši čas, a ga ob veselju spremljajo
tudi tegobe. Z brstenjem, cvetenjem in rastjo
sadnega drevja so se iz zimske zalege pričeli raz-
vijati sadni škodljivci, vremenske razmere pa
omogočajo razvoj in okužbe glivičnih bolezni,
zato je potrebno v tem obdobju izredno pozorno
opazovati nagel razvoj vegetacije sadnega drev-
ja ter pravočasno ukrepati z varstvom pred bo-
leznimi in škodljivci, da rastlinam zagotovimo
zdravo in normalno rast ter pridelamo zdravo
sadje. Zimsko zalego škodljivcev smo uničili s
predpomladanskim škropljenjem, tik pred cve-
tenjem jablan in hrušk pa bo tam, kjer je že v pre-
teklih letih povzročal škodo jabolčni cvetožer, še
posebej če je sadni vrt v bližini gozda, potrebno
poškropiti z basudinom ali lebaycidom v predpi-
sani koncentraciji.
Od sadnih bolezni je daleč najbolj škodljiv sad-
ni škrlup, katerega glivica poškoduje mlade po-
ganjke, listje, cvetje, nato pa še plodove, tako da
so zeleni deli rastline močno ovirani pri rasti, na
plodovih pa se naredijo kraste, kamor se naseli
sadna gniloba, ki jih uniči že na drevesu, v
shrambi niso vzdržljivi in so neuporabni v prehra-
ni v svežem ali predelanem stanju. Opazovalno-
napovedovalna služba za varstvo rastlin je že
sporočila sadjarjem, da je potrebno opraviti pre-
ventivno škropljenje sadnega drevja z enim iz-
med kemičnih pripravkov dithanom, delanom,
captanom ali podobnim v koncentraciji, kot je to
priporočeno v priloženih navodilih k pripravku.
Ker zeleni organi sadne rastline sedaj naglo pri-
raščajo in ker novi prirastek ni zavarovan pred
okužbo, škropljenje vsakih sedem do deset dni
ponovimo, da so listi, plodovi in mladi poganjki
vseskozi po celi površini zavarovani pred
okužbo. V primeru, da bi nas vreme oviralo pri
škropljenju in tega ne bi opravili pravočasno, ob-
stajajo kemični pripravki sistemični fungidici, kot
so topas, rondo, folicur in drugi, ki imajo lastnost,
da zdravijo žev z jabolčnim škrlupom okuženo
sadno drevje. Če se pojavi sadna plesen, škropi-
vu zoper škrlup dodamo pripravke, ki pre-
prečujejo razvoj sadne plesni.
V	OKRASNEM VRTU sredi aprila že pričnemo
sajenje čebuiic gladiol ter jih nato vsaka dva ted-
na dosajamo do konca avgusta, da bomo imeli
na voljo dovolj rezanega cvetja, pridelanega na
prostem, vse do poznih jesenskih slan. Sadimo
jih v dobro pripravljeno zemljo, gnojeno s kom-
postovko, nikakor pa s svežim hlevskim gnojem.
Čebulice naj bodo sajene v 20 cm medvrstni raz-
dalji, v vrsti 10 cm med gomolji in 10 cm globoko.
Površino nasada je priporočljivo zastreti s pet
centimetrov debelo plastjo šote ali dobro prepe-
relega hlevskega gnoja, da preprečimo izhlape-
vanje talne vlage. Ko rastline zrastejo 20 cm v
višino, jih osipamo.
V	ZELENJAVNEM VRTU pripravimo rastišče
za pridelavo kumar. Kumare so vrtnina, ki ji nikoli
ni dovolj humusa, zato sredi aprila na vrtni gredi
skopljemo pol metra širok in za lopato globok ja-
rek, vanj pa položimo debelo plast dobro prepe-
relega hlevskega gnoja ali komposta in prekrije-
mo z izkopano zemljo. Po obeh robovih grede iz-
rabimo prostor za solato in kolerabico, v sredini
gredice pa bo zemlja v mesecu dni, ko bomo na
prosto presajali že vzgojene sadike kumar ali jih
sejali, postala godna za njihovo bujno rast.
Po biokoledarju so 14. in 15. ter 24. in 25. april
ugodni za korenino, zato sadimo krompir, ko-
renček, zeleno, rdečo peso, redkvico, čebulo,
česen, repo, črni koren in pastinak. Ti dnevi pa
niso ugodni le za setev in sajenje korenovk, tem-
več tudi za vso drugo obdelavo in nego posevka
ter za spravilo in njihovo konzerviranje, če smo
jih za to namenili. Za cvet so ugodni 17. in 18. ter
26. in 27. april, ko je priporočljivo sejati ali saditi
cvetačo in brokoli in nabirati cvetove zdravilnih
zelišč, ki cveto v tem času. Ob dnevih za cvet pa
postorimo opravila v zvezi s setvijo, sajenjem,
presajanjem, okopavanjem in oskrbo cvetnicam,
pri katerih želimo doseči bogato in doglo cveten-
je. Za setev solatnic in zelja sta ugodna dneva za
list 19. in 20. april. Za plod bosta ugodna 22. in
25. april, ko pikiramo paradižnik, papriko in
jajčevce, sadimo fižol in grah, sejemo kumare v
lončke za sadike ali na prosto pod folijo ter cepi-
mo sadno drevje. Sicer pa uspešnost vrtnarjenja
in rast vrtnin nista odvisna le do ravnanja po bio-
koledarju oziroma po gibanju lune skozi oz-
vezdje, če niso tudi ugodne talne in vremenske
razmere ter izpolnjeni številni drugi dejavniki - od
kakovostnega in zdravega semena ali sadike do
pravočasne obdelave in nege posevkov, prehra-
ne rastlin, varstva pred škodljivimi vplivi in drugo.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
11
OD tod m TAM
ŽABJAK
Tudi letos presmet velikan
Žabjaški fanje so tudi letos pripravili presmec
velikan in ga nato družno ponesli k cerkvi sv.
Leopolda. Čeprav presmec ni bil ne največji ne
najvišji, pa je med zbranimi pri nedeljski maši v
Novi vasi pritegnil kar precejšnjo pozornost.
AK, foto: Veseljak
DOLGE NJIVE / LETOS SE STOJEČI PRESMEC
Po najdaljšem še najvišji presmet
Člani društva Presmec iz Dol-
gih Njiv pri Voličini v občini
Lenart so po lanskem rekordno
velikem presmecu, vpisanem v
Guinnesovo knjigo rekordov, za
letošnjo cvetno nedeljo pripra-
vili stoječi presmec in postavi-
tev s helikopterjem. K slabih 30
metrov visokemu dela presme-
ca, postavljenega v Voličini, so
tako v nedeljo dopoldne s heli-
kopterjem iz Dolgih Njiv pri-
peljali še dobrih 20 metrov veli-
ki del ter ga pritrdili k že pos-
tavljenemu. Dogodek brez pri-
mere si je v Voličini ogledal tudi
Lojze Peterle, ki je priskrbel he-
likopter. Predsednik društva
"Presmec" Jože Vogrin pa je po-
vedal, da so presmec pričeli pri-
pravljati že v začetku leta, v pri-
pravah pa je sodelovalo okoli
120 članov društva.
AK
Del presmeca so iz Dolgih
Njiv proti bližni Voličini le-
tos ponesli kar s helikopter-
jem
22. april - dan Zemlje
Nekdanji ameriški senator Gaylord Nelson si je prizadeval, da
bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike.
Prvi začetki segajo v leto 1963, ko je Nelson organiziral pred-
sedniško turnejo, na kateri naj bi opozoril na probleme okol-
ja. Vendar je ustrezne odmeve v javnosti dosegel šele prvi dan
Zemlje 22. aprila 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu
Zemlje v Ameriki sodelovalo okoli 20 milijonov ljudi.
Danes obeležuje dan Zemlje
skoraj vse vladne in nevladne
organizacije sveta. Kaj pa mi?
Podpisali smo Deklaracijo o
okolju in razvoju, sprejeli Agen-
do 21, s čimer smo sprejeli od-
govornost za upoštevanje načel
trajnostnega razvoja v načrto-
vanju razvojnih programov na
okoljskem, socialnem in gospo-
darskem področju. Po zatišju v
drugi polovici 90. let se je sicer
država zavezala, da bo do leta
2002 prevzela okoljske pravne
predpise Evropske unije v no-
tranji okoljski pravni red Slove-
nije. Na tem področju je do neke
mere uspešna, toda kaj ko spre-
jeto zakonodajo prepočasi ude-
janja v praksi in delno nadzira
ter slabo »nagrajuje« tiste, ki
uspešno varujejo ekosistem.
Okoljska politika je še vedno
preveč predmet medstrankarke
trgovine in preveč odvisna od
trenutne oblasti. Država nima
na primer razrešene dileme o
razvoju energetike, težke indu-
strije ter ni razrešila tranzita
skozi državo (ceste ali železnice)
... Preveč na hitro in nekontroli-
rano vlada popušča posamez-
nim gospodarskim lobijem, da
ji vsiljujejo rešitve, ki so na prvi
pogled dobre, vendar pogosto
slonijo na tehnološko zastarelih
spoznanjih, so dolgoročno ne-
perspektivne ter ekološko spor-
ne. Imamo slabo izdelano dol-
goročno vizijo trajnostnega raz-
voja, zato tavamo med željami,
hotenji ter navideznimi pritiski
vstopa v evro-atlantske integra-
cije. V vseh letih nove države
nam ni uspelo oblikovati okolje-
varstvenega programa, ki bi
vzpostavljal ravnotežje med raz-
vojem in okoljem. V sprejeti za-
konodaji ni mehanizmov, ki bi
zagotavljali vključevanje širše
družbe pri reševanju komplek-
snih problemov, in ni vzpos-
tavljen model partnerstva.
Slovenija nujno potrebuje
nove razvojne koncepte, ki bodo
plod znanja in geografskih da-
nosti, katere bomo sami ustvari-
li in se ob njihovi produkciji
postavili ob bok drugim
državam inovativni trajnostni
razvoj naše družbe.
Kaj lahko storimo?
Vzpostavljanje ravnotežja med
dejavniki naše civilizacije in ok-
oljem je nedvomno najpo-
membnejša naloga vladnih in
nevladnih organizacij, da
zmanjšamo intenzivnost one-
snaževanja ekosistema.
Za uresničitev zastavljenega
cilja je potrebno:
-	pripraviti dolgoročni celovit
strateški razvoj Slovenije, ki bo
vključeval vse razpoložljive re-
surse in slonel na trajnostnem
razvoju družbe;
-	v proračunu države je potreb-
no za potrebe okoljevarstvenih
vprašanj nameniti 3 % BDP, ne
pa 0,5-odstotnega, kot je danes;
-	vse gospodarske dejavnike, ki
vplivajo na okolje, je potrebno
obravnavati celovito na suro-
vinski ter produkcijski ravni in
glede stranskih učinkov prido-
bitne dejavnosti. Določiti mora-
mo njihove vplive na (mikro in
makro) prostor in ga uravnove-
siti na dogovorjene - predpisane
parametre, ki jih prenese eko-
loško vplivno območje gospo-
darskega subjekta, in koliko po-
meni tako pridobljen produkt
za nacionalno gospodarstvo;
-	izvesti nacionalno kampanjo
osveščanja javnosti o problema-
tiki onesnaževanja okolja;
-	okoljski pravni red je potreb-
no oblikovati tako, da bo nepo-
pustljiv do kršiteljev, vzpostavi-
ti inšpekcijski nadzor na vseh
nivojih organiziranosti družbe
in zagotoviti kontinuirano in-
formiranje družbe o stanju okol-
ja.
Naša družba mora preiti iz ga-
silskega reševanja okoljskih
vprašanj na načrtno dolgoročno
reševanje okoljskih problemov.
Deluj lokalno, misli globalno!
Mag. Ivan Božičko
LENART / MEDOOBMOCNO
SREČANJE GLEDALIŠKIH SKUPIN
Gledališki
konec tedna
V lenarškem domu kulture se je v nedeljo zvečer s pred-
stavo Kurbe v režiji Jožeta Mohorka in izvedbi gledališke
skupine delavskega prosvetnega društva Svoboda Sloven-
ska Bistrica končalo letošnje medobmočno srečanje gle-
daliških skupin.
Srečanje gledaliških skupin so v Lenartu in sosednjih gleda-
liških odrih pripravili lenarška Območna izpostava Sklad Re-
publike Slovenije za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Zveza
kulturnih društev Lenart v sodelovanju z OI SLKD Ptuj in
Slovenska Bistrica, kulturnim društvom Sv. Ana ter kultur-
nim društvom Ernest Golob - Peter od Sv. Trojice. Ob gleda -
liščnikih iz Slovenske Bistrice so na srečanju sodelovali še:
KUD Alojz Avžner z Zgornje Ložnice s predstavo Dobro-
došla, Miss Agata, Dramska skupina KPD Stane Petrovič Haj-
dina s predstavo Gugalnik, KUD Štefana Romiha Črešnjevec
s predstavo Vasovalci in gledališka skupina KD Franceta
Prešerna z Vidma s predstavo Čarobnice.
AK
DESTRNIIC/ OBMOČNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN
Zaplesali so Mklertsii
V prostorih osnovne šole
Destrnik je bilo v soboto, 8.
aprila, območno srečanje fol-
klornih skupin iz novonasta-
lih občin na ptujskem
območju, ki se ga je udeležilo
sedem folklornih skupin iz
Dolene, Juršincev, Markov-
cev, Cirkovcev, z Destrnika,
Lancove vasi in Ptuja.
S spleti plesov so se na Destr-
niku predstavile: folklorna sku-
pina Rožmarin Dolena pod
vodstvom Francke Petrovič z
Miciko mojo, folklorna skupina
Zahvala jeseni Juršinci pod vod-
stovm Stanka Kukovca in Eri-
ke Toplak s Hvalospevom jese-
ni - plesom kraljic, folklorna
skupina Anton Jože Strafela
Markovci pod vodstovm Mila-
na Gabrovca s plesi kmečkega
gostiivanja, folklorna skupina
Vinko Korže Cirkovce pod
vodstvom Davorina Uriha s
spletom plesov Ob krušni peči,
člani domače folklorne skupine,
ki jo vodi Jelka Pšajd, so zaple-
sali štajerske plese zibenšrit, šta-
jeriš in mravljinovec, folklorna
skupina Bolnišnice DPD Svo-
boda Ptuj pod vodstovm Cvetke
Glatz se je predstavila s
koroškimi plesi iz Mislinjske
doline, folklorna skupina FD
Lancova vas, ki jo vodi Janko
Jerenko, pa je na Destrniku od-
plesala splet plesov z naslovom
Zdaj sta mož in žena.
AK
Z nastopa folklorne skupine Rožmarin iz Dolene.
Foto: Langerholc
Darku Drevenšku v spomin
Čez noč, čez noč
pregrnila travica svet je,
čez noč, čez noč
na travo se vsulo je cvetje.
(Oton Zupančič)
Darko Drevenšek se je rodil
6. 11. 1946. Leta 1966 je
uspešno zaključil učiteljišče v
Mariboru in se 1. 9. 1966 za-
poslil na Osnovni šoli v
Gorišnici.
Tistega dne, ko je kot mlad
učitelj prvič prestopil prag
gorišniške osnovne šole, verjet-
no ni niti pomislil na to, da ga
bodo ljudje, šola in kraj priteg-
nili do te mere, ko se človek
odloči ostati do konca. S sabo je
prinesel izjemen dar za delo z
ljudmi, saj je znal prisluhniti
njihovim težavam, znal jih je ra-
zumeti, jim svetovati in tudi po-
magati. Vedno je vedel izreči
besedo, najustreznejšo danemu
trenutku. V Gorišnico je prišel
zaradi otrok, osnovnošolcev, ki
jih je bilo treba marsičesa
naučiti in jih vzgojiti času
ustrezno. Kakor se je vedel pri-
bližati ljudem svoje starosti in
tudi starejšim, tako se je vedel
tudi svojim učencem, zato so ga
vsi cenili, spoštovali in imeli
preprosto radi. Mnoge generaci-
je gorišniških osnovnošolcev so
črpale Darkovo znanje, ponuje-
no na preprost in vsakomur ra-
zumljiv način.
Zaradi zahrbtne bolezni, ki ji
je dolga leta uspešno kljuboval,
a se ni hotel vdati, se je Darkovo
pedagoško delo preselilo iz raz-
reda v knjižnico. Knjižnica ni
nikoli samevala. Vsakemu mla-
demu ljubitelju dobre knjige in
slovenske besede je želel ustreči,
če mu je le dopuščal razpoložlji-
vi fond knjig. Pri delu je kljub
bolezni ostal miren, skromen,
brez obotavljanja je sprejel vse
naloge, ki jih zahteva poklic
učitelja in vzgojitelja.
V petek, 31. marca letos, 'je
Darko še zadnjič opravil svoje
delo v knjižnici, pokramljal z
učenci, ki so želeli vrniti ali si
izposoditi knjižno gradivo, pok-
lepetal v zbornici ob kavici in v
popoldanskem času odigral še
zadnjo partijo šaha, saj je bil
tudi član Šahovskega društva
Gorišnica.
In ko smo izvedeli kruto resni-
co, da se je Darkova življenjska
pot iztekla, še preden je dopol-
nil 54 let, smo pomislili tudi na
to, da se v resnici sploh nismo
zavedali resnosti njegove bolez-
ni. Vse premalo smo mu poma-
gali prenašati tegobe težkega
zdravstvenega stanja, ki slej kot
prej premaga in zlomi vsakogar
z enako ali podobno usodo, pa
naj se še tako upira.
7. aprila smo se ob odprti go-
mili lahko Darku, ki je v
Gorišnici učiteljeval 32 let, za-
hvalili v imenu številnih gene-
racij gorišniških otrok in v ime-
nu bivših in sedanjih sodelav-
cev za vsa dobra dela, za velik
prispevek na pedagoškem po-
dročju in tudi za iskreno prija-
teljstvo, ki se je stkalo v teh 32
letih dela v Gorišnici in njeni
osnovni šoli.
Pregovor pravi, da čas počasi
zaceli vse rane. Naše se zlepa ne
bodo zacelile, ostale bodo braz-
gotine, bolečina bo sčasoma oto-
pela, a globoko v naših srcih bo
ostala.
Darko, danes ti lahko rečemo
samo: »Hvala za vse dobro!«
Sodelavci in učenci
Osnovne šole Gorišnica
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
13

GORISNICA / KRAJŠA SVEČANOST OD OTVORITVI
EKOLOŠKEGA OTOKA
Prvi korak občine
k čistejšemu okolju
Ekološki otoki so v nekaterih krajih na našem območjih pos-
tali že stalnica in so se, vsaj ponekod, tudi dobro obnesli. V
občini Gorišnica (središče te občine smo v predlanski Tedni-
kovi ocenjevalni akciji proglasili za najbolj urejeno) so eko-
loški otok dobili letos spomladi, za najprimernejšo lokacijo
pa izbrali prostor pri Mercatorjevi samopostrežbi. Krajša slo-
vesnost ob otvoritvi ekološkega otoka je bila prejšnjo soboto v
Gorišnici, s pesmijo pa so jo obogatili mladi pevci iz OŠ
Gorišnica pod vodstvom Slavice Cvitanič.
Nova pridobitev naj bi pripo-
mogla k bolj čisti Gorišnici, je v
uvodnem delu nagovora dejal
predsednik VO Gorišnica
Andrej Horvat, čeprav je težko,
ker se v občini srečujejo z vedno
večjimi količinami odpadkov.
Pobuda za postavitev eko-
loškega otoka, prvega v občini
nasploh, je prišla od
gorišniškega vaškega odbora.
Potem je Gabriela Šegula nari-
sala projekt, domačin Stanko
Arnečič je poskrbel za njegov
videz, pri postavitvi objekta pa
so sodelovali še nekateri
domačini in mojstri.
Z velikim veseljem je prostor
za postavitev ekološkega otoka
odstopil »prvi in najboljši«
sosed Mercator, je povedal Sta-
nislav Brodnjak, direktor Mer-
catorja SVS Ptuj, ki tudi sicer z
gorišniško občino dobro sodelu-
je. Čisto mesto Ptuj bo v pri-
hodnje poskrbelo za reden od-
voz odpadkov iz ekološkega oto-
ka in ob tem za boljšo
osveščenost občanov, kako in
kaj naj počnejo z odpadki. Da je
to dobra odločitev občine, ki je
postala »lastnica« ekološkega
otoka, se je strinjal tudi direktor
Čistega mesta Andrej Koter. Po
njegovem mnenju gre predvsem
za okolju prijazen način odla-
ganja in ločevanja odpadkov.
V Gorišnici torej od sobote na-
prej ločeno zbirajo odpadke,
med katerimi sta v ospredju pa-
pir in steklo. S prvim ekološkim
otokom pa se je na slovesnosti
pohval tudi župan Gorišnice
Slavko Visenjak, ki je povedal,
da si občina z vsemi silami pri-
zadeva za čistejše okolje. V pri-
hodnje bodo namreč poskrbeli
za postavitev še kakšnega eko-
loškega otoka. Sicer pa je ob tem
pohvalil prav tako »ekološko«
obarvano akcijo gorišniških lo-
vcev, ki so prav na ta dan sadili
drevesa na površini nekdanjega
smetišča v Gajevcih.
Tekst in foto:
T. Mohorko
Ekološki otok v Gorišnica od sobote že služi svojemu namenu.
Za novo gorišniško pridobitev
je precej zaslužen predsednik
VO Gorišnica Andrej Horvat
ZAVRČ / NA CVETNO NEDELJO
Presmet, dolg dobrih 22 metrov
Mnogo ljudi v župniji sv. Miklavža v Zavrču je bilo na cvetno
nedeljo začudenih ob pogledu na prav poseben presmec, ki ga
je k blagoslovu k farni cerkvi prineslo 27 postavnih mož. Mali
presmeci so bili v primerjavi z velikim zares skromni, završki
posebnež pa je bil dolg kar 22,5 metra in zanj so domačini po-
rabili za eno traktorsko prikolico zelenja ter pomladnih
cvetov.
Za okrasitev pesmeca so
Zavrčanci poskrbeli že v soboto,
tako kot je to tudi sicer v nava-
di, nastajal pa je na domačiji
Pravdičevih v Hrastovcu. Po-
buda, da se lotijo česa takega, je
prišla iz turističnega društva
Zavrč in vodstva občine, potem
pa so nekateri domačini stopili
skupaj in poskrbeli za
»občinsko« posebnost. Kot so
povedali, je bil presmec že od
nekdaj ponos haloških vasi,
včasih so vasi celo tekmovale
med seboj, danes pa ni več tako.
Tudi pravih haloških pres-
mecev, ki jih krasijo trsove šibe
(te je treba narezati na vinceko-
vo, 21. januarja) skoraj ni opazi-
ti pri haloških ljudje, čeprav po-
nekod to navado še ohranjajo.
Pri TD Zavrč pa so s tem praz-
nično obarvanim dejanjem žele-
li ne samo obuditi staro tradici-
jo, temveč povezati ljudi ob meji
in jih tudi na tak način ponovno
vzpodbuditi, da bi v prihodnje
morda le malce več sodelovali.
Namen je bil dober, kajti
nedeljskega slavja v završki žup-
niji se je udeležilo lepo število
ljudi, farni župnik Jože
Pasičnjek pa je velik presmec
blagoslovil že v Hrastovcu, kjer
so ga s pesmijo na pot pospremi-
le završke ljudske pevke. Od
tam so ga možje na čelu z
završkim županom Mirano Vu-
kom ponesli čez mejo in
hrvaško Dubravo do farne cer-
kev, kjer bo ostal še nekaj časa.
Tatjana Mohorko
Foto: T. Mohorko
GORNJA RADGONA, BAD RADKERSBURG /
RAZSTAVA O JANEZU PUHU
Razstava na avstrijski
in slovenski strani IttC/C
Pretekli petek, 14. aprila, so odprli v avstrijskem mestu Bad
Radkersburg v kulturnem domu Pavlovi hiši in prostorih Bur-
geršpitala v Gornji Radgoni razstavi z naslovom Janez Puh -
človek, ki je obrnil svet na glavo I.,II. Obe razstavi je pripravil
Zgodovinski arhiv iz Ptuja, avtorica razstav in kataloga pa je
Kristina ŠamperI Purg, ki je vodila obe otvoritvi. Na obeh seje
zbralo veliko obiskovalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili re-
feratom, pripravljenim na tej in oni strani Mure.
Ob otvoritvi razstave v Bad
Radskersburgu, tam se je Puh
učil za ključavničarja, se je s
svojim referatom v slovenščini
predstavila prof. Kristina Šam-
perI Purg, razstavo pa je odprl
avstrijski konzul mag. dr. Kurt
Oktabetz. Na otvoritvi razstave
v Burgeršpitalu v Gornji Radgo-
ni pa sta se z referati o življenju
in delu Janeza Puha predstavila
predstojnik Zgodovinskega ar-
hiva Ptuj Ivan Lovrenčič v slo-
venščini in mag. Hilde Harrer,
ki je podala v nemščini referat z
naslovom Ljudje, ki so Janezu
Puhu pri uresničevanju njego-
vih zamisli stali ob strani. Goste
in udeležence otvoritve je
pozdravil župan občine Gornja
Radgona Miha Vodenik.
Otvoritvi razstave, ki bo odpr-
ta do 13. maja, ogledati pa si jo
je mogoče vsak dan med 9. in
12. uro in med 15. in 17. uro, so
prisostvovali tudi člani novous-
tanovljenega društva Janez Puh
iz Juršince. Z motorji znamke
Puch so se na obe otvoritvi pri-
peljali Vlado Slodnjak
(predsednik društva Janez Puh
Juršinci), Ivan Brumen, Ivan
Zajdela, Vlado Toš, Mirko Bec
in Vlasta Toplak. Juršinski mo-
toristi so s svojo prisotnostjo
obogatili obe svečani otvoritvi
te zanimive razstave.
Ludvik Kramberger
Člani Društva Janeza Puha iz Juršincev ob ogledu najstarejšega
motorja znamke Puch na razstavi v Burgeršpitalu v Gornji Rad-
goni.	Foto: Ludvik Kramberger
14
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
OD TOD IN TAM
ZETALE / JE ZUPAN ŽELEL PREVEČ?
Prevzem/ tudi že v zdravstvu?
Za zdaj smo lahko veseli, da se v zdravniških zgodbah s Ptuj-
skega ne dogajajo napake, ki bi imele usodne posledice za
zdravje ljudi. Kljub takšnim ali drugačnim zdraham v organi-
zacijskem pogledu vsaj za zdaj ni opazno, da bi se občutno
zmanjšala kvaliteta zdravstvenih storitev. Čisto po človeški
plati pa je, da vsak župan, tudi tisti, ki šteje nekaj več kot tisoč
duš, skuša za svoje občane poskrbeti po najboljših možnostih
in jim približati marsikatero storitev. Vprašanje pa je, koliko
je to racionalno, v dobro občanov in tudi skladno s predpisi.
Vsaj pri najnovejšem dogajanju v občini Žetalah je prišlo do
nespoštovanja dogovorjenih pravil igre, ki veljajo za izbiro
osebnega zdravnika.
Župan si je po ureditvi ambu-
lante in zagotovitvi kvalitetnejše
zdravstvene oskrbe (prej so imeli
občani zdravnika le enkrat teden-
sko, delal je v nemogočih razme-
rah, danes imajo zdravnika vsaj
tri ure na dan in dvakrat tedensko |
tudi popoldne, v ambulanti sta
tudi laboratorij in priročna lekar-
na, po potrebi pa zdravnica
opravlja tudi obiske bolnih na
domu) naložil še dodatno nalogo,
da zdravnici zagotovi glavarino.
Zanjo se je opredelilo manj kot
600 občanov od skupno 1450, ko-
likor jih šteje občina Žetale, to pa
ji po županovih navedbah ne za-
gotavlja preživetja. To je pričako-
van izid, glede na to da je nova
zdravstvena zakonodaja v veljavi
že vrsto let, prav tako opredelje-
vanje oziroma izbira osebnega
zdravnika. Zato trditev župana
Žetal, da "ima lahko takšno rav-
nanje naših občanov za zdravstve-
no varstvo v občini katastrofalne
posledice," ne vzdrži presoje. Po
vsej verjetnosti je pozabil, da so
njegovi občani tudi v času, ko še
niso imeli nove ambulante in vsak
dan zdravnice, bili bolni, skladno
z zakonodajo pa so si tudi že pred
leti izbrali osebnega zdravnika.
Zdaj pa, ko so se razmere na po-
dročju zdravstvenega varstva v
občini izboljšale, pa jih poziva, da
zamenjajo izbranega zdravnika, če
ne, "se nepremišljeno odpoveduje-
jo pomembni pridobitvi v občini
in obenem odpovedujejo možnos-
tim nadaljnjega izboljšanja
zdravstvene in zobozdravstvene
oskrbe". V občini namreč načrtu-
jejo tudi ureditev zobozdravstve-
ne ambulante, o uspešnosti pro-
jekta pa žetalski župan že sedaj
upravičeno dvomi, saj bo tudi v
tem primeru odločalo število po-
tencialnih pacientov.
Ob urejanju urnika ambulante
sj)lošne medicine je bilo županu
Zetal s strani ministrstva in zava-
rovalnice obljubljeno, da se bo ta
lahko podaljšal, če bo to zahteval
vpis. Zdaj pa je tako, da ima
zdravnica večji vpis v Majšperku
kot Žetalah. Če se bo takšen trend
nadaljeval, se bo delovni čas v
Majšperku podaljšal, v Žetalah pa
tega ni mogoče pričakovati. V pri-
meru žetalske splošne ambulante
gre za širitev dejavnosti (za konce-
sijo zunaj mreže), zobozdravstvo
pa bi uvedli na novo.
Z vprašanjem zamenjave izbra-
nega osebnega zdravnika se
ukvarjajo pravila obveznega
zdravstvenega zavarovanja. Zava-
rovana oseba lahko zamenja iz-
branega osebnega zdravnika pra-
viloma po enem letu; v posebnih
primerih pa ga lahko zamenja
tudi pred iztekom enoletne dobe.
Sicer pa imajo na Zavodu za
zdravstveno zavarovanje Sloveni-
je skladno s 169. členom teh pra-
vil podrobnejša navodila o izbiri
in zamenjavi izbranega osebnega
zdravnika. Ob tem v zavodu ugot-
avljajo, da zavarovanci še vedno
niso seznanjeni s pravili, ki velja-
jo pri zamenjavi osebnega zdrav-
nika; zamenjava pred potekom
enega leta je namreč izjema, dov-
oljena le v nekaterih primerih.
Ker so v primeru Žetal nastali
zapleti pri zamenjavi izbranih
osebnih zdravnikov, v to je
vključenih več zdravnikov, je to
spodbudilo tudi bivšega žetalske-
ga zdravnika Ratimirja Antolo-
viča, da se je oglasil, saj tudi nje-
mu skušajo odpel j ati paciente.
Županu Žetal je poslal pismo, v
katerem je med drugim zapisal, da
so njegova obvestila in pozivi ne-
pravilno oziroma nemoralno rav-
nanje, ker je s tem kršena pravica
zavarovancev po prostovoljni ozi-
roma svobodni izbiri zdravnika.
Mimogrede: zdravnika si lahko
zavarovanec po veljavnih pravilih
izbere kjerkoli v Sloveniji. "/.../
Vaše ravnanje je nekorektno tudi do
zdravnikov, ki so si jih prebivalci
vaše občine izbrali za osebne zdrav-
nike in se trudijo zavarovancem po-
magati po najboljših močeh, in so nji-
hovi pacienti že leta nazaj v oboje-
stransko zadovoljstvo. Takšen "tihi"
pritisk k drugačni, neprostovoljni iz-
biri gotovo ni v skladu s predpisi in
dobrimi navadami. Pustite ljudem
svobodno odločanje o tem, komu bodo
zaupali svoje zdravljenje, saj živimo
v demokratični deželi, v katero naj bi
spadala tudi vaša občina. Čudi nas,
da se s takšnim načinom pridobivan-
ja "glavarine" strinja zdravnica, in
verjetno lahko upravičeno dvomimo
v njene moralne odlike," je v nadal-
jevanju svojega pisma žetalskemu
županu zapisal zdravnik Ratomir
Antolovič. Ljudje iz Žetal, ki so
njegovi pacienti, se počutijo kot
"črne" ovce. Lokalne ambicije so
močno prizadela tiste, ki želijo os -
tati pri dosedanjih izbranih
zdravnikih, je še povedal zdrav-
nik. Zdaj namreč po prepričanju
nekaterih v Žetalah delajo škodo
svojemu kraju.
Omenjeno stanje je spodbudilo
zavarovalnico, da je pričela izvaja-
ti nadzor in preverjanje vseh dose-
danjih zamenjav izbranega zdrav-
nika in zavračati nepravilno iz-
polnjene izjav o izbiri pred pote-
kom enega leta. Kot smo lahko iz-
vedeli, so menjave pred potekom
enega leta bile, na listih pa tudi ni
bilo navedenega vzroka za zamen-
javo. Vse take listine o novi izbiri
zavarovalnica zavrača s prošnjo,
da se zavarovanci izjasnijo o vzro-
kih zamenjave, če ne, listino od-
stopijo zdravniški komisiji, ki
nato poda svoje mnenje. V zavaro-
valnici pravijo, da niso proti za-
menjavi osebnega zdravnika, ven-
dar ne na silo, temveč po legalni
poti. Zavarovana oseba lahko po
preteku enega leta zamenja izbra-
nega zdravnika tako, da izpolni
listino o novi izbiri, pri čemer ni
dolžna navesti razlogov za zamen-
javo. Pred potekom enega leta pa
je vzrok potrebno navesti.
Zgodba, ki smo jo zapisali, ni
osamljena, do podobnih zapletov bi
lahko (in najbrž bo) prišlo tudi dru-
gje, ker je zapiranja v občinske meje
vse več, tistih pa, ki bi občane sezna-
nili z njihovimi pravicami in
dolžnostmi, pa vse manj. Se "odgo-
vorni" pač znajo dobro zavarovati s
predpisi. Se dobro, da hujših posledic
ne bo, razen morebiti dvomov o mo-
ralnostivpletenih. Se posebej, ker so
poti pri izbiri in spremembi izbire
zdravnika vendarle znane.
MG
HAJDINA / O KOMUNALNI
INFRASTRUKTURI
Najvei sredstev
za dokumentadio
za kanalizadjo
Najpomembnejši projekt na področju komunalne infrastruk-
ture v letošnjem letu v občini Hajdina bo izdelava tehnične do-
kumentacije za gradnjo kanalizacije. Iz proračuna 2000 naj bi
za projekte komunalne infrastrukture skupno namenili okrog
58 milijonov tolaijev, od tega za dokumentacijo za kanalizaci-
jo, ki jo bodo iskali z javnim razpisom, na območju občine in
naselja Kungota v občini Kidričevo okrog 22 milijonov tolarjev.
Odbor za komunalno infrastrukturo v občini Hajdina, ki ga
vodi Alojz Šijanec, je na zadnji seji obravnaval tudi druga in-
vesticijska dela, ki jih bodo v občini predvidoma izvedli v tem
letu.
Za ureditev pločnikov bo letos
šlo tri milijone tolarjev, pri na-
daljnjem urejanj pokopališča
bodo predvidoma uporabili pet
milijonov tolarjev. Kupiti name-
ravajo hladilno omaro, tlakovati
stari del poti na pokopališču,
opraviti pripravljalna dela
(položitev cevi) za namestitev
luči, na parkirišču pa bodo posta-
vili tudi napisno tablo. Na
vzdrževalna dela na komunalnem
področju so pripravili 8 milijonov
tolarjev. Plan teh del bodo po
predlogu, ki ga bo pripravilo Ko-
munalno podjetje Ptuj, potrjevali
vsak mesec sproti. Sest milijonov
bodo namenili za investicijsko
vzdrževanje večnamenskih dvo-
ran, kulturnih spomenikov in
športnih dvoran. Dvorano v
Dražencih bodo na novo opleska-
li, v večnamenskih dvoranih v
Slovenji vasi, na Spodnji Hajdini,
v Gerečji vasi in Hajdošah pa
bodo napeljali centralno ogrevan-
je. Pri občinski stavbi na Zgornji
Hajdini pa letos načrtujejo uredi-
tev strehe in greznice. Za te name-
ne imajo na voljo 3 milijone tolar-
jev. Denarja za sofinanciranje
modernizacije cest pa v občini
Hajdina v tem letu nimajo.
Na 14. seji se bodo svetniki
občine Hajdina sestali v prvih
majskih dneh. V okviru vaških
odborov te dni intenzivno poteka-
jo razprave o osnutku odloka o
javnem redu in miru, ki so ga
svetniki obravnavali na seji 27.
marca. Na posameznih občinskih
odborih pa potekajo razprave o
osnutku odloka o zaščiti vodnih
virov na območju občine Hajdina.
Sestavni del tega odloka bo tudi
pravilnik o določitvi odškodnine
na varstvenih območjih virov pit-
ne vode. Ob tem so se hajdinski
svetniki že ob prvi obravnavi
osnutka odloka na marčevski seji
seznanili, da novi zakon o varstvu
voda govori v njihovo korist, saj
vodne vire opredeljuje samo na
območjih, kjer se ti nahajajo.
Tako se bodo lahko z drugimi
občinami dogovarjali o odškodni-
ni.
MG
Pohvala KPS!
Lepo je, da ima Ptuj Klub
ptujskih študentov! Brez
njega ne bi doživela
odličnega filma v prijetnem
filmoljubnem vzdušju, četu-
di nisem študentka. Za or-
ganizacijo sobotnih filmskih
večerov klubu čestitam in
upam, da bodo sobotne
kvalitetne predstave pogos-
ta in redna stalnica dolgega
veka.
Liljana Klemenčič
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE) POMEMBNI H DNI
Združena desnita
Od konca minulega tedna ima
Slovenija novo združeno stran-
ko SLS + SKD Slovensko ljud-
sko stranko s predsednikom dr.
Francem Zagožnom in podpred-
sedniki Marjanom Podobnikom,
Lojzetom Peterletom in dr. An-
drejem Bajukom. Tako se je
končalo večletno "združevalno"
obdobje, ki je bilo bolj značilno
po najrazličnejših poskusih
ohranjanja samostojnosti
krščanskih demokratov in ljud-
ske stranke. Pravzaprav je bil
edini resnični pobudnik in zago-
vornik združevanja Ivan Oman,
ustanovitelj Slovenske ljudske
stranke, ki je pred leti zaradi ta-
kratne nenaklonjenosti vodstva
SLS do združevanja tudi protest-
no izstopil iz SLS in se vključil v
Peterletovo krščansko demokra-
cijo. Vendar pa tudi za Peterleta
in za druge voditelje SKD ne bi
mogli trditi, da so bili ves čas v
resnici za združitev, čeprav je
nekoč Peterle v korist združitvi
ponujal celo svoj sestop s pred-
sedniške pozicije SKD. Na kon-
cu je bil ravno Lojze Peterle tisti,
ki je do konca poskušal ohraniti
svojo vodilno pozicijo tudi v novi
(združeni) stranki in je zaradi
tega postal tudi največji
poraženec.
VENDARLE "TRETJI
ČLOVEK"
Lider SLS Marjan Podobnik je
v zadnji fazi združevanja v duelu
s Peterletom velikodušno položil
svojo predsedniško pozicijo na
oltar "združevanja". V tem pogle-
du se je marsikdaj zaletavi in ne-
predvidljivi Podobnik izkazal za
bolj realističnega in sprejemljive-
ga s svojo formulo o "tretjem člo-
veku" na predsedniški poziciji
nove združene stranke. Še zlasti
njegova zamisel, da naj bi bil to
ugledni guverner Banke Slove-
nije dr. France Arhar je resnično
obetala temeljit obrat, zaznavno
spremembo v podobi nove
stranke. Vendar pa je tej ideji
Lojze Peterle že od vsega
začetka na različne načine na-
sprotoval, njegova namera, da
bi sam prevzel vodenje
združene stranke, pa je bila zlas-
ti zadnji čas čedalje manj skrita.
Zdaj ni več najpomembnejše, ali
si je M. Podobnik izmislil "tretje-
ga človeka" predvsem zato, da
bi zaustavil Peterleta, ali zato, da
bi resnično pomagal pri vzpos-
tavljanju nove etape v razvoju
desnosredinskega političnega
gibanja na Slovenskem, ki naj bi
ga utelešala nova stranka. Po
združitvenem kongresu vseka-
kor ostaja dejstvo, da se je Po-
dobniku posrečil vsaj del njego-
vega projekta: na vodilni poziciji
združene stranke se je vendarle
znašel "tretji človek", ki sicer ni
dr. Arhar, ampak dr. Franc
Zagožen, eden izmed vrhunskih
politikov dosedanje Slovenske
ljudske stranke, kar si lahko
Marjan Podobnik šteje za pose-
ben uspeh.
Na podlagi predsedniških in
drugih volilnih rezultatov z
združitvenega kongresa večina
slovenskih komentatorjev skle-
pa, da je izvedla SLS nekakšen
"udar", nekakšen "politični prev-
zem" Slovenskih krščanskih de-
mokratov (SKD). Po takšnih nji-
hovih sklepanjih naj potemta-
kem sploh ne bi šlo za "norma-
len" združitveni kongres, ampak
za diktat ljudske stranke. K
takšnim razmišljanjem je najbrž
po svoje pripomogel tudi prvak
SDS Janez Janša s svojim go-
vorjenjem in namigovanjem o
sumljivi vlogi SLS. Pravzaprav je
značilno, da je med vsemi politi-
ki še največ rezerv in pomisle-
kov glede vodstva in dejanske
vloge nove združene stranke iz-
razil ravno Janez Janša. V svojih
izjavah je zadržan in v glavnem
poudarja, da je treba z dejanski-
mi ocenami počakati do prvih
konkretnih potez SLS + SKD
Slovenske ljudske stranke. Ne-
navadna so tudi njegova opozo-
rila na dosedanjo dvolično vlogo
SLS v grupaciji pomladnih
strank. Še celo v izjavi o novem
predsedniku dr. Francu Za-
grožnu je poudaril, da pričakuje,
da bo držal dano besedo bolj
kot njegov predhodnik Marjan
Podobnik. Seveda ni nobena
skrivnost, da je Janša v zadnjih
letih izrazito paktiral z Lojzetom
Peterletom in da sta oba
združeno kontinuirano napadala
vodstvo SLS zaradi "izdajništva"
in koalicije z Drnovškovo LDS.
Na trenutke se je ta kritika spre-
minjala že kar v pozive članstvu
SLS, naj spravi k pameti svoje
problematično vodstvo. Glede
na vse to je pravzaprav celotna
SLS v zaključni fazi združevalne-
ga procesa pokazala izjemno vi-
soko stopnjo pripravljenosti na
pozabljanje in odpuščanje "gre-
hov" sestrskih strank. SLS prav
tako ne kaže zameriti nav-
dušenja nad zmagoslavjem na
združitvenem kongresu. Vseka-
kor so očitki na račun SLS pre-
več površni in enostranski. Ni
moč soglašati s komentatorski-
mi mnenji, da je SLS pokopala
oziroma ukinila SKD. Takšno
sklepanje je nesmiselno, še
zlasti če upoštevamo, da sta
imeli obe stranki na združitve-
nem kongresu isto število dele-
gatov in potemtakem enake gla-
sovalne pozicije. Del krščanskih
demokratov je pač glasoval za
ljudi in ideje iz SLS, ker so se jim
v danem trenutku zdele spre-
jemljivejše in perspektivnejše.
Glasovanje za novega predsed-
nika je pokazalo, da avtokratsko
vodenje, kakršno je v SKD še
zlasti v zadnjem času uprizarjal
Peterle, ne more ostati brez pos-
ledic. Večina kongresnih dele-
gatov (med njimi tudi zaznavno
veliko ljudi iz SKD) je glasovala
za novega človeka in nov slog
vodenja stranke. Verjetno bi se
enako slabo pisalo tudi Marjanu
Podobniku, če bi se na volitvah
znašel v podobni vlogi kot Peter-
le. Hkrati ni moglo ostati nekaz-
novano upadanje popularnosti
SKD in SLS pod vodstvom Loj-
zeta Peterleta oziroma Marjana
Podobnika. Glede tega je morda
še najbolj tipična izjava enega
izmed vidnejših krščanskih de-
mokratov, nekdanjega ministra
in veleposlanika dr. Andreja Ca-
pudra, da je Lojzetu Peterletu
uspelo "nemogoče - SKD je
spravil pod 10 odstotkov glasov
na parlamentarnih volitvah". V
SKD očitno ni ostalo neopaženo
tudi čedalje večje podrejanje
njegovega vodstva Janševim
"smernicam", zato ni naključje,
da na združitvenem kongresu
tudi po zaslugi Krščanskih de-
mokratov ni prišlo do "avtoma-
tičnega" vključevanja nove
stranke v Janševo koalicijo Slo-
venijo. Prav tako se nova stran-
ka ni kar vnaprej pridružila
Janševi in Peterletovi ideji o boj-
kotu parlamentarnih volitev, če
bi te potekale po zdaj veljavnem
proporcionalnem in ne večin-
skem volilnem sistemu.
Vse bolj zaznavno postaja, da
se z novo stranko vzpostavlja
bolj partnerski in interesni odnos
do Janševe SDS, kot pa je bilo
to značilno za obdobje sodelo-
vanja Janša - Peterle, ko je imelo
vse skupaj predvsem 'Vzvišene"
ideološke podmene. Zlasti vodil-
ni ljudje iz nekdanje SLS se
čedalje bolj zavedajo, da je
pravzaprav SDS konkurentska
stranka, ki v bistvu sega po vo-
livcih, ki so tradicionalno gleda-
no predvsem potencialni volivci
nove stranke. Marjan Podobnik
je pred nedavnim celo dejal, da
nova stranka računa na povra-
tek volivcev, ki so svojčas,
razočarani bodisi nad politiko
SKD ali SLS, odšli k Janezu
Janši...
ZAG0ŽN0VA
"MODROST"
Novi redsednik SLS - SKD Slo-
venske ljudske stranke dr. Jože
Zagožen ni neznanka na sloven-
skem političnem nebu. Nekateri
sicer namigujejo, da ni ni-
kakršna karizmatična osebnost,
da je slab govorec in celo nez-
nan kot politik. Seveda gre spet
za hitra in površna sklepanja. V
bistvu je dr. Zagožen že od vse-
ga začetka eden izmed najbolj
aktivnih (in odločilnih) akterjev
sodobne slovenske zgodovine.
Brez kakšnih posebnih formal-
nih funkcij je bil ves čas v
ospredju aktualnih dogajanj in
lahko rečemo, da je odločilno
vplival tudi na podobo SLS kot
zmerne desne stranke, kar ob si-
ceršnji vihravosti nekaterih nje-
nih voditeljev, še zlasti Marjana
Podobnika, ni bilo vselej lahko.
Dr. Zagožen je marsikdaj delo-
val kot korekitv različnih skraj-
nosti, takšen pa bo lahko zelo
koristen tudi za novo združeno
stranko. Nekaj simbolike je tudi
v tem, da je bil dr. Zagožen uni-
verzitetni profesor kar nekaj naj-
pomembnejšim funkcionarjem
nekdanje SLS, tako tudi Marjanu
Podobniku, ki so mu - kljub vse-
mu - v politiki puščali posebno
mesto in priznavali modrost. Ve-
liko profesorske modrosti bo po-
treboval tudi na novem mestu,
še zlasti pri poenotenju v stranki
in uveljavljanju notranje demo-
kracije. Vsekakor ne bo najlažja
naloga tudi usklajevanje dela s
tremi podpredsedniki - Peterle-
tom, Podobnikom in Bajukom.
Za začetek se dr. Zagrožen že
razlikuje od svojih predhodnikov
po tem, da ne "producira" vsak
dan izjav za javnost...
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
15
......._.v kdhME - SML.......
PTUJ / 41. REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV
Zabavna glasba tudi
v pevskih zborih
Šestega aprila je v polnem Narodnem domu na Ptuju odmevala
pesem mladinskih pevskih zborov iz osmih od osemnajstih šol,
ki jim organizira revije območna izpostava SLKD Ptuj. Upad
števila normalno delujočih in za revijalne nastope sposobnih
in voljnih zborov je od lani dalje pojav, kije značilen za skoraj
celo Slovenijo. Ustrezne strokovne službe na Zavodu za šolstvo
so zaskrbljene in bodo pripravile natančne analize stanja delo-
vanja mladinskih zborov oz. njihove abstinence.
Druga novost v sporedih mla-
dinskih zborov je vdor zabavne
glasbe (raje uvožene kot sloven-
ske), ki pa ni vselej kvalitetna ali
pa vzorno predstavljena. Na Ptuju
smo tako slišali kar osem takih
skladb. Letos so nastopili zbori:
OS Juršinci in zborovodka Katja
Stošič. Na nastop je pripeljala le
pevsko skupino. Predstavila je
eno- do dvoglasno petje ob podpo-
ri instrumenta. OŠ Markovci,
zborovodka Jerneja Bombek Go-
bec. Zbor je zapel dve triglasni
skladbi brez spremljave in eno za-
bavno s klavirjem. OS Destrnik z
zborovodko Natašo Zemljič je
predstavil dve triglasni pesmi in
eno ob spremljavi Orffovih in-
strumentov. OŠ Gorišnica, zbo-
rovodka Slavica Cvitanič. Zbor
se je predstavil z dvema večglasni-
ma skladbama a cappella in s slo-
vensko noviteto s področja zabav-
ne glasbe. OŠ Cirkulane, zboro-
vodka Irena Sabler. Zbor, ki je od
lani napredoval, je kot edini na re-
viji predstavil eno Kogojevo
skladbo ter eno triglasno in eno s
klavirjem. OŠ Majšperk, zboro-
vodka Stanka Erjavec. Zapeli so
dve triglasni in eno zabavno s kla-
virjem. OŠ Mladika z zborovod-
ko Jasno Drobne. Zapeli so eno
dvoglasno in dve zabavni pesmi s
klavirjem. OŠ Videm, zborovod-
ka Sonja VVinkler. Zapeli so rene-
sančni kanon, zahtevno dvoglasje
s klavirjem in eno zabavno sklad-
bo.
Posamezne zbore so s klavirjem
spremljali Tanja Kožar Stošič,
Slavica Kurbus in Davor
Brdanovič.
Revijo je že drugič zapored stro-
kovno spremljala prof. Dragica
Zvar, svetovalka Zavoda RS za
šolstvo za šolske pevske zbore. Iz-
brala je tudi že zborovodje, ki
bodo lahko s svojimi zbori sodelo-
vali na medobmočnih srečanjih
zborov z območij Lenart, Ormož,
Ptuj in Slovenska Bistrica.
Srečanje mladinskih zborov bo v
Slovenski Bistrici 11. maja. S
ptujskega območja so izbrane zbo-
rovodke: Jasna Drobne, Jerneja
Bombek Gobec in Sonja VVink-
ler s svojimi zbori. Medobmočna
revija otroških pevskih zborov pa
bo 26. maja v Ormožu. Izbrane so
zborovodke: Slavica Cvitanič,
Stanka Erjavec in Metka Za-
goršek s svojimi otroškimi zbori.
MiG
Mladinski pevski zbor OŠ Cirkulane z zbrorovdko Ireno Sabler.	Foto: Langerholc
ROGOZNICA / OBČNI ZBOR KULTURNEGA DRUŠTVA
Obnova kulturne dvorane
prednostna naloga
Na občnem zboru kulturnega društva Rogoznica so zbrani
ugodno ocenili minulo dvoletno delo. Med uspehe uvrščajo:
ustanovitev moškega pevskega zbora, aktivnost sekcije Koran-
ti, prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku ter obnovo sa-
nitarij in dveh sob za kulturno dejavnost.
Osrednje vprašanje v razpravi je
bilo, kako, kdaj in s katerimi
sredstvi obnoviti kulturno dvora-
no in jo opremiti s centralno kur-
javo, da bo čimprej služila kultur-
nim in družabnim potrebam kra-
janov primestne četrti Rogoznica.
Kulturni prostor v primestnih
četrtih je v občinskih planih in
proračun postavljen na stranski
tir, nujno pa je, da mestna občina
Ptuj načrtno obnavlja, vzdržuje in
opremlja kulturni prostor tudi v
središčih primestnih četrti Graje-
na in Rogoznica. Zbor je sprejel
pobudo predstavnika Društva
upokojencev Rogoznica, da se
društvo obrne na vse krajane s
prošnjo za prostovoljne prispevke
za obnovo kulturne dvorane, ven-
dar pod pogojem, da finančna
sredstva iz kulturnega tolarja za-
gotovita tudi mestna občina Ptuj
in Sklad Republike Slovenije za
ljubiteljske kulturne dejavnosti.
Zbor je sprejel programsko
usmeritev za delo moškega pev-
skega zbora, likovne sekcije, sek-
cije Koranti in za obnovo društve-
ne knjižnice. Pri tem pa so si člani
zastavili vprašanje, kako program
financirati. Iz Sklada za ljubitelj-
ske kulturne dejavnsoti Republi-
ke Slovenije - Območna izpostava
Ptuj naj bi v društvo mesečno pri-
tekalo le 12.500 tolarjev za stro-
kovne vodje sekcij. S članarino, ki
jo letno plača član društva v višini
tisoč tolarjev, se ne da delati
čudežev kljub prostovoljnemu
delu vseh članov društva.
Občni zbor je opravil dopolnilne
volitve v upravni odbor. Za nove-
ga podpredsednika so izvolili Ig-
naca Vrhovška in za blagaj-
ničarko Ivanko Toplak iz Nove
vasi pri Ptuju. Ustanovili so od-
bor za obnovo kulturne dvorane,
ki ga bo vodil predsednik društva
Marjan Cajnko iz Nove vasi pri
Ptuju.
Zbor se je posebej zahvalil vsem
tistim članom društva, ki so pri
obnovi sanitarij in dveh sob za
kulturno dejavnost opravili pros-
tovoljno delo v vrednosti 250.000
tolarjev, ter mestni občini Ptuj,
primestni četrti Rogoznica in
Skladu za ljubiteljske kulturne
dejavnosti Republike Slovenije za
vložena finančna sredstva v vred-
nosti 732.289 tolarjev.
Feliks Bagar
PTUJ / KONCERT VVOLFGANGA PANHOFERJA
Veter z vrhunskim umetnikom
V	petek se je v dvorani glasbe-
ne šole Karola Pahorja Ptuj s
samostojnim koncertom
predstavil avstrijski vio-
lončelist VVolfgang Panhofer.
V	prvem delu koncerta je zai-
gral Ricercar Domenica Ga-
briellija in Suito Johanna Se-
bastiana Bacha. V drugem
delu koncerta je avstrijski
umetnik predstavil tri sodob-
ne skladbe: Mutacijc Rainer-
ja Bischofa, Suito za vio-
lončelo solo Ernsta Krenek in
Sonato za violončelo solo
VVolframa Wagnerja.
Z briljantno igro, z odličnim
tehničnim znanjem, čisto intona-
cijo je Wolfgang Panhover pripra-
vil zelo zanimiv koncertni večer,
kljub temu da je nastopal v vseh
skladbah kot solist (brez običajne
klavirske spremljave).
Koncertni večer z Wolfgangom
Panhoferjem so pripravili: Av-
strijsko veleposlaništvo v Ljublja-
ni v sodelovanju z Mestno občino
Ptuj in Območno izpostavo Skla-
da za ljubiteljske kulturne dejav-
nosti Ptuj. V okviru tega sodelo-
vanja je bil to že tretji projekt kul-
turnega sodelovanja med Avstrijo
in Slovenijo.
Dvorana je bila sorazmerno pol-
na, kljub temu da sta bili ta večer
v Ptuju še dve odmevni kulturni
prireditvi.
FL
VVolfgang Panhover s svojim violončelom. Foto: Langerholc
GORIŠNICA / GOSTILI OBMOČNO SREČANJE OTROŠKIH
FOLKLORNIH SKUPIN
Peli, plesali in igrali
ves ljubi veter
Gostitelj letošnjega območnega srečanja otroških folklornih
skupin sta bila PD Ruda Sever Gorišnica in tamkajšnja
občina, srečanje pa je tudi tokrat pripravila območna izpos-
tava SLKD Ptuj ob pomoči Zveze kulturnih društev. V
Gorišnici se je prejšnji petek predstavilo 12 otroških fol-
klornih skupin, ki v največji meri delujejo po osnovnih
šolah na ptujskem območju.
Igramo se je bil naslov spleta
mlajše FS OŠ ljudski vrt pod
vodstvom mentoric Silve Fartek
in Simone Lozinšek, mali folklo-
risti pa so na odru prikazali igri
petelinji boj in rekljanje. Otroška
FS Rožmarin Dolena pod vodst-
vom Francke Petrovič in Maje
Glaser je v spletu Mi igramo, mi
plešemo, mi pojemo ves ljubi,
božji dan odplesala plese, kot so
zibenšrit, špic polka, šoštarska in
marička, belokranjske plese so
plesali mali folkloristi FŠ Klopo-
tec DPD Svoboda Ptuj, ki jih vo-
dita Cvetka Glatz in Nada Je-
renc. Mentorica Irena Sabler je
na srečanje pripeljala otroško FS
OŠ Cirkulane, ki je v spletu Rad
bi vedel, kak' kmetič plesala plese
zibenšrit, mlinček, konjski ples in
čindara, folkloristi skupine Trta
OŠ Juršinci pod vodstvom Da-
rinke Znidarič so pokazali splet
Zajček potuje čez sedem gora in
dolin, starejša FS OŠ Ljudski vrt
pa je odplesala splet gorenjskih
plesov. S štajerskimi plesi so se
predstavili folkloristi OŠ Mar-
kovci pod mentorskim vodstvom
Milana Gabrovca, otroška FS
Zvegla OŠ Podlehnik z mentori-
co Romano Mere pa je plesala v
spletu Lisička je prav zvita zver.
Kovača so se v pesmi in plesu
igrali najmlajši iz FS Ltikari OŠ
Doma ve, ki jih vodi Darinka
Znidarič, Gremo na Katrejo so si
rekli člani otroške FS FD Lanco-
va vas in se s plesom tja tudi od-
pravili, njihov mentor je Damir
Kosi, najmlajši folkloristi iz OŠ
Cirkovce pod vodstvom Marije
Jurtela pa so pokazali splet Na
paši. In še zadnja skupina na
letošnjem srečanju domačini in
otroška FS Klas OŠ Gorišnica,
ki jih vodi Darinka Znidarič.
Gorišničani so na odru pokazali
splet Pase se mi kravica in ples
Izidor ovčice pase.
Srečanje malih in malo večjih
folkloristov je uspelo; organiza-
torji so bili zadovoljni, otroci pa
prav tako, saj so se ob nastopu še
prijetno zabavali in navezali nova
prijateljstva.
T. Mohorko
Na gorišniškem kulturnem odru je bilo veselo v družbi
otroških folklornih skupin z različnih koncev.
Foto: Langerholc
OD TOD IN TAM
SREDIŠČE OB DRAVI O
Koncert mešanega pevskega
zbora DU z gosti
Zadnja prireditev, ki so jo v Središču ob
Dravi pripravili v okviru 46. krajevnega praz-
nika, je bil dobro obiskan koncert mešane-
ga pevskega zbora Društva upokojencev
Središče ob Dravi, ki deluje pod strokovnim
vodstvom Simone Koser. V nedeljo, 16.
aprila, so se v Sokolani domačim pevcem
pridružili gostje, mešani pevski zbor
Društva upokjencev Ivanjkovci, pevska sku-
pina Spominčice iz Ptuja ter glasbenika Si-
mona Koser in Milan Bratuša. Koncert, ki se
je zaključil z venčkom ljudskih vseh nasto-
pajočih, je povezovala Zinka Merkoci.
Majda Fridl
ORMOŽ O Razstava
slikarja Jožeta Foltina
V	četrtek, 20. aprila, se bo 18. uri v Avtosa-
lonu Renault - prodajno-servisni center na
Hardeku v Ormožu pričela otvoritev razsta-
ve akademskega slikarja Jožeta Foltina.
Umetnika in njegovo delo bo predstavil li-
kovni pedagog Bojan Oberčkal. Otvoritveni
kulturni program so pripravile dijakinje
ormoške gimnazije. Zbranim bodo predsta-
vile izbrana besedila iz pesniškega opusa
prof. Blanke Erhatič, dijakinja Mojca
Kovačič pa bo zaigrala na kitaro.
Majda Fridl
ORMOŽ O
Srečanje plesnih skupin
V	ormoškem domu kulture se bo v petek,
21. aprila, ob 12. uri pričelo območno
srečanje plesnih skupin. V 18 plesnih
točkah se bodo predstavili najmlajši plesal-
ci plesnega vrtca Pandora iz Ormoža, Dor-
nave, Gorišnice, Ivanjkovcev in od Mi-
klavža, skupine plesne šole Pandora iz OŠ
Polenšak in OŠ Tomaž pri Ormožu, skupini
otroškega plesnega gledališča Pandora iz
Ormoža in Ljutomera, dve plesni skupini
OŠ Kog, plesni skupini MIX in Frajlice iz OŠ
Ormož ter plesna družina GEA iz Ptuja.
Majda Fridl
OBREŽ rn Pokažikaj znaš
V Obrežu so tudi letos pripravili tradicio-
nalni Pokaži, kaj znaš. V soboto, 15. aprila,
so člani Mladinskega društva Obrež pripra-
vili prireditev, na kateri je sodelovalo 17
nastopajočih. Najboljšim so podelili denar-
ne in materialne nagrade. Večer se je zakl-
jučil z zabavo ob zvokih ansambla Kompro-
mis.
Majda Fridl
16
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
PO NAŠIH KRAJIH
PTUJ / V ANTIČNEM LAPIDARIJU ODSLEJ TUDI V. MITREJ
Arheološko bogastvo
še bolj približali javnosti
V okviru nedeljske matineje v Pokrajinskem muzeju Ptuj in ob
pričetku sezone v zbirkah dominikanskega samostana, ki so
čez zimo zaprte in jih za javnost odpirajo 15. aprila, je bila 16.
aprila na dvorišču samostana prireditev ob odprtju stalne pos-
tavitve rekonstruiranega V. mitreja, ki je postavljen v antičnem
lapidariju; do nedavnega je bil postavljen v hotelu Mitra. V ne-
deljo so v dominkanskem samostanu odprli tudi novo recepci-
jo. Tako se Pokrajinski muzej Ptuj že ob pričetku nove turis-
tične sezone postavlja z nekaterimi novostmi. Zbirke v njem
bodo poslej odprte v istem času kot na gradu, s čimer jih po be-
sedah direktorice muzeja dr. Maijete Ciglenečki še bolj pri-
bližujejo javnosti.
Peti mitrej je predstavil vodja ta-
kratnih izkopavanj Ivan Tušek,
univ. dipl. arheolog. Najden je bil
leta 1987 med Peršonovo ulico in
domom učencev v Rabelčji vasi -
zahod v Ptuju. Ob zasipavanju
vročevodnega jarka so naleteli na
rimski posvetilni oltar iz belega
drobnozrnatega marmorja, ki je
bil posvečen sončnemu bogu ne-
premagljivemu Mitri, pod humu-
sno plastjo pa so našli še dva dobro
ohranjena temelja iz rečnih oblic,
poškodovan oltar iz rumenega
peščenca, dele marmornih oltar-
nih stebrov, dele reliefnih pred-
stav Cautesa in Cautopatesa, Mi-
trove glave, Mitrovo darovanje ter
del reliefa Sola in Lune. V večini
so bili marmorni deli močno
poškodovani.
Od nedelje je rekonstruiran V.
mitrej stalno na ogled v domikan-
skem samostanu. Postavljen je na
mesto, ki mu pritiče.
Ptuj je z najdbami petih mitrejev
edinstveno mesto v Evropi. Kot
navaja Ivan Tušek, daje V. mitrej
novo podobo stanovanj sko-obrt-
niškemu in grobiščnemu kom-
pleksu Poetovione v času od dru-
gega pa tja do druge polovice 4.
stoletja.
Odprtje stalne postavitve V. ptuj-
skega mitreja je z igranjem na har-
fo počastila An j a Kožuh, učenka
Srednje glasbene in baletne šole v
Mariboru; formalno odprtje pa je
opravil ptujski župan Miroslav
Luci. V okviru prireditev ob stalni
postavitvi zadnjega ptujskega mi-
treja je v torek zvečer v nekdanji
obednici dominikanskega samos-
tana dr. Pavla Korošec predstavila
monografijo Nekropola na ptuj-
skem gradu, v sredo so se v istih
prostorih zvrstila predavanja Iva-
na Tuška o zadnjem odkritem mi-
trej u v Rabeljčji vasi na Ptuju,
Mojce Vomer - Gojkovič, univ.
dipl. arh., o ptujskih mitrejih in
Ivana Žižka, univ. dipl. arh., o
tretjem ptujskem mitreju v luči
materialne kulture.
Arheološko bogastvo in spoz-
nanje pa bodo v soboto in nedeljo
ptujski muzealci odkrivali tudi
otrokom. Pripravili so muzejski
vikend za otroke o antičnih pripo-
vedkah, ki ga bo vodila muzejska
pedagoginja Metka Stergar in bo
oba dni potekal med 10. in 13. uro.
Po arheoloških zbirkah pa bo vo-
dil kustos Ivan Žižek.
Peti mitrej je na ogled vsak dan
med 9. in 17. uro.
Tudi na nedeljski matineji v Do-
minikanskem samostanu v Ptuju
so sodelovali člani Rotary kluba iz
Ptuja, ki so poskrbeli za dobro ma-
lico. Izkupiček so tudi tokrat na-
menili za otroke s cerebralno para-
lizo. Sodelovanje med rotarijanci
in ptujskim muzejem uspešno po-
teka že četrto leto.
MG
Peti mitrej je predstavil vodja takratnih izkopavanj Ivan
Tušek, univ. dipl. arheolog.	Foto: Črtomir Goznik
OD TOD IN TAM
MARKOVCI • Danes se/a sveto
Svetniki občine Markovci se bodo danes, v
četrtek, 20. aprila, ob 17. uri sestali na 15. redni
seji. Na dnevnem redu imajo kar 17 točk, med dru-
gim o predlogu komisije za odlikovanja in priznan-
ja o podelitvi občinskih priznanj.
MARKOVCI 0 Pred prvim
občinskim praznikom
V občini Markovci je že vse pripravljeno za praz-
novanje prvega občinskega praznika, za katerega
so izbrali 25. april, ko goduje farni zavetnik Sv.
Marko. Sredi vasi bodo postavili prireditveni šotor,
v katerem se bodo vrstile najrazličnejše prireditve
od ponedeljka, 24., do nedelje, 30. aprila. Več o
njih v Listu iz Markovcev, ki je priloga današnjega
Tednika.
PTUJ • Zeleni ob dnevu Zemlje
Zeleni Ptuja bodo ob 22. aprilu, dnevu Zemlje,
jutri, v petek, 21. aprila, ob 10. uri pred Mercatorje-
vo blagovnico mimoidočim delili humus. S tem
želijo javnost opozoriti na prekomerno uporabo
raznovrstnih gnojil, pesticidov in herbicidov, ki iz
leta v leto bolj onesnažujejo Zemljo, podtalnico,
nas.
PTUJ • Dijaški dom je odprl vrata
V Dijaškem domu v Ptuju so v torek, 18. aprila,
na dnevu odprtih vrat obiskovalcem ves dan pred-
stavljali domske in izvendomske dejavnosti. Kot je
povedal ravnatelj Matjaž Neudauer, so gojenci in
vzgojitelji ob pomoči mentorjev že dopoldan slikali
na svilo, pozneje so modelirali, poslikavali pirhe,
ukvarjali so se s fitnesom in oblikovanjem, izdelo-
vali so japonske vrtičke, seznanili pa so jih tudi s
krvodajalstvom in nevarnostjo kuge 20. stoletja -
aidsa.
PTUJSKA GORA •
Prireditve ob dnevu šole
Učenci in učitelji kolektiva OŠ Majšperk - po-
družnice Ptujska Gora pripravljajo danes, v
četrtek, 20. aprila, ob 15. uri praznično kulturno
prireditev ob dnevu šole. V letošnjem letu so se
odločili, da bodo dali večji poudarek branju oziro-
ma knjigi, zato bo dan šole potekal pod geslom
Knjiga in jaz. Učenci bodo prebirali odlomke iz
knjig, spisov in pesmi, vmes bodo zaigrali, zaple-
sali in zapeli. Podelili pa bodo tudi priznanja za
predšolsko bralno značko in predstavili republiški
bralski projekt Knjigobube.
-OM
PREJELI SMO
Haloze v enem volilnem
okraju
V vašem cenjenem časopisu Tednik št. 15 z dne
13.4.2000 ste objavili članek v zvezi s problematiko
volilnih okrajev pod naslovom "Haloze v enem vo-
lilnem okraju" avtorja J. Bračiča. Vljudno vas pro-
sim, da v skladu z 9. členom Zakona o javnih glasi-
lih (Uradni list RS, št. 18/94) objavite naslednje po-
jasnilo:
Avtor članka "Haloze v enem volilnem okraju" J.
Bračič navaja v omenjenem članku, da je zadnji pred-
log volilnih okrajev, ki je bil predložen v obravnavo
državnemu zboru, nastal po meri sedanjih poslancev
s tega območja. Kar se mene osebno tiče, je omenjena
trditev netočna oziroma lažna, ker nisem sodeloval
pri nobeni pripravi doslej v javnosti predstavljenih in
v državni zbor vloženih predlogov volilnega zakona
oziroma volilnih okrajev. Avtorju članka bi moralo
biti znano, kdo je predlagatelj omenjenega zakona
oziroma predloga. Moje osebno stališče je, da je
omenjeni predlog, kar se tiče volilnega okraja, ki
združuje občine Ormož, Gorišnica in Zavrč, nestro-
koven in nesprejemljiv, saj poskuša na silo združiti
interese Prlekije, Ptujskega polja in Haloz. Če bi se
avtor članka podrobneje posvetil problematiki volil-
nih okrajev oziroma doslej vloženim predlogom v
državnem zboru, bi lahko ugotovil, da so isti predla-
gatelji zakona v dosedanjih svojih predlogih predla-
gali volilni okraj, ki združuje občine Dornava,
Juršinci in Ormož, da je strokovna komisija navede-
nim trem občinam dodala še občino Sv.Andraž in da
je zadnji oziroma v članku obravnavani predlog nas-
tal očitno po meri predlagatelja. Upam, da do spre-
membe ni prišlo potem, ko so zvedeli, da sem rojen v
Dornavi. V celoti se strinjam s tistimi, ki zahtevajo,
da morajo Haloze biti zajete v enovitem volilnem
okraju.
Vili Trofenik
ROGOZNICA / SEMINAR STAREJSI ZA STAREJSE
Spodbujamo skrb za starejše
V Društvu upokojencev Rogoznica si prizadevajo, da bi delo
njihovih odbornikov čimbolj uresničevalo interese in potrebe
500 članov tega društva. S tem namenom so v sodelovanju z
Zvezo društev upokojencev Slovenije 12. aprila za svoje odbor-
nike in odbornike Rdečega križa primestne četrti Rogoznica
organizirali enodnevni seminar "Starejši za starejše".
Dopoldne so zbrani z zaniman-
jem prisluhnili predavanjem pro-
fesorice Irene Levičnik iz Ljublja-
ne o pogledu na staranje danes in
jutri. Podpredsednica Zveze
društev upokojencev Slovenije
Angelca Žiberna je razčlenila
prostovoljno delo kot vrednoto in
potrebo, podrobneje pa predstavila
socialni program društev upoko-
jencev. Marta Hrovatin iz Gro-
suplja je prikazala prostovoljno
delo, vsebino in oblike aktivnosti
upokojencev v občini Grosuplje.
Seminar so v popoldanski razpravi
z razpravami obogatili predstavni-
ki patronažne službe in enote
vzgoje in izobraževanja v zdravst-
vu Zdravstvenega doma Ptuj,
Doma upokojencev Ptuj,
Območne zveze društev upokojen-
cev in Območnega združenja
Rdečega križa Ptuj. Odborniki so
v razpravi izpostavili številne pro-
bleme, s katerimi se starejši
srečujemo v lastnem bivalnem
okolju, ob obiskih pri zdravniku
ali obiskih zdravnikov na domu, v
odnosih med otroci in starši, lasmi
skrbi za zdravje, poudarili pa so
tudi pomen vzgoje otrok v šolah v
odnosu do spoštovanja starejših.
Izmenjali so tudi izkušnje o delu
odbornikov pri stikih z ljudmi v
naseljih.
Namen seminarja je bil, da se od-
borniki upokojencev in Rdečega
križa usposobijo za še boljše delo
na področju socialne in humani-
tarne dejavnosti. Poudarili so, da
je skrb za dobro počutje članov
društva stalna, pomembna in od-
govorna, mora pa še posebej priha-
jati do izraza v odnosu do članov,
ki so težko bolni, onemogli ali pa
drugače prizadeti in osamljeni.
Opozorili so tudi, da to ne more
biti le skrb društev upokojencev in
Rdečega križa, ampak tudi četrtne
skupnosti, občine in vseh služb, ki
se s socialno humanitarno dejav-
nostjo poklicno ukvarjajo.
Feliks Bagar
Foto: M. Ozmec
HAJDINA / GLEDALIŠKA SKUPINA ZNOVA NAVDUŠUJE
Z Gugalnikom naprej
Po desetletnem premoru je na Hajdini ponovno zaživela gleda-
liška dejavnost. Najprej so se člani dramske sekcije predstavili
občinstvu s predstavo Mali oglasi, lani z uspešno komedijo Po-
litika, bolezen moja in letos z zelo dobro sprejeto komedijo Gu-
galnik. Da je delo res pritegnilo tako gledalce kot selektorje,
govori podatek, da si je predstavo v 13 ponovitvah ogledalo 735
ljudi. Še razveseljivejše pa je dejstvo, da seje dramska skupina
KPD "Stane Petovič" Hajdina skupaj s skupino iz Vidma uvr-
stila v sam vrh območnega srečanja odraslih gledlaiških sku-
pin, ki je potekalo od 31. do 24. aprila, in si s tem zagotovila
nastop na medobmočnem srečanju gledaliških skupin, ki je
bilo v Lenartu od 14. do 16. aprila.
Priznati moramo, da smo se
uspeha nadvse razveselili igralci,
režiser Maks Fridl in vsi tisti, ki so
kakorkoli pripomogli k uprizoritvi
te predstave. V letošnjem dram-
skem delu je 13 nastopajočih in
dobra polovica igralcev je prvič
stopila na odrske deske. Ko smo v
drugi polovici oktobra začeli delo,
se nismo nadejali takšnega uspeha.
Boriti smo se morali z različnimi
težavami, s katerimi se prav goto-
vo srečujejo tudi druge tovrstne
skupine. Kljub vsemu smo konec
januarja imeli premierno uprizori-
tev in do sedaj smo igrali v desetih
različnih krajih.
Zagotovo nam je uspeh, ki smo
ga dosegli na območnem srečanju
vlil novih moči in je velika moti-
vacija za prihodnja leta. Zahvalju-
jemo se občini Hajdina in županu
Radu Simoniču za finančno
pomoč, Maksu Drevenšku in Boja-
nu Stumbergerju za pomoč pri
prevozu naših pripomočkov ter si
želimo le še čim več zadovoljnih
gledalcev, uspešnih igralcev in
predstav.
Nataša Štumberger
PTUJ / PRED DNEVOM UPORA PROTI
OKUPATORJU
Pfir/sfc/ boni za
ohranitev spominov
Zaradi nekaterih nesporazumov glede varovanja in vzdrževan-
ja grobišč ter spominskih obeležij iz narodnoosvobodilnega
boja 1941 - 1945 je predsednik ptujskega območnega odbora
Združenja borcev in udeležencev NOB Ivo Rau na župane 15
občin s ptujskega območja naslovil poseben dopis. V njem
opozarja, da bi radi ob letošnjem praznovanju državnega praz-
nika dneva upora proti okupatorju 27. aprila posvetili poseb-
no pozornost obeleževanju tega za slovenski narod pomemb-
nega praznika.
Predsednik borčevske organizacije Ivo Rau opozarja, da je bilo v
prejšnji ureditvi pred letom 1990 sprejetih več odločitev, ki terjajo, da se
s posebno pieteto spomnimo na vse tiste, ki so v letih 1941 -1945 darova-
li svoje življenje za osvoboditev slovenskega naroda. Med drugim spo-
minja, da je bil v letu 1982 sprejet poseben družbeni dogovor, iz katerega
izhajajo podatki o 110 spominskih obeležjih in grobiščih na območju 15
novih občin in krajevnih skupnosti. Ker je bil seznam narejen leta 1998,
ni v celoti upošteval sedanje upravne in teritorialne razdelitve na 15
občin bivše občine Ptuj. Zato je k dopisu borčevske organizacije priložen
tudi seznam vseh obeležij in grobišč, da lahko župani oziroma posamez-
ne občine ugotovijo dejansko stanje na svojem območju. Ivo Rau poziva
vse župane, da čimprej sporočijo pripombe k omenjenemu seznamu, saj
bi borci radi še letos dokončno uredili to tako zahtevno in občutljivo po-
dročje ohranitve spominov na NOB.
-OM
LENART /
OBMOČNO
SREČANJE
PLESNIH SKUPIN
plesali
V Domu kulture v Lenartu da-
nes poteka območno srečanje
plesnih skupin občin Benedikt in
Lenart, katerega organizatorja
sta Območna izpostava Sklada
RS za ljubiteljske kulturne dejav-
nosti Lenart in Zveza kulturnih
društev Lenart. Srečanje se
začne ob 10. uri.
Letošnje območno srečanje ple-
snih skupin iz Lenarta in Bene-
dikta bo spremljala strokovna se-
lektorica za plesno dejavnost
Snježana Premuš iz Maribora. Za-
plesale pa bodo skupine: Crazy
girls - plesna skupina JVIZ OS Be-
nedikt pod vodstvom An je Sene-
kovič, plesalci baletnega studia ba-
letne šole Jasna iz Lenarta pod
vodstvom Jasne Soštarič, plesna
skupina kulturnega društva Bad
girls iz Lenarta pod vodstvom An-
dreje Roškar, plesna skupina Coc-
sinelle iz Lenarta pod vodstvom
Barbare Petovar, plesni skupini
kulturnega društva Ernest Golob -
Peter od Sv. Trojice pod vodstvom
Renate Feldhofer, plesni skupini
JVIZ OS Sv. Trojica Mega smrklje
pod vodstvom Nine Polanec in
Navihanke pod vodstvom Hane
Jenstrle^ plesna skupina Raglje
JVIZ OS Voličina pod vodstovm
Mojce Vogrin Pivjakovič in mlajša
mažoretna skupina kulturnega
društva MOL iz Lenarta pod
vodstvom Anice Omerzu.
AK
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
17
PO NAŠIH KRAJIH
NOVICE Z INTERNETA
S spletno stranjo do barvnega tiskalnika UP 610 C
V zadnjem času se v javnosti vse bolj pojavlja pojem "Inter-
net". Gre za svetovno globalno računalniško omrežje, v kate-
rega je priključenih nekaj deset milijonov računalnikov po
vsem svetu. Internet predstavlja orodje za globalno komuni-
kacijo praktično z vsem svetom - in to udobno z delovnega
mesta ali pa kar od doma.
Na računalnikih, ki so povezani
v Internet, so ogromne količine
podatkov s praktično vseh po-
dročij. Se več - ker so preko Inter-
neta povezani tudi ljudje, ki dela-
jo s temi računalniki, lahko zme-
raj najdete koga, ki vam je voljan
pomagati pri reševanju vašega
problema, ne glede na to, kje na
zemeljski obli ste. Po drugi strani
pa imajo tudi vsi ti ljudje dostop
do vas, zato je Internet idealno
sredstvo pri poslovanju podjetij.
Ljudje z vsega sveta si po Interne-
tu izmenjujejo programe in podat-
ke, se vključujejo v konferenčne
sisteme, pošiljajo pošto ... Svetov-
no spletno omrežje Internet pos-
taja vse večja promocija krajev in
podjetij.
V Tedniku smo pred štirinajsti-
mi dnevi uvedli rubriko, kjer
bomo izbirali najbolj zanimivo
oz. prepričljivo spletno stran, ka-
tere vsebina je na kakršenkoli
način povezana s Ptujem in njego-
vo širšo okolico. Rubrika bo v
Tedniku vsakih štirinajst dni in v
njej bo predstavljena spletna
stran, ki bo med prijavljenimi na-
jatraktivnejša. Naslove svoje In-
ternet strani lahko pošljete na
elektronski naslov: mi-
lan. krajncZzuriteme. com
V pretekli rubriki smo govorili
nekaj o oglaševanju spletnih stra-
ni na Internetu in grafični podob-
ni. Seveda pa vizualna podoba ni
vse, je le tisti del, ki obiskovalcu
ustavi pogled na vaši spletni stra-
ni. Ko ste nekoga z oglasom pre-
pričali, da se je ustavil na vaši
strani, ga morate še obdržati. Zato
je pomembna vsebina. Besedilo,
ki je na spletni strani, mora biti
čitljivo in dovolj vidno, povezano
pa mora biti neposredno s tistim,
kar hočete predstaviti. Če pred-
stavljate svoj kraj, morajo biti na-
vedene vse najpotrebnejše infor-
macije (kaj lahko vidijo pri vas,
kaj nudite, koliko ležišč na primer
imate v vašem kraju ...). Da pa se
bo nekdo večkrat vrnil na vašo
stran, morate poskrbeti za sveže
informacije, kar pomeni, da mora-
te stran prenavljati (spreminjati
tudi grafično podobo pretiravati
ni potrebno), na strani pa naj bo
zapisan tudi zadnji datum spre-
membe. Svetujemo vam, da si na
spletno stran pritrdite tudi števec,
ki šteje število obiskov (imejte re-
alni števec, ki bo štel vsak obisk za
ena več, ne za 10 ali 100 več, s
čimer hočejo nekateri "povečati"
obisk). In če hočete, da vas obišče
tudi kak tujec, napišite nekaj stav-
kov tudi v angleščini in nemščini.
Konec junija bomo izbrali naj-
bolj prepričljivo spletno stran in
jo nagradili z barvnim tiskalni-
kom HP 610 C, ki ga podarja ME-
TIS - trgovina z računalniki, mo-
bilno telefonijo, elektroniko,
servisiranje mobilnih aparatov
in modelarstvom. Pri njih izdelu-
jejo tudi spletne strani. Najdete
jih lahko v poslovnem centru
Domino, Trstenjakova 5/a, Ptuj,
ali na telefonu 7481310.
V pretekli številki smo predsta-
vili spletno stran občine Podleh-
nik in osnovne šole Martina Ko-
reza. Stran ste si lahko ogledali na
naslovu wvw.podlehnik.si.
Naš komentar za uvod je bil:
»Stran je zanimiva predvsem zato,
ker se grafično vklaplja v okolje,
ki ga predstavlja, informacije so
zelo jedrnate in zanimive,
opremljene tudi s slikami. Zani-
mivi so predvsem efekti, ki pa ne
otežujejo nalaganje strani v vaš
računalnik. Zelo zanimiv je efekt
vode na slikah (to morate vide-
ti!).« Nato pa smo k sodelovanju
pozvali tudi vas, spoštovani bral-
ci, da jo ocenite. Glede na to, da je
rubrika čisto na začetku, ste jo
lepo sprejeli in nam poslali tudi
veliko »mejlov«. V elektronskih
pismih je bilo veliko vzpodbud-
nih želja in pohvale. Tisti, ki pa so
stran pogledali zelo natančno, pa
so našli tudi nekaj napak.
Teksti na strani vsebujejo nekaj
napak (vejice je potrebno postavi-
ti na svoje mesto), glasba, ki jo
lahko slišite v ozadju, se ne
vklaplja v okolje, ki ga stran pred-
stavlja. V samem začetku pa lahko
preberete tudi verz pesnika Alek-
sandra Murna, ki ni ravno pove-
zan z Podlehnikom (pa še narobe
so deljene vrstice). Nikjer na stra-
ni nismo zasledili, kdaj je bila
stran nazadnje posodobljena. Ker
pa je stran namenjena predvsem
turistični promociji Podlehnika
in po Internetu brskajo tudi tujci,
bi lahko kak stavek bil tudi v
nemščini in angleščini.
Spremembe na omenjeni strani
bomo spremljali tudi mi, o no-
vejših informacijah pa nas lahko
obveščate tudi vi. S tem, ko ome-
nimo nekaj pomanjkljivosti na
spletni straneh, ne želimo avtor-
jem nič slabega, le pohvalimo jih
lahko za njihov trud in prizadev-
nost, želeli bi le, da če predstavlja-
jo svoj kraj svetu, naj bodo infor-
macije čim bolj pristne.
CIRKULANE IN
ZAVRČ NA SVETO-
VNEM SPLETU
Med prispelimi prijavami smo
izbrali spletno stran Zavrča in
Cirkulan, katere avtor je inženir
Ivo Zupanič. Narejena je v Micro-
soft Front Page-u in grafično krei-
rana z Adobe Photoshop. Stran
lahko najdete na spletnem naslo-
vu: http: //www2.arnes.si/Čmboscir2s
Stran je zanimiva, saj predstavl-
ja tipično haloško okolje,
predvsem vzpodbudno je ozadje,
ki označuje pristnost svežine in
navdiha v mladih ljudeh, ki želijo
ustvarjati.
Mnenja o strani in prijave nam
pošljite na elektronski naslov, če
ne, pa bomo mi poiskali vas: mi-
lan.krajncŽ writeme.com
Milan Krajnc Pavlica
Tisti ki se delate z računalni-
kom, poznate znak afna Z, ki
se kar precej uporablja. V slo-
venščini imamo z njim nekaj
težav, kajti afna je tudi naš ve-
liki Z. Pri pisanju te rubrike se
trudimo zapisati pravilni znak,
vendar nam računalnik včasih
ponagaja in afne zamenja z Z-
jem. Upam, da nam tega ne
boste preveč zamerili in da
boste kljub temu našli pravil-
ne Internetne naslove.
KIDRIČEVO / USTANOVILI ENO DRUŠTVO ŽENSK
Ob druženju ias hitreje mine
V sredo, 12. aprila, se je v jedilnici restavracije Pan v Ki-
dričevem zbralo kakih 30 žena in deklet in na pobudo Marte
Pinterič na občnem zboru ustanovilo Društvo žena Ki-
dričevo.
Prijeten ženski večer so za uvod
popestrile ljudske pevke Druge
pomladi Društva upokojnecev Ki-
dričevo. Po predstavitvi namena
in konstituiranju so za predsedni-
co društva soglasno izvolile pu-
budnico za ustanovitev Marto
Pinterič. Izvolile so tudi upravni
in nadzorni odbor ter druge orga-
ne društva. Dogovorile so se, da
bo članarina za letošnje leto le 500
tolarjev, kar naj bi zadostovalo za
izdatke za registracijo in zagon
društvene dejavnosti. Prihodnje
leto pa bo članarina 1000 tolarjev.
Sprejele so tudi društvena pravi-
la in se dogovorile o letošnjih ak-
tivnostih. Ze v maju naj bi v Ki-
dričevem organizirali gledališko
predstavo, v kratkem naj bi pred-
stavili novo brošuro, ki jo je izdala
občanka iz Njiverc, organizirali
naj bi modno revijo oblačil in
GEREČJAVAS/
MOTO KLUB STE PUH
Vzaietku
maja sreianje
motoristov
Skupina zanesenjakov oz. mo-
torističnih navdušencev, ki ima-
jo skupni cilj, da kar največ časa
preživijo na »mopedih« in se po-
svečajo ljubiteljstvu motornih
koles, je 22. februarja letos usta-
novila Motoklub Stepuhi.
Od 5. do 7. maja pa že pripravlja-
jo prvo srečanje motoristov, ki bo
v Gerečji vasi 15, kjer je tudi
sedež kluba. Za zabavo bo skrbe-
lo šest ročk skupin (Vito Mlinarič &
Band, Black Summer, Sleazy
Snails, Brez Zamere, Kvint&Ton,
Apeiron, Hudobni volk) in nato še
Štajerski baroni prihodnji dan na
vrtni veselici. Prav tako pa bodo
poskrbeli za hrano in pijačo in za
prenočišča, saj bodo na volj pros-
tori za kampiranje, v bližini pa je
tudi hotel Roškar. Izbirali bodo
najlepši motor, srečanje motoris-
tov pa bo vse tri dni spremljalo še
veliko aktraktivnih dogodkov.
Milan Krajnc Pavlica
pričesk, izvedli več ustvarjalnih
delavnic, nekaj ekskurzuij, dekle-
ta in žene v občini Kidričevo pa
naj bi aktivirali tudi skozi druge
oblike aktivnosti.
Ob zaključku ustanovnega
občnega zbora je za popestritev
večera poskrbel mlad kantavtor iz
Kidričevega Vito Mlinarič. Z us-
tanovitvijo društva žensk je v
občini Kidričevo prenehal delo-
vati aktiv žensk Kidričevo, ki je
deloval v okviru občinske organi-
zacije ZLSD in mu je dobra tri
leta predsedovala njegova ustano-
viteljica Ana Vrabič.
-OM
Za predsednico društva žensk
so izvolili Marto Pinterič.
Foto: M. Ozmec
HAJDINA/JUTRI OB DNEVU ODPRTIH VRAT
OS HAJDINA
Odpirajo vrata ustvarjalnosti
Odpiramo vrata ustvarjalnosti in uspešnosti so v povabilo na ju-
trišnjo (petkovo) predstavitev šolskega dela zapisali učenci in de-
lavci OS Hajdina. Pripravili bodo dan odprtih vrat šole in se vse od
8.30 predstavljali v različnih skupinah in delavnicah. Ob 12. uri bodo
na šoli pripravili še okroglo mizo z naslovom 9-letka se uresničuje.
Kot je povedal ravnatelj OŠ Hajdina Jože Lah, se bodo ob tej pri-
ložnosti predstavili skozi timsko delo (pri tem bosta sodelovali vzgojitelji-
ca in učiteljica v 1. razredu), predstavili nivojski pouk, skupinsko delo,
sodelovalno učenje, pokazali način uporabe računalnika pri pouku, v li-
kovnih delavnica pa bo mogoče videti in začutiti tudi predpraznični utrip.
Posebnost petkovega predstavljanja hajdinskih devetietkarjev bo okro-
gla mizo, na katero so povabili tako učence, starše, učitelje kot tudi
predstavnike občine Hajdina in Zavoda za šolstvo.
TM
HAJDOŠE / SEICENTO PETROL POKAL 2000
Na voljo še dva dirkalnika
Športno-avtomobilistično društvo Kurent Racing Team Ptuj prireja
jutri na kartodromu v Hajdošah predstavitev in izbirno tekmovanje
za voznika Fiat Seicento Sporting.
Tekmovanje, ki je kvalifikacijske narave, želi Kurent Racing Team omo-
gočiti udeležbo na letošnjih dirkah talentiranim in perspektivnim vozni-
kom, ki do sedaj niso imeli te možnosti. Udeležijo se ga lahko vsi, ki ima-
jo vozniški izpit B-kategorije in poravnajo startnino v višini 10 tisoč tolar-
jev.
Najboljša dva voznika, ki bosta pokazala največ spretnosti pri obvlado-
vanju športnega dirkalnika, bosta dobila tekmovalno licenco za sodelo-
vanje v letošnjem pokalnem prvenstvu Seicento Petrol pokal 2000. Tek-
movanje bo jutri, v petek, 21. aprila, ob 14. uri na kartodromu v Haj-
došah. Vsi zainteresirani, ki se želijo pomeriti v spretnostno-hitrostni
preizkušnji, se lahko prijavijo pri ogranizatorju na kartodromu jutri od 10.
do 13. ure.
ak
MALA VAS / USTANOVILI KULTURNO DRUŠTVO
Društvo pričelo s petimi sekcijami
Na cvetno nedeljo, 16. aprila, so se vaščani Male vasi zbrali
na ustanovnem občnem zboru kulturnega društva Mala vas.
Zbralo se jih je kar 60.
Na zboru so sprejeli statut
društva ter izvolili vodstvo. Pred-
sednik društva je Kondrad Kos-
tanjevec. Ob ustanovitvi sta člane
novega društva pozdravila tudi
vaški predsednik Janez Ambrož
ter predsednik prostovoljnega ga-
silskega društva Mala vas Ivan
Mikša.
Inciativni odbor je pripravil
tudi kulturni program, kajti
društvo je začelo delovati s petimi
sekcijami: Pevci vasi - njihov
predstavnik je Janez Meznarič,
triom Vetrnica - njihov predstav-
nik je Ivan Petek, recitatorsko
skupino - vodi jih Suzana Vaupo-
tič, mladimi kopjaši - vodi jih Ja-
nez Ambrož in kurenti - vodi jih
Janez Matjašič.
Malovaščanov je sicer zelo malo,
vendar se bodo pridružili misli
župana Slavka Visenjaka, ki pra-
vi: "Malo nas je, vendar imamo
kruh in vino, da ga lahko ponudi-
mo prijatelju, ter mu ponudimo
toplo roko v pozdrav."
Danica Ambrož
TRNOVCI - SVITI TOMAŽ / 30-METRSKI PRESMEC
Tradicija se nadaljuje
m	mm
Nekoč je bila v KS Sveti
Tomaž navada, da so se fant-
je šli, kdo bo naredil in v cer-
kev prinesel večji presmec.
Leta 1992 je Jože Voršič
sprejel izziv in svojemu
očetu, prav tako Jožetu, po-
vedal, da bodo tokrat naredi-
li presmec, ki ga bo moralo
pred cerkev odnesti 20 mož,
in to so v Trnovcih tudi ure-
sničili.
Prvi "veliki" presmec, ki so ga
naredili pred gasilskim domom, je
bil visok 12,5 m. Do leta 1995, ko
se je tradicija prekinila, je bil vsa-
ko leto večji. Največjega, 34 m vi-
sokega, so naredili leta 1994, ven-
dar ga niso mogli postaviti pokon-
ci. Letos ga je 20 mož dva popold-
neva izdelovalo na dvorišču
družine Vučina v Trnovcih. Upo-
rabili so za dve prikolici materia-
la: vej črense, neprike, drena,
pušpana, bršljana in forzicije. V
dveh delih so ga prepeljali do Sv.
Tomaža. Zadnjih 400 metrov so
ga nesli. 20 mož je nato presmec
zgolj z vrvmi postavilo pokonci
pred cerkvijo sv. Tomaža, na kar
so še posebej ponosni.
Majda Fridl
Slika desno: V Trnovcih so na-
pravili največji presmec do se-
daj, ki jim ga je uspelo zgolj z
vrvmi in lastnimi rokami posta-
viti pokonci pred cerkvijo sv.
Tomaža.	Foto Hozyan
1 (J
kjcitick* uprii £uvu - i bunin
■ • »S »j »j/TEEB
PTUJ / NOVOSTI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI
Ws/e cene in nov način odvoza
Pomlad nam je poleg novega življenja prinesla tudi veliko no-
vega na področju ravnanja z odpadki. Te dni smo prejeli
položnice z višjimi cenami za odvoz, spreminja se čas odvoza
posameznih odpadkov, še naprej pa potekajo prizadevanja za
iskanje nove deponije komunalnih odpadkov, saj je sedanja v
Brstju že skoraj polna, ter za to, da bi ljudi navadili na ločeno
zbiranje odpadkov že na samem izvoru. Več kot dober razlog
za pomladni ekološki pogovor.
Zakaj torej povišanje cene odvo-
za odpadkov smo najprej pov-
prašali Franca Merca,
tehničnega vodjo podjetja Čisto
Mesto v Ptuju.
"Osnovna razloga za povišanje
cene sta vpliv inflacije med leto-
ma 1997 in 1999 ter dvig cene
energije oziroma goriva. Naj
spomnim, da je bilo zadnje
povišanje cen v avgustu leta 1997,
v obdobju do vložitve predloga v
avgustu 1999 pa se je povišala
cena nafte za več kot 40%. Novi
predlog cen obsega 6 cenovnih ta-
rifnih razredov, ki se razlikujejo
med seboj glede na oddaljenost od
deponije in dodatnih storitev, kot
so odvoz v starem mestnem jedru,
nastavljanje in pospravljanje po-
sod ter dodatni odvoz bioloških
odpadkov od individualnih upo-
rabnikov v strnjenih naseljih.
Stroški zbiranja in odvoza od-
padkov, stroški deponiranja ter
sanacije in širitve deponije so se
povišali skupaj za 16%. Dodatnih
300 SIT od vsakega gospodinjstva
pa je namenjenih za gradnjo nove-
ga centra za odlaganje odpadkov.
Tako je skupna cena ravnanja z
odpadki, kar pomeni ločevanje
odpadkov na izvoru, zbiranje pa-
pirja, steklene in PVC embalaže,
kovinske embalaže in enkrat letni
odvoz kosovnih odpadkov, na go-
spodinjstvo višja za 48%."
In zakaj poleg višje cene doživl-
jamo še prehod na 14-dnevni od-
voz odpadkov, smo povprašali
Alenko Korpar, namestnico
predstojnika skupne občinske
uprave, ki je odgovorna za okolje.
"Na 14-dnevni odvoz odpadkov
prehajamo v skladu z odlokom o
gospodarjenju s komunalnimi od-
padki, ki ga je mestni svet sprejel
v juliju 1996. 18. člen odloka pra-
vi, da se ostanki odpadkov po
ločenem zbiranju oziroma mešani
odpadki odvažajo vsakih 14 dni,
medtem ko je za biološke odpadke
predviden še vedno odvoz naj-
manj enkrat tedensko poleti in
najmanj enkrat 14-dnevno pozi-
mi. To pomeni, da je termin odvo-
za bioloških odpadkov nastavljen
fleksibilno in se bo prilagajal de-
janskim potrebam posameznega
območja. Možen je tudi pogostejši
odvoz, saj so določeni le skrajni
roki. Odvoz sekundarnih surovin,
papirja, stekla, plastenk in
pločevink, ki se odlagajo oziroma
zbirajo v namenskih posodah na
ekoloških otokih, pa bo potekal
takole: papir bodo odvažali prvi
in tretji ponedeljek v mesecu iz
11001 posod ter prvi in tretji torek
iz 2401; steklo prvo sredo v mese-
cu iz 11001 posod ter drugo sredo
iz 240 1 posod; plastenke prvi in
tretji četrtek v mesecu, pločevinke
pa drugi četrtek v mesecu. Prehod
na 14-dnevni odvoz ni bil mogoč,
dokler niso bili dani pogoji za
ločeno zbiranje odpadkov na ce-
lotnem območju občine. S posta-
vitvijo ekoloških otokov smo
omogočili ločevanje odpadkov na
izvoru tudi v individualnih na-
seljih, od leta 1996 pa s sprejetjem
pravilnika o cenah redno opravl-
jajo tudi brezplačen individualni
odvoz sekundarnih surovin in
bioloških odpadkov na odlaga-
lišče v Brstju. Upoštevanje pravil
ravnanja z odpadki, torej ločevan-
je papirja, stekla, plastenk,
pločevink in bioloških odpadkov
od ostalih mešanih odpadkov, po-
meni zmanjšanje količine odpad-
kov do takšne mere, da volumen
2401 posode po izračunanem pov-
prečju zadostuje gospodinjstvu za
14 dni."
Nekateri že vemo, mnogi pa
ne: v čem je pravzaprav smisel
ločenega zbiranja odpadkov?
"Slovenija sledi v procesu prikl-
jučevanja Evropi tudi zahtevam
na področju ravnanja z odpadki,
zato je v svojih strateških usmerit-
vah sprejela sklop ukrepov za pre-
prečevanje nastanka odpadkov na
izvoru, ločeno zbiranje, recikli-
ranje ali druge vrste snovne izra-
be. Hkrati pa glede končne oskrbe
preostanka odpadkov daje pred-
nost energetski izrabi. Vsi ti ukre-
pi omogočajo racionalno in sona-
ravno izkoriščanje naravnih vi-
rov. Smisel ločenega zbiranja je
torej zbrati čim večje količine se-
kundarnih surovin za ponovno
predelavo ter tako ohraniti ob-
novljive in neobnovljive naravne
vire. To pomeni manjše one-
snaževanje voda, hkrati pa pri-
varčevanje energije ali v primeru
energetske izrabe odpadkov celo
»pridelovanje« energije. Pri tem
ne smemo pozabiti na lokalni
problem, povezan z nujnostjo
ločenega zbiranja odpadkov, to je
dragocenost deponijskega prosto-
ra, katerega življenjska doba se v
Brstju izteka, prizadevanja za pri-
dobitev novega pa po zadnjih za-
pletih ne kažejo skorajšnje
rešitve."
Ločeno zbiranje odpadkov pa
se seveda ne začne v posodi za
smeti, na to je treba misliti že
prej...
"Ločeno zbiranje se pravzaprav
začne že v kuhinji. Seveda pa se
velikokrat vprašamo, v katero po-
sodo odložiti posamezne vrste od-
padkov. Za razrešitev teh vprašanj
je Čisto mesto že objavilo navodi-
la za ravnanje z odpadki, ki so
predpisana v pravilniku o zbiran-
ju, transportu in odlaganju od-
padkov. Da bi dosegli čim boljšo
informiranost občanov, pa pri-
pravljamo skupaj s Čistim mes-
tom tudi zgibanko z navodili o
ravnanju z odpadki, z navedbo lo-
kacij ekoloških otokov in delov-
nega časa Centra za ravnanje z od-
padki v Brstju za individualni do-
voz odpadkov. Kako bo funkcio-
niralo ločeno zbiranje odpadkov,
mislim predvsem na urejenost
ekoloških otokov, pa je v največji
meri odvisno od nas samih. V ta
namen smo uvedli tudi poostren
inšpekcijski nadzor.
Odpadki, kot so kosovni in ne-
varni gospodinjski odpadki, se
zbirajo doma čez leto, nato pa se
enkrat letno izvede akcija, v kateri
jih je mogoče oddati. Zbiranje ne-
varnih gospodinjskih odpadkov
bomo v mestni občini Ptuj izvedli
med 11. in 14. majem. Podrobne
informacije o tem pa bodo objavl-
jene v javnih medijih."
•OM
Deponija v Brstju je že skoraj do vrha polna.	Foto: M. Ozmec
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Varstvo vinske trte
Tudi pri vinski trti sta količina pridelka in predvsem kvaliteta
v veliki meri odvisna od zdravstvenega stanja grozdja. Ker pa
je uporaba pesticidov (z ekološkega vidika) vsako leto vedno
bolj omejena, je še kako pomembno, da poznamo prve znake
(simptome) okužbe. Pomembno je tudi, da škropimo v na-
tančno določenem roku, saj je vsako naknadno zdravljenje
okuženih in obolelih nasadov z vidika ekologije manj spre-
jemljivo, ker moramo takrat posegati po močnejših priprav-
kih.
V veliki meri je število škropl-
jenj odvisno od vremenskih raz-
mer. Tako smo imeli v lanskem
letu velike probleme s peronospo-
ro vinske trte. Razlog lahko
iščemo gotovo v izredno močnih
padavinah v maju, juniju, juliju in
avgustu, saj je na dan padlo tudi
do 50 mm padavin. Računa pa se,
da če pade več kot 30 mm padavin
na dan, se izpere škropilna obloga.
V takšnih primerih ne sme biti
presledek daljši od 7 dni.
PRIPOROČILO
PROGRAMA
ZAŠČITE
VINSKE TRTE
Prvo škropljenje: mladice, dol-
ge 5 do 12 cm
Če nismo opravili šrkopljenja v
času brstenja (folidol olje) in smo
opazili, da nam mladice zelo nee-
nakomerno odganjajo (laški riz-
lig), je verjetnost napada akarino-
ze. V tem primeru priporočamo
uporabo thiodana v 0,2% koncen-
traciji, če pa imamo probleme še z
rdečo sadno pršico (rdeči pajek),
priporočamo uporabo akaricida
pinorona v 0,15% koncentraciji,
ortusa 5 SC v 0,1% koncentraciji,
ordovala WP v 0,05% koncentra-
ciji ali acorstina SC v 0,05% konc.
Dodamo še pepelin v 0,3% konc.
ali karathane v 0,08% konc. Tudi
ta pripravka delujeta proti akari-
nozi ter proti oidiju. Pri uporabi
žveplenih pripravkov pazimo, da
je dnevna temperatura nad 16 sto-
pinj celzija, saj v nasprotnem pri-
meru ne delujejo dobro.
V	vinogradih, kjer imamo pro-
bleme z oidijem, priporočamo
uporabo sistemika.
V	vinogradih, kjer se je razširila
črna pegavost (Phonopsis) vinske
trte, predvsem na sortah rizvanec
in laški rizling (bele rozge), bi dali
prednost pri zaščiti euparenu ali
folpetu. Pri zaščiti proti perono-
spori s sistemiki pa mikalu, ki
vsebuje tudi folpet.
V	zadnjih letih se je v nekaterih
vinogradih (ob gozdovih) razširila
stenica. Simptomi so v začetni fazi
podobni akarinozi, kasneje pa so
listi značilno mrežasto izjedeni.
Zaščita proti stenici je zahtevna, v
poštev pride confldor 200 S2 v
0,04% konc. ali mospilan 20 SP v
0,05% konc. Škropljenje opravi-
mo, ko so mladice dolge 10-15 cm.
Drugo škropljenje: mladice,
dolge 40 cm
Ko so mladice dolge 40 cm in
pade več kot 10 mm padavin, v ne-
kaj dneh pa je temperatura nad 11
stopinj celzija, listi morajo imeti v
premeru vsaj 2 do 3 cm in pasti
morajo intenzivne padavine, ki
razpršijo trose, je prva nevarnost
napada peronospore vinske trte.
Ali je do okužbe res prišlo, nas po-
navadi obvesti tudi prognostična
služba. Do tedaj, če nismo imeli
drugih napadov, ni potrebno
škropiti.
Peronospora: dithane M 45
0,25% konc., antracol 0,2% konc.,
folpet 50 0,25% konc., polpan
0,2% konc., mazeb 0,25% konc.,
pinozeb 0,25% konc. ali polyram
DF 0,25%.
Oidij: karathane 0,08% konc.,
pepelin 0,3% konc., kumulus 0,3%
konc., močljivo žveplo 0,3%
konc., microthiol 0,3% konc. ali
thiovit 0,3% konc. Če uporabimo
karathane, ne smemo prekoračiti
koncentracije, saj zelo hitro
povzroči ožige.
Tretje škropljenje: tik pred
cvetenjem
Priporočamo uporabo siste-
mičnih fimgicidov. Te uporablja-
mo največ dva do tri krat v sezoni,
če nismo imeli močnejših napa-
dov. Po možnosti bi tudi te pri-
pravke vsaj v sezonah menjavali
zaradi pojava rezistence (odpor-
nosti). V letih, ko že konec maja
pade mnogo padavin (leta 1999),
priporočamo pred sistemikom
uporabo že polsistemika, npr. an-
tracola combi ali podobnega.
Peronospora: sandofan 0,125%
konc., mikal 0,4% konc., ridomil
MZ 0,3% konc., ridomil gold 0,2%
konc., antracol combi 0,3% konc.,
acrobat MZ 0,25% konc., aviso
DF 0,25% konc., caltan 0,25%
konc. ali quadris 0,075% konc. Pri
uporabi mikala moramo škropiti
3 krat z istim pripravkom.
Oidij: topas 100 EC 0,025%
konc., filicur 250 EC 0,03% konc.,
tilt 250 EC 0,015% konc., rubigan
0,2% konc., systhane 12E 0,025%
konc., stroby 0,015% konc., bum-
per 0,02% konc. ali anvil 0,025%
konc. Dodamo še močljivo žveplo
(pepelin) ali karathane. Stroby de-
loma deluje tudi proti peronospo-
ri.
Četrto škropljenje: takoj po
cvetenju
Tako po cvetenju škropimo z is-
timi pripravki kot tik pred cveten-
jem, le posamezne pripravke (sis-
temike) lahko zamenjamo (razen
mikala) zaradi rezistence.
Peto škropljenje: v fazi razvoja
kabrnikov
V fazi razvoja kabrnikov lahko
preidemo na kontaktne fungicide,
v tem primeru presledek med
škropljenjem ne sme biti daljši od
10 dni.
Peronospora: folpet 0,25%
konc., antracol 0,2% konc., ditha-
ne M 45 0,25% konc., euparen
0,3% konc. Če smo opravili prvo
vršičkanje in so zalistki dolgi cca
30 cm ali pa če je peronosporno
leto, priporočamo uporabo: an-
tracol combi 0,25% konc. ali cur-
zate M 0,3% konc.
Oidij: karathane 0,08% konc.,
pepelin 0,3% konc., kumulus 0,3%
konc., močjivo žveplo 0,3% konc.,
microthiol 0,3% konc. ali thiovit
0,3% konc.
Šesto škropljenje
Proti peronospori preidemo na
bakrene pripravke. Priporočamo
uporabo kombiniranih priprav-
kov: bakreni antracol 0,4% konc.,
bakreni dithane 0,4% konc., bak-
reni euparen 0,4% konc., bakreni
folpet 0,4% konc. ali curzate R
0,3% konc. - vsebuje baker.
Oidij: enaki pripravki kot pri
prejšnjem škropljenju.
Sedmo škropljenje
V drugi polovici julija in avgusta
škropimo po potrebi!! Proti pero-
nospori priporočamo uporabo čis-
tih bakrenih pripravkov: kupro-
pin 0,5% konc., cuprablau 0,4%
konc., kocide 0,2% konc., cham-
pion 0,25% konc., kupro 190 SC
0,5% konc. ali 1% bordojska broz-
ga-
Oidij: enaki pripravki kot pri
prejšnjem škropljenju.
Proti botritisu (gnilobi) škropi-
mo načeloma enkrat, tik preden se
jagode sklenejo, če pa smo se še
odločili za drugo škropljenje, ga
opravimo v času mehčanja jagod.
Uporabimo lahko naslednje pri-
pravke: ronilan 0,1% konc., sumi-
lex 0,1% konc., folicur-euparen
0,3% konc., mythos 0,25% konc
(2.5 l/ha), switch 0,05% konc.ali
teldor 0,2% konc. Poudariti velja,
da vsi pripravki proti grozdni gni-
lobi delujejo komaj 50-odstotno,
važna so predvsem zelena dela ter
ne pretirano gnojenje z dušikom.
Lansko leto se je močno pojavil
tudi botritis na kabrnikih. V tem
času, predvsem če pade mnogo
dežja, tudi priporočamo uporabo
botricida, tako da bi bilo mogoče
uporabiti pred cvetenjem kombi-
nacijo folicur-euporen.
Proti škodljivcem načeloma ne
škropimo, razen če je napoved fl-
topatološke službe, da je nalet me-
tuljčkov grozdnih sukačev velik.
Grozdni sukači imajo pri nas dva
rodova. Prvi let metuljčkov je v
fazi razvoja kabrnikov (beli za-
predki), drugi rod oziroma nalet
metuljčkov pa je v drugi polovici
julija. Proti temu rodu načeloma
škropimo vsako leto, saj metuljčki
odlagajo jajčeca v grozdne jagode
in s tem povzročajo veliko škodo,
saj nam lahko posamezne goseni-
ce uničijo 2-3 grozde. Uporabimo:
reldan 40 EC 0,124% konc., zolo-
ne 0,25% konc., mimic SC 0,06%
konc., basudin WP 40 0,2% konc.
ali match 0,08% konc.
Andrej Rebernišek,
univ.dipl.kmet.ing.
ORMOŽ / PRIDELOVANJE VRTNIN
Kumarite so najbolj zaželene
V Kmetijski zadrugi Ormož so večino pogodb s pridelovalci vrtnin in drugih poljščin že
sklenili. Še vedno pa je dovolj možnosti za tiste, ki so prve roke zamudili. Trenutno so naj-
bolj aktualne kumarice, saj jih bo KZ odkupovala v neomejenih količinah.
Vodja komerciale v KZ Ormož Franc Rožanc
nam je povedal, da so podpisali pogodbe za pride-
lavo 40001 pšenice, 5001 koruze in 16631 grozdja.
Pogodb za pridelavo bučnic ne bodo več podpiso-
vali, dosedanjih 35 t je namreč zgornja meja. Do
sedaj so podpisali pogodbe tudi za 13 t jajčevcev,
20 t radiča, 37 t feferonov, 90 t kumar, 567 t rdeče
pese, 36 t kitajskega zelja, 176 t zelja, 60 t čebule,
2141 krompirja, 501 paprike, 661 solate in 1500 kg
suhega cvetja tagetesa. Ob podpisu pogodbe zagot-
avljajo odkupne cene za rdečo peso 19 SIT, papri-
ko 70 SIT, feferone 80 SIT ter melancane ali
jajčevce 50 SIT. Ostale cene se bodo oblikovale
glede na tržno ceno na dan odkupa.
Med vrtninami so najbolj iskane in s strani kup-
cev zaželene kumarice. KZ zagotavlja njihov od-
kup v neomejenih količinah. Zagotovljena odkup-
na cena ob podpisu pogodbe je 110 SIT za prvi
razred, 65 SIT za II. razred in 15 SIT za III. raz-
red. Vsakemu pridelovalcu, ki bo pogodbo 100-
odstotno izpolnil, pa bodo naknadno doplačali še
5 SIT za kilogram prvorazrednih kumaric.
V kmetijski zadrugi letos ne bodo več podpiso-
vali pogodb za pridelovo bučnic, rdeče pese in ta-
getesa, to pa ne velja za ostale vrtnine. Na
ormoškem koncu vrtnine pridelujejo v Središču
ob Dravi, Podgorcih, Ormožu in Veliki Nedelji.
Največ pogodb so podpisali za površine od 5 do 10
arov. Pridelovalcem nudijo zaslužek na manjših
površinah. Zagotavljajo seme in nasvete o pridela-
vi in zaščiti rastlin, odkup pogodbenih količin po
dogovorjeni ceni in plačilo v zakonskem roku.
Majda Fridl
20
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
JE) '""S Al AI € I M tf A. J S
PTUJ / ULTRAZOGA - NOVA ADRENALINSKA ATRAKCIJA
Hoja, poskakovanje ali kotaljenje v krogli
Na Ptuju je kar nekaj zanesenjakov, ki se ukvarjajo z adrena-
linskimi športi in DRUGO dejavnostjo, ki požene kri po žilah
tudi tistim, ki dogajanje samo opazujejo. Ultraball, hoja, pos-
kakovanje ali kotaljenje v napihnjeni krogli po hribu navzdol
je nova atrakcija, ki prihaja k nam iz Evrope.
Daniel Hrga je Ptujčan, ki se
že vrsto let ukvarja z adrenalins-
kimi športi. V lanskem letu pa
je na internetu zasledil predsta-
vitev atrakcije, ki je v Sloveniji
do sedaj še nismo poznali. S pri-
jateljem Vasjo Robinom sta se
odločila za uvoz krogle s preme-
rom 3 m, na razpolago pa je tudi
večja s premerom 4 m in manjša
s premerom 2,5 m.
Ultražoga je velika krogla iz
prozorne plastike - sintetičnega
materiala poliuretana platilon
UF3, debeline 1,2 mm, ki je 10
krat bolj odporen kot navaden
PVC. Sestavljena je iz zunanje
krogle premera 3 m in notranje
krogle s premerom 1,7 m. Posa-
mezni sloji plastike so zvarjeni s
pomočjo laserske tehnike. V
notranjo kroglo, ki je pritrjena
na zunanjo s 325 povezovalnimi
vrvicami, zlezemo skozi odprti-
no, ki povezuje obe krogli med
seboj. Ultražogo moramo pred
uporabo napihniti, zračna blazi-
na med zunanjo in notranjo
kroglo omili vse sunke pri ko-
taljenju po hribu s primernim
naklonom. Zunanji obod je iz
varnostnih razlogov opremljen
z mreži podobno konstrukcijo
iz vrvi, ki omogoča, da kroglo
pri vetru na različnih mestih za-
varujemo.
UPORABA
ULTRAŽOGE
Tisti, ki je pripravljen na nove
izzive, zleze v notranjost krogle
skozi odprtino. S posebnim
oblazinjenim sedežem
hrbtnim varovalom, ki je pritr-
jen z vrvmi na zunanji obod
krogle, se odprtina zapre. Upo-
rabnik je pritrjen nanjo preko
ramen in stegen s posebnimi
oblazinjenimi trakovi. In potem
se lahko začne pot po hribu
navzdol. Hitrost je odvisna od
naklona hriba. Najvišja dovolje-
na je 50 km/h. Pri večjih hitros-
tih lahko krogla tudi poskakuje
do 1 m visoko.
VARNOST
ZAGOTOVLJENA
Proizvajalci so poskrbeli tudi
za ateste, ki potrjujejo, da je
krogla za uporabnike varna.
Francoski iznajditelj je predal
pravico do reklamiranja in pro-
daje izdelka ekspertu za marke-
ting in komunikacijo Jochenu
Schweitzerju iz Miinchna, ki si
je kmalu pridobil tudi licenco
podjetja TUV; ta zagotavlja, da
je izdelek tehnično brezhiben in
varen za uporabo, kar je potrdil
tudi Inštitut za varnost pri delu
Maribor. Kljub temu pa velja,
da ultraball ni za vsakega. Ne
priporoča se otrokom pod 10 let
in osebam z zdravstvenimi
težavami, še posebej ne tistim,
ki imajo težave s srcem, krvnim
obtokom, visokim krvnim pri-
tiskom, kroničnimi ušesnimi
obolenji, visokim očesnim pri-
tiskom, epileptikom, diabeti-
kom, nosečnicam, ljudem z
okvarjeno hrbtenico in tistim,
ki so bili operirani pred manj
kot enim letom. V kotaljenju pa
se ne smejo preizkusiti tudi ose-
be, ki so pod vplivom alkohola
ali drog.
PRVI PREIZKUSI
NA TERENU
Daniel Hrga je z namenom
trženja ultražoge ustanovil
podjetje, ki ga je registriral za
sprostitveno dejavnost. Kroglo
je s prijatelji že preizkusil na
Statenbergu, na skakalnici v
Juršincih, kot najustreznejši pa
se je izkazal spust po hribu v Ju-
rovcih, kjer se položni hrib
zaključi z iztekom na travnik.
Predvidoma že v maju bo krogla
med tednom ob popoldnevih na
razpolago v ptujskih Termah,
preko vikenda pa jo bo vzel s
sabo v Bovec, kamor Dani Hrga
vabi Ptujčane na rafting, vožnjo
s kajaki in soteskanje (plavanje
in spust po potokih, preko brzic
in slapov). Odzval se bo tudi po-
vabilom na druge lokacije. Za
zadnji teden v avgustu je že do-
govorjen na Blagoškem jezeru.
Dani Hrga razmišlja o ultra-
ballu kot o dodatni turistični
ponudbi Ptuja. Glede na to, da
je ustanovitveni član ptujskega
kajak kluba, meni, da sta prema-
lo izkoriščena Drava in Ptujsko
jezero. Pogosto je s kajakom ali
čolnom na vodi in moti ga ones-
naženost, ki se ji lahko redkokje
izogneš. Dokler bodo ptujsko
jezero, Drava, Dravinja in druge
reke in potoki na obrežjih odla-
gališča smeti, razvoj pravega
vodnega turizma verjetno ne bo
mogoč. Napihnjene svinje,
svinjske kože in drugi odpadki
bodo slehernega gosta odgnali
za vekomaj.
Majda Fridl
Ultražogo je potrebno pred uporabo napihniti. Izpraznjena
tehta 40 kg.	Foto: Majda Fridl
Ultraball - prvič v Sloveniji in dodatna turistična ponudba
Ptuja. V Evropi jih je bilo-do sedaj narejenih samo 20.
Ker izdelovalec predvideva uporabo žoge na snegu in na
vodi, so jo preizkusili tudi na Dravi.
V Podlehniku se je spust končal v ribniku
Po hribu navzdol v Jurovcih
Daniel Hrga, podjetnik, ki ponuja dvig adrenalina, je z na-
menom trženja ultražoge ustanovil podjetje za sprostitveno
dejavnost
T lun i it - četrtek, ZU. april Z (J (JO
Z1

PTUJ / PRISEGLA GENERACIJA VOJAKOV MAREC 2000
Množična slovesnost v vojašniti
V ptujski vojašnici je v petek, 14. aprila, na popoldanski
svečanosti zvestobo domovini prisegla nova generacija mladih
vojakov - marčevska generacija 2000.
Več kot 400 mladeničev iz raz-
nih krajev domovine je prišlo v
ptujsko vojašnico že konec mar-
ca in že dan po prihodu so
pričeli redno vojaško us-
posabljanje. Mladi vojaki so do-
movini prisegli ob prisotnosti
nekaj tisoč sorodnikov, znancev
in prijateljev pred svojim povel-
jnikom, majorjem Rudijem
Košmrljem. Slavnostni nago-
vor je imel načelnik tretjega
operativnega poveljstva slo-
venske vojske polkovnik Alan
Geder, v imenu mestne občine
Ptuj pa je mladim vojakom
zaželel dobrodošlico podžupan
Milan Čuček. Slovesnost so po-
pestrili člani pihalnega orkestra
MOL iz Lenarta s skupino
mažoret.
-OM
Slavnostni zbor vojakov in njihovih starešin ob prihodu poveljnika, majorja Rudija Košmrlja.
PTUJ / PODODBOR OBMOČNEGA ZDRUZENJA SENIORJEV
Upokojeni direktorji se povezujejo
V prostorih znanstvenoraziskovalnega središča Bistra Ptuj so
se prejšnji petek sestali člani iniciativnega odbora za ustanovi-
tev pododbora mariborskega območnega združenja senioijev v
Ptuju. V bistvu gre za organizacijo, ki bo povezala upokojene
direktorje in druge strokovnjake s Ptujskega, ki naj bi s svojimi
izkušnjami pomagali pri uresničevanju razvojnih programov
tega okolja, nekatere pa naj bi tudi sami vzpodbudili.
Združenje seniorjev Slovenije
je bilo ustanovljeno leta 1993 in
ima status za delovanje v
javnem interesu. Dodelilo mu
ga je ministrstvo za gospodarske
dejavnosti. Trenutno ima okrog
350 članov, območna združenja
pa naj bi ustanovili v okviru
vseh trinajstih območnih gospo-
darskih zbornic. Do sedaj je bilo
ustanovljenih devet območnih
združenj seniorjev.
Iniciativni odbor za ustanovi-
tev pododbora Ptuj, ki ga vodi
mag. Janez Pičerko, se je na
petkovi seji seznanil s pogoji za
ustanovitev. Dogovorili so se,
da bo ustanovna skupščina po-
dodbora teden dni po zagotovit-
vi potrebnega števila individu-
alnih in kolektivnih članov.
Nove organizacije se bodo prav
gotovo razveseli vsi mali podjet-
niki, ki jim zlasti primanjkuje
strokovnega kadra, ker tudi ni-
majo možnosti, da bi strokovne
kadre lahko zaposlili za poln de-
lovni čas, z občasnim svetovan-
jem pa bodo to vrzel lahko za-
polnili. Združenje seniorjev je
poleg tega tudi dobrodošla orga-
nizacija za upokojene direktorje
in strokovnjake, ki se ponavadi
ne vključujejo v društva upoko-
jencev. Ustanovitev tega
združenja v Ptuju podpirajo
tudi v Bistri, saj bo besedah di-
rektorja dr. Štefana Celana v
tem delu Slovenije močno pri-
manjkuje strokovnega kadra, ta
pa je za razvoj nekega okolja nu-
jno potreben.
MG
SREDISCE OB DRAVI / 46. KRAJEVNI PRAZNIK
7 L april - krajevni praznik
Že v nedeljo, 2. aprila, so se pričele prireditve v čast 11. aprila,
praznika krajevne skupnosti Središče ob Dravi. Prvi prireditve-
ni teden je potekal v znamenju športnih tekmovanj, nato pa so
se vse do 16. aprila vrstili kulturni dogodki. Prireditve so pote-
kale v soorganizaciji krajevne skupnosti, turističnega društva,
društva upokojencev in različnih športnih društev.
Krajani so tekmovali za pokal
krajevne skupnosti v šahu (prvo
mesto je zasedel Milan Mesa-
rec), v košarki (najboljša je bila
ekipa, ki si je nadela ime
Flajšmašina) in namiznem te-
nisu (nepremagljiv je bil Jurij
Dogša).
V	soboto, 8. aprila, so športna
tekmovanja nadomestile karao-
ke v Sokolani. Prireditev se je
zaključila z veselico.
Naslednji dan, v nedeljo, do-
poldan so se na tekmovanju v
streljanju z zračno puško pome-
rili člani strelskih družin občine
Ormož. Prvo mesto je ekipno
zasedlo strelsko društvo Ormož,
posamezno pa je bil najboljši
Tomaž Habjanič, prav tako iz
strelskega društva Ormož. Po-
poldan pa so se na svečanem
sprejemu zbrali v Sokolani sta-
rejši občani.
SVEČANA
PODELITEV
PLAKET IN
PRIZNANJ
V	ponedeljek, 10. aprila, so na
svečani proslavi z ormoškim ok-
tetom in kulturnim progra-
mom, ki so ga pripravili učenci
domače OŠ, podelili plakete in
priznanja krajevne skupnosti
najzaslužnejšim krajanom. Zla-
to plaketo sta prejela Slavko
Tkalec za svoj prispevek pri
razvoju in ugledu gasilskega
društva (bil je tudi poveljnik in
predsednik društva ter podpo-
veljnik gasilske zveze Ormož)
ter Mirko Panič, ki že 45 let
igra v središki godbi na pihala,
za življenjsko delo. Srebrne pla-
kete sta prejela Andrej Križek
za aktivno delo v gasilstvu in v
središki godbi na pihala ter
Zlatko Stembergar, lastnik
podjetja Hamer, za sanacijo
proizvodnje nekdanjega Marle-
sovega obrata ter finančno
pomoč pri obnovitvenih delih
in društveni dejavnosti v kraju.
Bronasto plaketo pa je prejel
Anton Horvat, dolgoletni član
gasilskega društva, ki je svoje
naloge vedno opravljal vestno in
požrtvovalno. Dobitniki priz-
nanj krajevne skupnost pa so
Martin Zinko, dolgoletni ak-
tivni član Nogometnega kluba
Središče, Julijana Robič, akti-
vistka središkega društva upo-
kojencev, in Maja Mlinarič,
učenka 8. razreda OŠ, ki je do-
segla izjemne rezultate na
državnih prvenstvih v atletiki.
SVEČANOST
V SPOMIN
ŽRTVAM NOB IN
OTVORITEV
RAZSTAV
Osrednja prireditev je poteka-
la v torek, 11. aprila, pred spo-
menikom NOV. Svečanost je
bila posvečena spominu na
žrtve narodnoosvobodilnega
boja. Zbrane sta nagovorila
ormoški župan Vili Trofenik in
predsednik sveta KS Martin
Habjanič. Kulturni program pa
so pripravili učenci OŠ Središče
ob Dravi. Zbrani so se nato odp-
ravili na otvoritev obnovljene
Foto: Vera Lazar, Središče
stavbe na Trgu talcev 4. Vrvico
je prerezal član Zveze Borcev
Drago Klobučar in s tem sibol-
nim dejanjem odprl tudi razsta-
vi, ki ju je pripravila kustodinja
Pokrajinskega muzeja Ptuj pro-
fesorica zgodovine Irena Mavrič
(o dogodku smo pisali prejšnji
teden). Ponovno je postavila v
času obnovitvenih del porušeno
razstavo o narodnoosvobodil-
nem boju v Središču, na novo pa
je postavila razstavo o društve-
nem življenju Središča med obe-
ma vojnama, ko so delovala v
kraju številna društva. Razstavi
sta na ogled vsako nedeljo od 9.
do 13. ure, med tednom pa je
možen ogled po predhodni naja-
vi.
Prireditve v počastitev kra-
jevnega praznika so se v Sre-
dišču zaključile v nedeljo, 16.
aprila, v Sokolani s koncertom
mešanega pevskega zbora
društva upokojencev Središče
ob Dravi, ki deluje pod strokov-
nim vodstvom Simone Koser.
Majda Fridl
Prireditev v spomin na žrtve NOB.
22
Četrtek, 20. april 2000 - TEDNIK
ZA KRATEK ČAS
Info -
glasbene novice!
Uvod tokrat posvečam najavi
velikega koncerta pevca Stin-
ga, ki bo v Ljubljani 14. maja.
Britanski pevec bo nastopil v
okviru koncertne turneje
Brand New Day.
Ameriška skupina BON JOVI
ima kar zajetno zbirko velikih
plošč z naslovi Bon Jovi, 7800
Degrees Fahrenheit, Slippery
When Wet, New Jersey, Keep
the Faith, Crossraad - The Best
of Bon Jovi in These Days. Sku-
pina izjemnih posameznikov
preseneča z ostrino novega ko-
mada IT'S MY LIFE XXXX, ki
po udarnosti dodobra spominja
na njihovo glasbo iz 80. in hkrati
napoveduje novo veliko ploščo
z naslovom Crush.
Britanski duet EURYTHMICS je
lani čudežno oživel s sijajno
zgoščenko Peace in uspešnico I
Saved the World Today. Annie
Lennox in Dave Stevvart izvajata
neizrazito skladbo BEAUTIFUL
CHILD ki jo spremlja la-
godna pop/rock glasbena
spremljava.
JOE COCKER se je rodil 20.
maja 1944; njegovo pravo ime je
John Robert Cocker. Britanski
pevec zadnja leta bolj ali manj
"vegetira", saj se naslanja na pri-
redbe in tako je sedaj odbrundal
pesem MY FATHER'S SON
*** Gospod COCKER je
malo izboljšal aranžma pesmi, ki
jo je v originalu v soul verziji pel
Conner Reeves.
Ameriško skupino HANSON
sestavljajo bratje Zac, Taylor in
Isaac. Bratje so v Evropi trenut-
no popularni z zelo atraktivno
skladbo If Only. Glasbena
založba Universal pa je v ZDA iz-
dala drugo skladbo skupine
HANSON z naslovom THIS
TIME AROUND XXXX, ki je vo-
kalno ter glasbeno neizrazita
srednje hitra pop/rock skladba
in je hkrati tudi naslovna tema
njihovega prihajajočega novega
albuma This Time Around.
Britanska pevka SHOLA AMA je
leta 1997 podpisala pogodbo z
manjšo založbo Freak Street in
zanjo posnela hit You Might
Need Somebody. Dobra pevka
je pripravila nove urban r&b vi-
bracije v komadu IMAGINE
XXX, ki ga je produciral Shaun
Labelle in nima nič skupnega z
istoimenskim super hitom legen-
darnega John Lennona.
VICKY LEANDROS je nemška
pevka šlagerjev, ki je trenutno v
modi z zgoščenko Jetz. VICKY
je k sodelovanju povabila priz-
nanega pevca CHRISA DE
BRUGHA in skupaj sta zapela
ljubezensko limonado SEPERA-
TE TABLES XXXX Hkrati je
gospod DE BRUGH odpel in iz-
dal še eno prijetno pop/rock no-
vost z naslovom NOTHING
EVER HAPPENS ROUND HERE
)(C
ROLLERGIRL je nemška najstni-
ca, ki si je ime sposodila po
modnem trendu rolerjih. Najstni-
ca si je privoščila grozno priredi-
ti klasiko ETERNAL FLAME
^ele^skupine Bangles, saj v njej
divja nepovezan trendovski
techno ritem.
V Veliki Britaniji je najpopular-
nejši plesni trend trenutno gara-
ge underground, katerega idejni
oče je Artful Dodger. Najstniška
skupina SVVEET FAMALE ATTI-
TUDE blesti v komadu FLO-
WERS XXXX ki ima odličen
igriv plesni ritem in je že prava
disco klasika.
18-letni CRAIG DAVID je pevec
in producent, ki je prvi sodeloval
z Artfulom Dodgerjem v
uspešnici Re-Rewind. CRAIG pa
je prejšnji teden skočil na vrh
britanske lestvice malih plošč s
komadom FILL ME IN XXXX ki
se minimalno naslanja na gara-
ge underground in je v osnovi
čista r&b pesem.
ibCiik
DJ-i pa bodo kmalu začeli zaba-
vati obiskovalce diskotek s temi
plesnimi novostmi: Don't you
(forget About me)- DE COY, Livi-
n' in Cyberspace - 2 BROTHERS
ON THE 4th FLOOR, Latin Ame-
rican - GIBSON BROTHERS, In
Da Arena (Situation) - FLYING
STEPS, No Slep - N.Y.C.C., La
Vida - LOONA, Airwave - RANK
1., Blow Ya Mind - LOCK N'LO-
AD, Bingo Bango - BASEMENT
JAXX, Freestyler - BOOMFUNK
MC's, Music (is the Answer) -
DOUBLE YOU, Superdisco (Cy-
berdisco) - MO-DO, Greenslo-
wer - NOMANSLAND, See Ya -
ATOMIC KITTEN, Ring my Bell -
ANN LEE...
David Breznik
POPULARNIH 70 / Popularnih 10
1.	Shalala Lala - VENGABOYS
2.	Maria, Maria - SANTANA & PRODUCT G & B
3.	American Pie - MADONNA
4.	If Only - HANSON
5.	Never be the Same Again
- MELANIE C. & LISA LOPEZ
6.	Be with you - ENRIOUE IGLESIAS
7.	Bye Bye Bye - N'SYNC
8.	My Heart Goes Boom - FRENCH AFFAIR
9.	He wasn't Man Enough - TONI BRAXTON
10.	Let me be the One - S AS HA
Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako
soboto v večernem sporedu radia Ptuj.
e>yW/orf/ dopisniki
POLETJE
Poletje je kot pesem,
ki osrečuje.
Topla in sončna.
Za zmeraj.
Poletje je kot pesem,
ki sanja.
V sanjah se
toplo stisne k tebi.
Poletje je kot pesem,
ki skrbi.
Skrbi jo zate
in za druge.
Tadej Medved, 4. b,
OS Lovrenc na Dr. polju
RIBE
Doma v akvariju imamo štiri
zlate ribice. Dve sta beli in dve
oranžni. Hranimo jih z ribjo
hrano. Enkrat na mesec jim
menjamo vodo in očistimo
akvarij.
Aleksandra Rozman, 1. a,
OS Kidričevo
MOJ PES
Mojemu psu je ime Riki.
Okrog vratu ima pas. Najraje je
meso in grize kosti. Rad se igra
in potepa. Peljem ga rada na
sprehod. Imam ga zelo rada.
Mateja Korpar, 1. a,
OS Kidričevo
JAZ
PREDSEDNICA
EVROPE
Predsednica Evrope jaz posta-
la bi
le v sanjah, ne v resničnosti.
Lepo, oh, res lepo bi to bilo,
ne vem, mogoče kdaj še bo
tako,
a zdi se mi, da ne,
saj to pretežko breme bi bilo za
me.
No, če pa predsednica bi že
bila,
vse vojne bi preprečila.
V Evropi vedno vladal bi le
mir,
izključen bil bi vsak prepir.
Vsi narodi bili bi med seboj
prijatelji,
v dobrem in v slabem bi si po-
magali.
"Prijateljstvo največ velja,"
to geslo mojega bilo bi vladan-
ja.
Klara Megla, 6. b,
OŠ Velika Nedelja
POMLAD JE
POTRKALA NA
NAŠA VRATA
Počasi prihaja v deželo pom-
lad. Sivi turobni zimski dnevi
so se umaknili toplim, vedno
daljšim in sončnim, pomladan-
skim. Prvi znanilci pomladi so
pokukali na plan. Na travnikih
in gozdnih jasah cvetijo
zvončki, trobentice, teloh ter
druge pomladanske cvetlice.
Vrtove pa že krasijo cvetoče nar-
cise in hiacinte. Zacvetela pa je
tudi forzicija v vrtni ograji. ;
Tudi gregorjevo je že minilo. |
Pravijo, da se takrat ptički ženi-
jo. Sedaj si ptičji pari spletajo
gnezda in se pripravljajo za nov
zarod. Opazila sem, da se je
vrnil tudi štorkljin par, ki gnez-
di vsako leto v bližini nogomet-
nega igrišča. Za njiju se je začelo
novo življenje.
Toplo pomladansko sonce pri-
tegne ljudi, da se odpravijo v na-
ravo. Tudi sama grem rada na
sprehod. Opazujem cvetoče
grmovje, v katerem veselo pre-
pevajo ptički. Doma imamo
čebelnjak. Iz njega pridno izle-
tavajo čebele. Nabirajo cvetni
prah na cvetlicah. Le s težavo z
njim priletijo do panja.
Poleg ptičkov se družijo v pa-
rih še druge živali. Zajčki veselo
skakljajo po polju, srnice plaho
kukajo iz gozda. Naš maček pa
se potepa in redko prihaja do-
mov. Babici pomagam na polju. 1
Sadiva krompir, korenje, solato
in drugo zelenjavo. Zadnje čase
greva s psičko večkrat na spre-
hod. Včasih pa lenariva na son-
cu. Tudi zame je pomlad naj-
lepši letni čas.
Neja Roškar, 5. c,
OS Gorišnica
KO BOM VELIK
Ko bom velik, bom policist.
Pomagal bom otrokom čez ces-
to. Ustavljal bom avtomobile.
Kaznoval bom voznike, ki bodo
prehitro vozili.
Miha Hrženjak, 1. b,
OŠ Videm
KO BOM VELIKA
Ko bom velika, bom frizerka.
Zelo rada češem atija in mami-
co. Svojim punčkam tudi režem
lase. Delala bom v velikem fri-
zerskem salonu. Vsem bom na-
redila moderne frizure.
Maruša Topolovec, 1. b,
OŠ Videm
MOJA
LJUBLJENKA
Začela sem hoditi v malo šolo.
Prvi dan smo se pogovarjali o
živalih. Začela sem razmišljati,
kako bi tudi jaz dobila kakšno.
Nekega dne se mi je to ure-
sničilo: dobila sem zajčka, stare-
ga dva tedna. Imel je sivo dlako.
Ker je bil podoben miški, sem
mu dala ime Miša Miš. Mamica
se je zelo čudila nad tem ime-
nom. Sprva sem se ga malo bala,
sčasoma sem ga vzljubila in ga
velikokrat božala ter vozila na
travnik. Zajček je kar poskako-
val od veselja. Enkrat pa sem
dobila domačo nalogo, ki ni bila
mačji kašelj. Ko sem šla pogle-
dat zajčka, sem videla, da se pri-
pravlja na sprehod po travniku z
mano. Najprej sem ga nahrani-
la. Zajček se je seveda nasitil,
vendar je bila ura že tri, do trav-
nika pa je bilo daleč. Odločila
sem se, da ga bom dala v škatlo
in odšla v hišo z njim. V hiši se
je sestra zelo razburjala nad zaj-
cem. Mama mi je svetovala, naj
mu kaj zaigram na harmoniko.
Zajček je ob pesmi "Zajček Dol-
goušček" veselo plesal in očitno
se je zabaval. Čudovito je bilo
videti živalco, ki pleše. Zanima-
lo me je, kaj še zna, a jaz tega ne
vem. V mislih sem imela, da bi
ga dresirala, saj je bil nekaj po-
sebnega. A mamica mi je rekla,
da bom s tem le mučila Mišo
Miš in bo umrla. Škatlo z zaj-
cem sem odnesla iz hiše, kajti
morala sem narediti domačo na-
logo. Po opravljeni nalogi sem
šla po njega, a ni ga bilo v škatli.
Zelo sem se ustrašila. Majhna
prebrisanka me je čakala pri
žlebu. Očitno je bilo, da se ji je
žleb zdel podoben toboganu.
Vozila sem jo tako dolgo, da
sem se sama izmučila. Miša Miš
pa se je hotela še voziti. Stisnila
sem jo k sebi in ona me je pri
priči začela lizati. Kaj naj
rečem; zajček je nekaj čudovite-
ga. Ob petih sem jo položila na-
zaj v njeno prebivališče. Mamici
in očku sem pripovedovala o
tem, vendar mi nista verjela.
Pravzaprav mi še danes ne ver-
jameta. Pa tudi sošolci mi ne
verjamejo; raje trdijo, da se mi
meša.
Smiljana Horvat, 5. b,
OŠ Gorišnica
ZA DEŽJEM
POSIJE SONCE
Bilo je sončno jesensko jutro.
To jutro sem prej skočila iz pos-
telje kot ponavadi. Med
zajtrkom sem razmišljala, kaj
bom počela do kosila. Naenkrat
mi je v glavo šinila misel, da bi
šla v gozd nabirat gob. Nisem
dolgo premišljevala, oblekla
sem jopico in tople hlače ter od-
hitela v gozd. Bila sem polna
pričakovanj, da bom nabrala
polno košarico užitnih gob in
presenetila mamo.
Po nekaj minutah hoje sem
prispela do gozda, ki ga dobro
poznam. Od spodnje strani sem
začela urno iskati. Vedno bolj
sem se bližala koncu gozda, a
košarica je bila prazna. Preta-
knila sem vsak najmanjši
kotiček, a sreče nisem imela.
Kljub temu se na začetku nisem
vdala. Tekla sem od hrastovega
debla, do jase, tam premaknila
in prebrcala vse listje. Pod kupi
vej pa tudi nisem našla nič.
Tako sem bila razočarana ter
hkrati tudi žalostna, da bi najra-
je zajokala. Nehala sem iskati in
se napotila proti domu. Med
potjo sem se spomnila, da imam
še čas, da se ustavim v sosedo-
vem gozdu tik ob stezi, po kateri
sem hodila. Nisem bila pre-
pričana. Lahko bi našla gobe, a
če jih ne bi bilo, takrat bi bila
žalost še večja. Na koncu sem se
odločila, da poj dem kar domov.
Takrat se mi je sreča nasmehni-
la. Ob stezi sem našla krasnega,
majhnega jurčka. V trenutku
sem bila vesela. Takoj sem ga
urno izpulila, a še trenila nisem
z očesom, že je bil tik ob njem
drugi. Samo obrnila sem se in že
videla družino jurčkov. Nabrala
sem jih zvrhano košaro ter se
presrečna napotila domov.
Rosana G j ura, 5. a,
OS Miklavž pri Ormožu
LUJZEK
Dober deri vsoki den!
"Posedam rad pred hišico, ki
sam sem jo gradil," poje stara
lepa pesem. Tudi jaz gnes, na
cvetno nedelo, sedim pred
kočico, ki sma jo z Mico fkuper
zbutala, ko sma bla še mloda in
lepa, zaj pa sma pač že štora in
malo slepa. Vleče rohli vetrček,
vse cveti in vse brsti. Beli in žuti
metuli lečejo in se ženijo. Na
drevji man postovlene ftičje
valilnice in gledan, kokšna je
konkurenca za tote stanovanjske
valilne pravice. Vrablica in
senica si lastita isto valilnico in
se kregata na veji kak kokšna
sprta sosida. To se mi skoro glih
tak zdi kak na združenem kon-
gresi krščanskih demokratov in
ludske stranke, kokšno ime naj
bi mela tota z vejkimi mukami
rojevana družina. Kaj vse so
klestli okoli totega imena in se
kak Kristus križa izogibali, da ja
ne bi bilo v imeni oziroma
kratici kakšnega k-ja, ki diši po
komunizmi, mogoče tudi po
Kristusi. Ko sen gleda prenos
totega cirkusa po televiziji, ne-
sen veda, bi se smeja ali pa joka,
saj je peščica političnih podrep-
nikov odločala tudi o moji usodi
in usodi celega slovenskega
naroda. Gre se pač zato, da bi
na volitvah zmahali ali pa tudi
odmahali, kak se je to že zgodilo.
Da pa ne bi tudi mi prehitro
odmahali, rajši poglednimo
nazaj na domočo dvorišče: Mica
je glih zaj od meše z žegnanim
presmecom primahala. Nekšna
vesela se mi zdi. Najbrž je lepo
pridigo poslušala. V naši far i
mamo mlodega kaplona, ki ve
moškim in še posebno ženskam
na dušo pihniti. Je pa na našem
Suhem bregi v nedelo običajno
tak, da ženske v cerkvi, moški pa
v vaški gostilni molimo. Tejko o
totih zadevah...
Jaz bom zaj presmec razreza,
odnesa nekaj šib na pšenično
njivo, da bi nam lepo kruhek
rosa, v štalo, da bi se lepo živina
redila, ostanek presmeca pa
bom še pod rušt vtekna, da nam
ne bi hiša zgorela. To so store
navode in običaji, ki jim moj
sosid Juža provi: nič ne hasne,
nič ne škodi!
Tak, pa smo na kunci. Želin
vam samo še lepe, mirne in site
vejkonočne proznike. Srečno!
Lepo vas podavlja LUJZEK
ŠPORT
JUDO
Pokal Ptuja Lendavianom
Judo klub Drava iz Ptuja je organiziral tekmovanje v judu za
pokal Ptuja. Na že trinajstem turnirju se je zbralo 241 mladih
tekmovalcev iz 28 klubov Slovenije, Hrvaške, Avstrije in
Madžarske.
Ponovno so bili uspešni klubi z
našega področja, saj so drugo mes-
to v skupnem seštevku osvojili ju-
doisti in judoistke iz Juršincev, ki
so za prvouvrščeno Lendavo zaos-
tali za samo točko. Prav tako zelo
dobro pa so se odrezali tekmoval-
ci in tekmovalke domačega judo
kluba Drava iz Ptuja.
Rezultati: kadeti: do 50 kg: 1.
Dani Rus, Drava, 2. Amaw Kiss,
Sigma, 3. Marjan Majcen, Drava,
in Nejc Tomšič, Olimpija; do
55kg: 1. Alen Horvat, Olimpija, 2.
Andrej Kuharič, Juršinci, 3. Gre-
ga Karlovčak, Branik Broker Ma-
ribor, in Igor Trbovc, Sankaku;
do 60 kg: 1. Aleš Horvat, Juršinci,
2. Denis Hrga, Juršinci, 3. Anto-
nid, Sigma, in Blatnik, Velenje;
do 66 kg: 1. Miha Pečovnik, Ivo
Reya, 2. Miha Mavec, Olimpija, 3.
David Szabo, Sigma, in Denis
Imamovič, Ivo Reya; do 73 kg: 1.
Jan Blažič, Železničar, 2. Andraž
Mlaker, Juršinci, 3. Roman Mat-
jašič, Juršinci, in Robi Bohanec
Šiška; do 81 kg: 1. Primož Ferjan,
Ivo Reya, 2. Robert Pesjak, Jeseni-
ce, 3. Matjaž Korenjak, Juršinci,
in Aljaž Frajnkovič, Drava; do 90
kg: 1. Peter Lepej, Impol; nad 90
kg: 1. Damjan Fras, Juršinci, 2.
Beno Lah, Sankaku, 3. Jure Spes,
Impol; kadetinje: do 48 kg: 1. Ni-
ves Pere, Sankaku, 2. Tadeja Roj-
ko, Lendava, 3. Marjetka Hvaleč,
Drava; do 52 kg: 1. Patricija Dra-
govič, Branik Broker Maribor; do
57 kg: 1. Katarina Čop, Golovec,
2. Valerija Četič, Fužinar, 3. Edita
Brdar, Jesenice, in Petra Očko
Impol; do 63 kg: 1. Leja Benko,
Lendava, 2. Andreja Plohi,
Juršinci, 3. Janja Karo, Gorišnica,
in Darja Drama, Sankaku; do 70
kg: 1. Alenka Premoša, Lendava,
2.	Valerija Ambrož, Železničar, 3.
Jasmina Vijs, Drava, in Vitka Vi-
dovič, Železničar; nad 70 kg: 1.
Lucija Palavder, Sankaku , 2.
Martina Fras, Juršinci; starejši
dečki: do 38 kg: 1. Renato Matič,
Ivo Reya, 2. Rok Tajhman, Drava,
3.	Alan Rogan, Murska Sobota, in
Jaka Kodela, Drava; do 42 kg: 1.
Roki Drakšič, Sankaku, 2. Tadej
Časar, Lendava, 3. Rok Ovčjak,
Velenje, in Gregor Horvat, Sig-
ma; do 46 kg: 1 Mitja Horvat,
Drava, 2. Aleš Petrovič, Drava, 3.
Leon Javševec, Gorišnica, in Robi
Hajdi, Lendava; do 50 kg: 1. Peter
Terglas, Sigma, 2. Renato Som-
bler, Impol, 3. Simon Mohorič,
Bežigrad, in Amanu Kiss, Sigma;
do 55 kg: 1. Denis Mijatovič, Ve-
lenje, 2. Gaj Tanko, Ivo Reya, 3.
Frenk Soršak, Impol, in Tone Ra-
zinger, Drava; do 60 kg: 1. Denis
Brumen, Juršinci, 2. Jaka Kolbl,
Jesenice, 3. Matej Košnjek, Jese-
nice, in Danijel Kopič, Branik
Broker Maribor; do 66 kg:l. De-
nis Imamovič, Ivo Reya; do 73 kg:
1. Uroš Pliberšek, Impol, 2. Ma-
tevž Verlič, Branik Broker Mari-
bor, 3. Andrej Zobec, Impol, in
Črto Breznik, Drava; nad 73 kg:
1. Simon Petek, Gorišnica, 2.
Matjaž Korenjak, Juršinci; sta-
rejše deklice: do 36 kg: 1. Klav-
dija Ljubeč, Juršinci, 2. Ines Leo-
pold, Železničar; do 40 kg: 1. Ana
Močnik, Jesenice, 2. Doris Žunič,
Lendava, 3. Tadeja Pernuš, Jese-
nice; do 44 kg: 1. Leja Murko,
Drava, 2. Tamara Petek,
Gorišnica, 3. Tamara Geričnik,
Gorišnica; do 48 kg: 1. Marija
Uršič, Murska Sobota, 2. Ines
Mišič, Sokol, 3. Andreja Vengust,
Ivo Reya, in Razinger, Jesenice;
do 52 kg: 1. Sendi Lešnjak, Len-
dava, 2. Simona Milošič,
Gorišnica, 3. Katarina Boro-
vinšek, Murska Sobota; do 57 kg:
1. Edita Brdar, Jesenice, 2. Valeri-
ja Četič, v Fužinar, 3. Ksenja
Kovačič, Železničar; do 63 kg: 1.
Lea Benko, Lendava; nad 63 kg:
1. Nina Krajnc, Drava; mlajši
dečki: do 26 kg: 1. Bojan Kuja-
vec, Juršinci, 2. Aleš Kujavec,
Juršinci, 3. Blaž Klajderič, Drava,
in Tilen Vidovič, Drava; do 30
kg: 1. Zlatko Zoreč, Gorišnica, 2.
Branko Kralj, Gorišnica, 3. Tadej
Zalaznik, Ivo Reya, in Nejc Bom-
bek, Gorišnica; do 34 kg: 1. Do-
minik Dominko, Lendava, 2. Da-
vid Petek, Gorišnica, 3. Luka
Kotnjek, Lendava, in Nejc
Janžekovič, Drava; do 38 kg: 1.
Uroš Tajhman, Drava, 2. Simon
Kojc, Gorišnica, 3. Miha Zorman,
Velenje, in Dino Skvorc, Čako-
vec; do 46 kg: 1. Tadej Čeh, Bra-
nik Broker Maribor, 2. Rok Hoz-
jak, Lendava, 3. Mario Vidovim,
Velenje; nad 46 kg: 1. Luka Coj-
her, Lendava, 2. Tadej Radojčič,
Lendava, 3. Tadej Brence, Impol,
in Jernej Alekšič, Železničar.
Skupni vrstni red: Lendava 37,
Juršinci 36, Drava 32, Jesenice 18,
Impol 17 in Sigma 6 točk.
Danilo Klajnšek
JUDO / DRŽAVNO PRVENSTVO ZA ČLANE IN CLANICE
Uspeh judoistov Drave
V Slovenski Bistrici je potekalo posamično državno prvenstvo v
judu za člane in članice, na katerem je nastopilo več kot 120
tekmovalcev in tekmovalk - vsi najboljši razen poškodovanega
Jožeta Marina iz Juršincev.
Judosti Drave so imeli predstav-
nike v vseh kategorijah, doseženi
rezultati pa pomenijo velik korak
naprej v primerjavi z lanskim le-
tom. V kategoriji do 73 kilogra-
mov je Denis Rus do finalne bor-
be gladko opravil z nasprotniki, v
finalu pa izgubil s trenutno naj-
boljšim slovenskim judoistom
Gregorjem Brodom iz ljubljan-
skega Bežigrada. Denisovo drugo
mesto je vsekakor velik uspeh,
glede na to da je bil težje poškodo-
van v januarju. Do polfinala je
zmagoval do 90 kilogramov tudi
Bogdan Lešnjak, pot v finale pa
mu je preprečil lanskoletni prvak
Vid Skerbiš iz bistriškega Impola.
V borbi za tretje mesto je Bogdan
premagal Bevca iz Branika Bro-
kerja iz Maribora. Tretje mesto je
osvojil Miran Tajhman, ki je v
uvodnem porazu proti ka-
snejšemu zmagovalcu Miletu
Sadžaku iz celjske Ivo Reye za
tretje mesto premagal Prijatelja iz
ljubljanske Šiške. Malo sreče bi
potrebovala tudi Sebastjan Ko-
lednik v kategoriji do 60 kilogra-
mov in Dejan Vogrinec v katego-
riji do 73 kilogramov. Osvojila sta
peti mesti. Na petem mestu se
jima je pridružil Miha Prime /
nad 100 kilogramov/, sedmo mes-
to pa je pripadlo Donaldu Rusu.
Tretje mesto je osvojila tudi Tan-
ja Zuran.
Rezultati ženske: do 48 kg: 1.
Nives Pere, Sankaku, 2. Andreja
Prebil, Šiška, 3. Marta Šamperl,
Juršinci; do 52 kg: 1. Petra Na-
reks, Sankaku, 2. Eva Zorko, San-
kaku; do 57 kg: 1. Maja Oblak,
Bežigrad, 2. Simona Lotrič, San-
kaku; do 63 kg: 1. Urška Žolnir,
Sankaku, 2. An j a Dobovšek,
Šiška, 3. Maja Šuster, Sankaku, in
Darja Drama, Sankaku; do 70 kg:
1. Raša Sraka, Bežigrad, 2. Regina
Jerneje, Sankaku, 3. Jožica
Svečak, Sankaku; do 78 kg: 1.
Maja Frece, Sankaku, 2. Kristina
Dečman, Bežigrad, 3. Simona
Brežnik, Sankaku; nad 78 kg: 1.
Lucija Polauder, Sankaku, 2.
Nina Dežman, Šokol, 3. Tanja
Žuran, Drava. MOŠKI: do 60 kg:
1.	Sašo Kirbiš, Železničar, 2. Si-
mon Zafoštnik, Impol, 3. Samo
Masleša, Koper, in Štojan Ognje-
novič, Šiška; do 66 kg: l.v Aleš
Verbančič, Impol, 2. Mitja Želez-
nikar, Bežigrad, 3. Franc Špes,
Impol, in Bojan Sevšek, Impol; do
73 kg: 1. Gregor Brod, Bežigrad,
2.	Denis Rus, Drava, 3. David
Horvat, Kranj, in Sašo Jereb,
Olimpija; do 81 kg: 1. Sandi
Soršak, Impol, 2. Gregor Plaznik,
Koper, 3. Igor Spasojevič, Koper,
in Peter Bevc, Branik Broker; do
90 kg: 1. Vid Skerbiš, Impol, 2.
Marjan Ozimič, Impol, 3. Igor
Spasojevič, Koper, in Vojin Mli-
narič, Ivo Reya; do 100 kg: 1. Mile
Sadžak, Ivo Reya, 2. Maks
Tramšek, Impol, 3. Šimon Miha-
lina, Branik Broker, in Miran
Tajhman, Drava; nad 100 kg: 1.
Damjan Petek, Impol, 2. Janez
Ceraj, Ivo Reya, 3. Robert Rajh,
Branik Broker, in Amir Midžan
Kranj.
Danilo Klajnšek
KICKBOKS / TURNIR V SEMI KONTAKTU
Ponovno najboljši Ptujiani
V Novi Gorici je domači budokai klub organiziral
drugi turnir v kikboksu v disciplini semi kontakt.
Ponovno so se izkazali tekmovalci in tekmovalke iz
KBV Ptuj, ki so osvojili sedem prvih mest in bili v
skupnem seštevku najboljši. Dobre uvrstitve so pri-
padle tudi tekmovalcem in tekmovalkam iz Majšper-
ka. Finalni turnir bo potekal na Ptuju v oktobru.
Rezultati - MLADINCI: do 48 kg: 1. Robi Simo-
nič, Ptuj; do 56 kg: 2. Andrej Bezjak, Ptuj; nad 71
kg: 1. Boštjan Kovačič, Majšperk, 2. Kristjan
Slodnjak, Ptuj. MLADINKE: do 50 kg: 1. Maja Vol-
gemut, 2. Amanda Vindiš - obe Ptuj; nad 50 kg: 1.
Anamarija Bilič, Ptuj. ČLANI: do 63 kg: 1. Andrej
Vindiš, 2. Davorin Gabrovec - oba Ptuj; do 69 kg: 2.
Sebastjan Kristofič, Ptuj; do 79 kg: 2. Primož Her-
tiš, Majšperk; do 89 kg: 1. Matej Šibila, 2. Matjaž
Vindiš - oba Ptuj. ČLANICE: do 50 kg: 1. Renata
Polanec, Ptuj; do 55 kg: 1. Barbara Murat, Majšperk,
2. Mateja Erlač, Ptuj; nad 60 kg: 1. Nadja Šibila,
Ptuj.
Danilo Klajnšek
BOKS
Veliko zanimanje za
državna prvenstva
Boksarski klub Ptuj je bil organizator devetega državnega posa-
mičnega prvenstva v boksu v mladinski in članski konkurenci.
Ob tem je BK Ptuj proslavil tridesetletnico obstoja. Med gosti
smo opazili tudi predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, ki naj bi bil
eden izmed kandidatov za bodočega predsednika BZ Slovenije.
Na prvenstvu so nastopili vsi
najboljši in na njem ni bilo nobe-
nih presenečenj. Tridnevno
druženje boksarjev na Ptuju je
postreglo z zanimivimi borbami,
viden pa je tudi napredek v tehni-
ki.
Tekmovanje si je v ptujski
športni dvorani Mladika ogledalo
veliko gledalcev.
Rezultati finala - mlajši mla-
dinci: do 57 kg: Aleksander
Pučko, Ptuj - Denis Muršič,
Kranj 2:0; do 71 kg: Darko Sa-
mardžija, Savoy - Uroš Tkavc,
Slovenska Bistrica 2:0; do 81 kg:
Ivan Pučko, Ptuj - Igor Tunuko-
vič, Kranj 0:2. MLADINCI: do
63,5 kg: Matevž Lončarič, Savoy -
Željko Jančar, Dolomiti 2:0; do
67 kg: Amir Aleševič, Ljubljana -
Primož Fekonja, Savoy 0:2; do 75
kg: Luka Virant, Savoy - Aleš
Markovič, Savoy 0:2; do 81 kg:
Robert Viščak, Ljubljana - Mirza
Rekič, Savoy 0:2; do 91 kg: Gre-
gor Pekolj, Ljubljana - Peter Mi-
helič, Ptuj 2:0; nad 91 kg: David
Lumbar, Savoy - Damir Halilo-
vič, Savoy 0:2. ČLANI: do 60 kg:
Damjan Šel, Slovenska Bistrica -
Simon Koščak, Savoy 0:2; do 63,5
kg: Gorazd Jamar, Lada Jagodič
Maribor - Marjan Rožič, Sloven-
ska Bistrica 2:0; do 67 kg: Dejan
Zavec, Lada Jagodič Maribor -
Tahir Ademi, Savoy 2:0; do 71
kg: Dušan Rakuš, Lada Jagodič
Maribor - Abubkerim Galič,
Ljubljana 2:0; do 75 kg: Denis
Simčič, Ljubljana - Borut Reber-
nišek, Slovenska Bistrica 2:0; do
81 kg: Robi Kramberger, Sloven-
ska Bistrica - Lovro Matjan,
Ljubljana 2:0; do 91 kg: Branko
Repec, Slovenska Bistrica - Igor
Rašič, Lada Jagodič Maribor 0:2;
nad 91 kg: Peter Trtnik, Savoy -
Miro Fleischer, Lada Jagodič Ma-
ribor 0:2.
Danilo Klajnšek
TRAP / II. POKAL STRELSKE ZVEZE SLOVENIJE
Strelti Centrala iz Ptuja odliini
Na olimpijskem strelišču Črne njive pri Ilirski Bistrici je bila
16. aprila druga tekma za Pokal SZS.
Sodelovalo je 36 strelcev v član-
ski in mladinski konkurenci.
Streljali so na 125 tarč, prvih šest
v obeh kategorijah pa se je uvrsti-
lo v finalno serijo. Pravico nasto-
pov na pokalu SZS imajo le tek-
movalci, ki so si pridobili ustrez-
no uvrstitev v lanskoletni strelski
sezoni.
Na zelo zahtevni tekmi so se
strelci Central Ptuj odlično izka-
zali. Dokazali so, da sodijo v vrh
tega športa v Sloveniji. Tokrat se
je izkazal Sevničan Gorazd Sle-
menšek v članski konkurenci.
Boj za zmago se je bil med tremi
najuspešnejšimi strelci na tekmi.
To so bili aktualni državni prvak
Boštjan Maček, edini slovenski
udeleženec letošnjih olimpijskih
iger Andraž Lipolt in Gorazd
Slemenšek, ki so imeli do zadnje
leteče tarče izenačen rezultat. Sle-
menšek je bil najbolj zbran v
odločilnim delu, kot edini je tarčo
zadel in pustil za seboj elito tega
športa v Sloveniji. Zmagal je s 133
zadetki.
Alojz Potisk se je v članski kon-
kurenci s 102 zadetkoma uvrstil
na 9. mesto.
V	mladinski konkurenci je bil
uspešen Sevničan Marko Sle-
menšek, ki je osvojil drugo mesto
s 120 zadetki.
V	skupnem delu točkovanja za
Pokal SZS sta se oba (Gorazd v
članski in Marko Slemenšek v
mladinski konkurenci) zavihtela
na drugo mesto.
Mirko Slemenšek
SAH
Velikonočni
šahovski turnir
v Spuhlji
Šahovska sekcija Spuhlja orga-
nizira na velikonočni ponedeljek,
24. aprila ob 9. uri v okrepčevalni-
ci Pri Majdi Vidovič šahovski tur-
nir. Čas igre je 2 krat po 10 minut.
Pristojbina je 1.000 SIT na igralca
(za mladince 500 SIT). Člani
Šahovske sekcije Spuhlja pristoj-
bine ne plačajo. Na šahovski tur-
nir v Spuhlji so vabljeni vsi šahis-
ti ne glede na kategorijo. Za naj-
boljše so pripravljene diplome
oziroma štirje plakati.
F.P.
ŠDPtuj-ŠDATE
Tolmin 3:1
V sklopu finalnega tekmovanja
za slovenski šahovski pokal je
štiričlansko moštvo Šahovskega
društva Ptuj v soboto nastopilo v
Tolmimu. Proti lanskoletnim čla-
nom državne lige so ptujski šahis-
ti ves čas imeli pobudo ter se z
neugodnega gostovanja vrnili s
pomembno zmago. S to zmago so
se uvrstli med 16 moštev, ki bodo
tekmovanje nadaljevala 27. maja.
Rezultati: Danilo Polajžer - Gre-
gor Raspor 1:0, Domen Krum-
pačnik - Dimitar Anakiev 1:0,
Ani ta Ličina - Edo Rozman 0:1,
Janko Bohak - Renato Škobrne
1:0.
Janko Bohak
PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ /
ALPINISTIČNA SEKCIJA
Ptuj prvič prireditelj tekmo-
van/a v športRem plezanju
Pred meseci smo v Tedniku pisali o obnovi in dograditvi
umetne plezalne stene na OŠ Breg v Ptuju, saj se Ptuj razvija v
pravi športnoplezalni center. Te besede takrat niso bile
izrečene kar tako, kajti številnim športnim prireditvam v mestu
se je pridružila še ena, povsem nova prireditev - tekmovanje v
športnem plezanju.
V soboto 8. aprila je telovadnica OŠ Breg, kjer stoji umetna ple-
zalna stena, gostila preko 50 nadobudnih in spretnih osnovnošol-
cev, ki so se pomerili na prvenstvu vzhodne Slovenije v športnem
plezanju. Organizator tekmovanja je bila alpinistično-športno ple-
zalna sekcija Planinskega društva Ptuj, ki je tovrstno tekmovanje
organizirala prvič. Tekmovalci, med katerimi so bili zelo uspešni
tudi Ptujčani, so prikazali odlično plezalno znanje in prisotnim
gostom v dvorani ponudili obilo plezalnih užitkov. Pomerili so se
v štirih kategorijah. Najboljši v posameznih kategoriji in naju-
spešnejši ptujski tekmovalci so bili: mlajše deklice: 1. Živa Frešer,
AO SI. Bistrica; starejše deklice: 1. Mina Markovič, AŠPS Ptuj, 4.
Kaja Solina, AŠPS Ptuj; mlajši dečki: 1. Aleš Jurjec, AK SI. Gra-
dec, in Luka Tamše, AK SI. Gradec, 4. Miha Purg, AŠPS Ptuj, 9.
Tomaž Korpar, AŠPS Ptuj, Matic Frajnkovič, AŠPS Ptuj, 26.
Miha Gabrovec, AŠPS Ptuj; starejši dečki: 1. Nejc Pozvek, Posav-
ski AK, Matic Kozmus, PK Laško, in Jure Bornšek, ŠPO Celje,
10. Aleks Rop, AŠPS Ptuj.
Tadeja Radek
PLANljNSKI
KOTIČEK
Turni smuk spod
Kotličev
Že dvakrat smo se želeli po-
dati na ta smuk. V tretje bomo
poiskusili 27. aprila. Žbor ob
4.00 na parkirišču pod gra-
dom. Z avtomobili do zatrepa
Logarske doline. Naprej peš
mimo slapu Rinka na
Okrešelj. Po počitku proti
Kamniškemu sedlu in po
snežiščih na Kotliče, sedlo
med Brano in Turško goro.
Smuk bo potekal čez Pasje
sedlo in po snežiščih pod se-
verno steno Planjave. Oprema
turnosmučarska oz. bordarska
+ zimska pohodna.
Cena izleta je 1500 SIT za
dijake, študente in 2000 SIT
za odrasle; vozniki dobite pot-
ne stroške vrnjene. Prijave do
torka, 25. apr., ko bo ob 1911 v
društveni pisarni sestanek z
udeleženci /pregledali in spo-
sodili si bomo opremo/. Infor-
macije na tel. 775-059 oz. 041/
863-544, Primož.
RT.
Kolesarski izlet na
velikonočni
ponedeljek
Bukve so že zelene in čakajo
na nas, da se med njimi spre-
hodimo ... S kolesi se zberemo
ob 9.30 na parkirišču pod gra-
dom. Primerna so tudi kolesa
brez prestav, otroci naj imajo
čelade. Pot nas bo vodila proti
Destrniku, nato čez hribček
do vurberškega gradu in nato
k ribnikom, tu bo piknik. V
košarici na prtljažniku si pri-
pelji kaj zase in za nas ... Ob
vodi bo čas za igre, sprehode
po zelenih gozdovih in še
marsikaj. Do doma nas bo
čakala le še zložna vožnja po
grajenski cesti.
P.T.

i^eirieK, lv. april luuu - i
ŠPORT
ROKOMET / 1 .B SRL
Velika Nedelja
med prvoligaši!
Rokometašem Velike Nedelje je končno uspelo! Z osvojeno
točko v Šmartnem in ob porazu Sevnice v Kranju proti ekipi
Preddvora so postali člani prve slovenske moške rokometne
lige, ne glede na rezultate v zadnjih dveh krogih v maju. To
je vsekakor velik uspeh rokometašev, trenerjev in vodstva
kluba, ki jim je uspela vrnitev v slovenski moški elitni roko-
metni razred. Pred leti so v tej konkurenci že igrali. Po lan-
skem neuspehu, ko so bili "samo" drugi in so morali igrati
kvalifikacije z Andorjem Jadranom, so si ljubitelji rokometa
v Veliki Nedelji in seveda vsi tisti, ki delajo v klubu, od-
dahnili. Tudi v tej sezoni, ki je bila na koncu uspešna, ni šlo
brez presenečenj, predvsem na začetku, ko Veliki Nedelji
enostavno ni šlo po željah. Prelomnica je bila zmaga v
Trbovljahu, kjer so se vrnili v "igro" za vsaj drugo mesto na
prvenstveni razpredelnici. Sedaj pa je bilo z osvojeno točko
v Litiji proti domači ekipi Šmartnega potrjeno še to.
Šmartno -
Velika Nedelja
18:18/9:7/
VELIKA NEDELJA: Kle-
menčič, Belšak 2, Cvetko 1, Tro-
fenik, Potočnjak 1, Bezjak 2,
Soštarič, Planine 4, Kokol, Poje
1, Mesarec 5, Okreša 1, Gaberc,
Rumer.
Domači rokometaši so sicer do-
bili prvi polčas z dvema zadetko-
ma prednosti, vendar je potem v
nadaljevanju stekla tudi igra gos-
tov, ki so igrali tako, da so dosegli
svoj cilj. Izenačujoči zadetek
Cvetka v zadnji minuti pa je po-
menil tudi veselje v taboru gostov,
saj so se dva kroga pred koncem
prvenstva uvrstili v 1. SRL.
Danilo Klajnšek
Ormož - Avto
Mikulič Rudar
36:29 (17:14)
Ormož: Dogša, M. Hanželič 8,
Antolič, Juršič, Pučko 8, Džar-
mati, Prapotnik 3, Grabovac,
Ivanuša, Kirič 8, Kotar 1, Horvat
7, D. Hanželič 1, Sulek.
Rokometaši Ormoža so pred 100
gledalci v športni dvorani na Har-
deku nekoliko nepričakovano
premagali vodilno moštvo lige in
nove prvoligaše ter si dva kroga
pred koncem tudi teoretično za-
gotovili obstanek v ligi. Tako
bodo lahko zadnji tekmi odigrali
sproščeno in se začeli pripravljati
na novo prvenstvo.
Gostje iz Trbovelj so očitno bili
brez pravega motiva, zato so
Ormožani izkoristili njihovo
manj zavzeto igro, predvsem v
obrambi, čeprav je vratar Denič
ubranil veliko strelov, tudi s šes-
tih metrov. Na drugi strani je v
večjem delu zelo dobro šlo vratar-
ju Sulku, manj čvrsta obramba
gostov pa je ustrezala domačim
kombinacijam v napadu, kjer so
se izkazali strelsko tokrat razpo-
loženi Hanželič, Pučko, Horvat in
Kirič.
Ormožane po praznikih čaka v
domači dvorani tekma s Preddvo-
rom, v zadnjem krogu pa se bodo
v Ljubljani pomerili s Krimom.
Ker so boljši od obeh nasprotni-
kov, bi bilo lepo, če bi prvenstvo
sklenili s še dvema zmagama.
I.k.
ŽRK Ptuj-Sava
Kranj 25:28 /12:15/
ŽRK PTUJ: Vidovičeva, Bo-
jeva, N. Potočnik 5, Sijančeva 11
/2/, Pučkova, Bezjakova, Maje-
ričeva 1, Podhostnikova, Miko-
ličeva, Maračičeva 1, A.
Potočnik, Cerne-Mlačeva 4,
Srebrnjakova 3, Kelenčeva.
Rokometašicam Ptuja ni uspelo,
da bi v finalnem srečanju
končnice tekmovanja v 1. B SRL
za ženske premagale Kranjčanke
in izenačile izid v zmagah.
Vzdušje v ptujski športni dvorani
Center je spominjalo na nekdanje
zlate čase ptujskega rokometa.
Na začetku srečanja je bila igra
izenačena. Nato pa so pričele
domače rokometašice grešiti in to
bolj kot ponavadi. Pomembnost
srečanja je bila usodna in to so
znale nekoliko starejše in
izkušenejše gostje izkoristiti ter si
do odhoda na odmor priigrale
vodstvo treh zadetkov. Razlika ne
bi niti bila tako velika, če bi
Ptujčanke v napadu imele tudi
kanček sreče.
V drugem polčasu je rokome-
tašicam Ptuja uspelo znižati na
samo zadetek zaostanka /15:16/,
nato pa je šlo zanje vse narobe.
Številne napake, ki so bile plod
prevelike želje po uspehu, so
vzrok za njihov poraz. Ob tem je
potrebno čestitati gostjam, ki so
našle dobre plati igre zase in na
koncu zasluženo zmagale ter si
pridobile pravico nastopa v prvo-
ligaški konkurenci.
Zal čestitke domačim igralkam
za uvrstitev v finale niso najboljša
tolažba. Hotele so več, a kot smo
že zapisali, so enostavno izgorele.
Časa za velike tekme in napredo-
vanje pa bo še dovolj, saj ljubitelji
rokometa niso bili razočarani, še
posebej ko so videli ogorčen boj za
vsako žogo.
Danilo Klajnšek
Rokometni turnir
najmlajših v ormožu
Rokometni klub Ormož bo v po-
nedeljek, 24. aprila, ob 9. uri orga-
niziral mednarodni turnir v mini
rokometu za najmlajše. Nastopili
bodo mladi rokometaši letnikov
1988,1989 in 1990. Vsekakor si bo
vredno ogledati turnir nadebud-
nih mladih rokometašev in njiho-
vo znanje.
Danilo Klajnšek
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Uspešni mlajši kolesarji
Minulo nedeljo, 9. aprila, je bila velika kolesarska dirka na
Brijonih na Hrvaškem. Mlajši Perutninini kolesarji so se
zopet dobro uvrstili. Kljub dobri vožnji pa Aldu Ilešiču ni
uspelo priti na stopničke, a bil je še vedno odličen peti.
Mlajši mladinci so dirkali na 40
km dolgi progi. Vreme je bilo to-
krat tekmovalcem zelo naklonje-
no, konkurenca pa zelo močna, saj
so tekmovale vse druge slovenske
reprezentance, od tujcev pa Itali-
jani in Hrvati. Povprečna hitrost
je bila čez 40 km na uro. Proti cil-
ju je najprej pridrvela skupina ka-
kih 20 kolesarjev, ki so dirko
končali v hitrem sprintu. Aldu
Ilešiču je manjkalo le malo sreče.
V hudi konkurenci je bil odličen
peti. Andreju Jabločniku, prav
tako iz Ptuja, pa so onemogočile
dobro uvrstitev srne iz brijonske-
ga živalskega vrta, ki živijo v pros-
tosti med mnogimi živalmi.
Starejši mladinci so tekmovali
na 80 km dolgi progi, ki je bila
speljana z več krogi na isti stezi.
Dirka je bila še bolj polna taktizi-
ranja, hitrejša, bilo je veliko pobe-
gov ... Tako so trije tekmovalci že
na polovici dirke uspešno pobeg-
nili. Perutninin kolesar Matjaž
Finžgar se je v zadnjem krogu od-
lepil od glavnine, ujel vodečo troj-
ko in v zaključnem finišu dosegel
hvalevredno četrto mesto. Ptujčan
Milivoj Glavica je v cilj prikolesa-
ril v grupi in dosegel petnajsto
mesto.
Mlajši kolesarji
dobri v Opatiji
Tudi minulo nedeljo so Perutni-
nini kolesarji zopet dobro vrteli
pedale na Hrvatskem. Posebej so
se izkazali mlajši kolesarji. Aldo
Ilešič je dosegel drugo mesto.
Kaže, da tudi Mitja Mahorič pri-
haja v staro dobro formo.
Mlajši mladinci so dirkali na 60
km dolgi progi po Opatiji na raz-
gibanem terenu po hribih. Sode-
lovale so vse slovenske in ekipe iz
Hrvaške. Od tujih kolesarjev so
bili najmočnejši Italijani. Po
mnogih neuspelih pobegih je
uspelo manjši skupini. Med njimi
je bil tudi Ptujčan Aldo Ilešič.
Prikolesarili so do hriba, na vrhu
katerega je bil cilj. V ciljnem gor-
skem sprintu je bil AJlešič drugi,
A.Flakus deseti, AJabločnik pa
dvanajsti. A.Belšak in M.Snoj sta
pripeljala v cilj v večji skupini za
ubežniki.
Člani so dirkali od Reke preko
Opatije do Labina in nazaj. Čilj je
bil v Moščeniški Dragi. Poleg slo-
venskih so nastopili še klubi iz
Italije, Avstrije, Madžarske,
Hrvatske ... Glavnina je ubežnike
z lahkoto dohitevala vse do 20 km
pred ciljem. Tu se je od glavnine
odcepila skupina desetih kolesar-
jev, med katerimi sta bila tudi
Perutninina kolesarja Mitja Ma-
horič in Rado Rogina. Tudi na
tej progi je bil cilj na vrhu hriba.
Do vznožja sta bila ptujska kole-
sarja med ubežniki na zadovolji-
vem mestu. Tri km gorske proge
sta dobro prekolesarila kot prava
gorska kolesarja. Na vrh, torej v
cilj, je prvi prikolesaril italijanski
tekmovalec. M.Mahorič je dosegel
zadovoljivo peto mesto, kar naka-
zuje staro dobro formo, R. Rogina
je bil deseti. Glede na številno
udeležbo in hudo konkurenco so
Perutninini kolesarji z uspehi za-
dovoljni.
Roman Zavec
Matjaž Finžgar
ROKOMET
Spremembe v moškem
rokometnem klubu Ptuj
V moškem rokometnem klubu Ptuj je prišlo do spremembe
na predsedniškem mestu. Mesto vršilca dolžnosti je bilo do
novega sklica skupščine bilo zaupano dosedanjemu direk-
torju MRK Ptuj Janku Kacu.
Ta nam je o razlogih za to pove-
dal: "V aprilu je predsednik MRK
Ptuj Branko Goričan sklical
skupščino kluba, vendar ni bil
pripravljen niti ustni niti pisni
material za potek skupščine MRK
Ptuj, zraven tega pa ni bilo pri-
pravljeno finančno poročilo, pa
tudi ne o delu upravnega odbora,
zato skupščine nismo mogli izpel-
jati. Na skupščini se ni pojavil
Branko Goričan, ni pa tudi obve-
stil, da se skupščine ne bo ude-
ležil. Ker niso bili pripravljeni
materiali, da bi izvedli skupščino
in razrešili stari odbor, smo po po-
lurnem čakanju sprejeli sklep, da
se predsednik kluba suspendira in
da do sklica nove skupščine, ozi-
roma ko bodo pripravljeni mate-
riali in pregledano poslovanje
kluba v zadnjem letu klub, vodim
jaz."
Kaj to pomeni?
"To pomeni, da sem za vse nalo-
ge oziroma pristojnosti v klubu
odgovoren jaz, seveda z obsto-
ječim odborom, ki ga nismo mogli
razrešiti iz že povedanih razlogov.
Skupščina kluba bi morala biti že
v januarju in se je nepripravlje-
nost nanjo vlekla tri mesece, zato
smo se odločili za ta korak, ker
memnmo, da je to najboljši korak
v dobro prihodnosti rokometa."
Pred MRK Ptuj je končnica, v
kateri si ljubitelji rokometa obe-
tajo vsaj finale s Pyramidio. Ali
je to pravi čas za razčiščevanje
razmer v klubu?
"V klubu igralci in trenerji tega
niso občutili, ker so s pomočjo lju-
di, ki želijo dobro rokometu in so
pomagali, vse stvari normalno od-
vijale, tako da ni prišlo do zastoja.
Vendar zaradi nedela odbora, ki
Janko Kac
se v treh mesecih ni sestal niti en-
krat, mislimo, da je to bil pravi
trenutek, da se stvari razčistijo
oziroma se bodo razščistile, ker
edino tako lahko pričnemo novo
sezono. Menim, da so igralci in
strokovno vodstvo prerastli delo
upravnega odbora. Upamo, da z
novim in kvalitetnejšim uprav-
nim odborom bolj. Kdo pa bo to,
se zaenkrat še ne ve."
Od praznovanja 50- letnice ro-
kometa na Ptuju je minilo kar
nekaj časa. Kako ste jo videli in
kaj je prinesla?
"Povedal bi, da je obletnica lepo
uspela. Mislim, da je organizacij-
ski odbor svojo nalogo dobro
opravil, levji delež bremena pa je
nosil predsednik odbora Ivan Go-
milšek, ki z odlično organizacijo
pripomogel, da je MRK Ptuj pre-
brodil organizacijske in finančne
težave v spomladanskem delu
prvenstva. Ravno zaradi tega se v
klubu ni čutilo nedelo UO MRK
Ptuj. Ob tej priložnosti bi se mu
zahvalil v imenu vseh v klubu,
prepričani pa smo, da bo še naprej
pomagal moškemu rokometu. Ob
koncu naj povem še to, da smo do-
bili na svečani akademiji v
Ljubljani ob prazniku rokometa
zlato plaketo, enako tudi Ivan Go-
milšek za svoje delo, ko je ptujski
rokomet doživljal največje uspehe
v svoji 50-letni zgodovini."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
STRELSTVO
•	Mladimi in mlajši mladimi
državni prvaki
Na državnem prvenstvu v streljanju z zračno stand-
ard pištolo je Strelski klub Ptuj v mladinski konku-
renci ekipni državni prvak. Robert Simenko, Mar-
jan Gril in Matija Potočnik so v Ljubljani nastrelili
1601 krog in pred drugouvščeno ekipo SD Zeleznik
Skofja Loka zasedli prvo mesto za 28 krogov, tretji so
bili mladinci SD Kruno Brežice 1476 kroga, četrti
mladinci Petoviavavta Kristjan Koroša, Iztok
Špindler in Sandi Štebih.
Redni del tekmovanja v posamezni konkurenci se
je končal z zmago najboljšega ptujskega mladinca
Matija Potočnika s 548 krogi. Po obveznni končnici
je Potočnik zasedel drugo mesto in srebrno medaljo
s 636)5 kroga. Marjan Gril je bil s 532 kroga osmi,
Robert Simenko s 531 deseti, Iztok Špindler dva-
najsti in Kristjan Koroša petnajsti.
Tekmovanje za mlajše mladince v Lendavi je
končno z ekipe SK Ptuj: Sebastijan Molnar, Simon
Gonc in Simon Fras s 1030 kr. Posamezno je bil Si-
mon Simonič iz Juršincev drugi, tretji Simon Fras,
peti Simon Gonc, oba S K Ptuj, sedmi Jernej Pe-
teršič, enajsti Sebastijan Molnar.
Mlajše mlaidnke SK Ptuj so bile ekipno tretje s 752
krogi. Posamezno so dosegle Biserka Malek 277 kr.,
Mirjana Pavličič 270 in Jelena Vukovič 245 kr.
Ekipne zmagovalke so bile strelke SD Moriš Kočev-
ska reka.
Pionirji SK Ptuj Aleks Vajda, David Brodnjak in
Aleš Sprah so s 480 krogi zasedli sredino. Posamez-
no je bil najboljši Sprah s 175 kr., David Brodnjak je
nastrelil 157 in Aleks Vajda 153 kr.
Med članicami je Majda Raušl bila peta.
V	članski konkurenci so ptujski strelci prvič nasto-
pali kar s tremi ekipami. Najboljše so se odrezali
strelci Petovia avto Simon Simonič, Boštjan Simo-
nič in Zvonko Hajduk s 1614 kroga sedmi, SK Ptuj
je bil deveti, Kidričevo pa enajsto. Posamezno je bil
najbolje uvrščeni, enajsti, s 558 krogi Mirko Moleh,
krog manj sta nastrelila Simon in Boštjan Simonič.
SK Ptuj je bila z ekipno dvema zmagama in enim
tretjimo mestom najuspešnejša ekipa na državnem
prvenstvu. Posamezno so dosegli dve medalji posa-
mezno Potočnik (drugi) in Fras (tretji). Ekipno so
strelci prejeli devet medalj: šest zlatih in tri bronaste
ter pokala. Za solidno uvrstitev in rezultate so naj-
večje zasluge trenerjev SK Ptuja Jožeta Maleka in
Simona Simoniča.
SI
•	Juršinske pionirke skupno druge
V	Ljubljani je v soboto potekalo zadnje, 7. kolo
državne lige v streljanju za pionirje in mlajše mla-
dince. Pionirke SD Juršinci so nastreljale 506 krogov
in zasedle 4. mesto. Posamezno je Nina Pavlin dose-
gla 171 krogov (7. mesto), Alenka Plohi 169 in Saša
Cafiita 166 krogov. V skupni razvrstitvi državne lige
za pionirke so prvo mesto osvojile pionirke iz Ruš.
Odlično drugo mesto je pripadlo strelkam iz Juršin-
cev, tretje mesto pa je zasedla ekipa iz Idrije. V posa-
mezni konkurenci je najvišje uvrščena Alenka Plohi
(7. mesto). Saša Cafuta je dvanajsta in Nina Pavlin
trinajsta.
•	Šesta zmaga juršinskih
mladincev
V	7. kolu državne lige za mlajše mladince z zračno
pištolo je ekipi iz Juršince še šestič uspelo zmagati.
Nastreljali so 1006 krogov, drugouvrščena ekipa iz
Laškega je dosegla 1004 kroge in tretja, ekipa iz Ptu-
ja, 1003 kroge. V konkurenci mladincev je Simon Si-
monič s 360 krogi še četrtič leto zmagal, drugi je bil
Uroš Taškar iz Laškega s 357 krogi, tretji pa Simeon
Goenc iz Ptuja s 350 krogi. Med mladinkami sta
Sonja Raušl 326 kr. in Staška Benko 320 kr. zasedli
sedmo in osmo mesto. V skupni razvrstitvi je ekipa
SD Juršinci od 140 možnih točk osvojila 135 in pre-
močno zmagala. Drugi so strelci iz Laškega, tretji pa
strelci iz Kočevja. V posamezni konkurenci je med
mladinci zmagal Juršinčan Simon Simonič s 197
točkami, drugi je Matjaž Gregorič iz Domžal, tretji
pa Uroš Poljanec iz Gorenje vasi. Med mladinkami
je skupno slavila Alenka Muhvič iz Kočevja, odlično
drugo mesto pa je zasedla Sonja Raušl iz Juršincev,
tretja pa je Katarina Safarič iz Laškega. Odlično je v
tej sezoni streljala tudi Staška Benko in v skupni
razvrstitvi zasedla zelo dobro šesto mesto. Strelce iz
Juršincev čaka v tej sezoni le že državno prvenstvo,
ki bo 15. in 16. aprila v Lendavi.
P.D.
•	Uspešno v pokalu prijateljstva
V	soboto je bil VII. pokal prijateljstva za pionirje.
Pionirji SK Ptuj Aleks Vajda, Aleš Sprah in Botšjan
Fras so uspešno streljali in s 481 krogi bili v zgorn-
jem delu lestvice. Posamezno je Boštjan Fras nastre-
lil 172 krogov, Aleš Šprah 169 in Aleks Vjada 140.
Normo za državno prvenstvo sta si priborila Fras in
Sprah.
SI
•	Ptujiani zmagovalti
tekmovanja dijaških domov
V	Ptuju je bilo ekipno in posamezno prvenstvo tek-
movalcev dijaških domov severovzhodne Slovenije v
streljanju z zračno puško. V tekmovanju dijakov so
ekipno Ptujčani Kristjan Koroša, Damjan Feguš in
Dejan Zibrat zmagali. Posamezno je Kristjan
Koroša zmagal s 156 kr. drugi je bil Dejan Zibrat s
154 kr. V tekmovanju deklic ekipno so bile ptujske
strelke Mirka Pavličič, Tatjana Vrbek in Suzana
Jauševec s 369 kr. pred ekipo DJD Radenci. Posa-
mezno je zmagala Suzana Jauševec s 129 kr. druga je
bilaBarbara Povše 128 (Radenci), tretja Marjana
Pavličič 124, četrta Tatjana Vrbek 112 kr (obe Ptuj).
SI
TEDNIK - Četrtek, 20. april 2000
25
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA
KIKBOKS
Gabrovet bo meril pesti v Kanadi
Davorin Gabrovec, naš najboljši kikboksar iz KBV Ptuj, bo na
povabilo organizatoijev konec aprila odpotoval na dva izredno
močna turnirja v ZDA in Kanado.
Na povabilo selektorja reprezen-
tance ZDA se bo Davorin 29. apri-
la udeležil gala prireditve v Bosto-
nu, kjer bo kot edini Slovenec v
ekipi peterice Evropejcev nastopil
proti najboljši profesionalni ekipi
ZDA - Paul Mitchell team. Dejan-
sko bo šlo za velik spektakel, kjer
se bo Evropa pomerila z ZDA.
Vsaka ekipa šteje pet posamezni-
kov, ki se pomerijo med seboj ne
glede kategorijo. Že naslednji ko-
nec tedna pa ga čaka zelo močan
turnir 5 A ranga v Kanadi, na-
tančneje v Quebecu, kjer bo od 4.
do 7. maja tekmovanje pod ime-
nom Canadian Challenge, kjer pa
bo Davorin nastopil tako v posa-
mezni konkurenci v kategoriji do
69 kg kot v ekipnih borbah.
"Skušal bom izboljšati 5. mesto z
lanskoletnega tekmovanja US
OPEN 99, vsekakor pa je moj cilj
prebiti se med prve tri, saj dejan-
sko na tekmovanje odhajam kot
tretji nosilec, dobitnik bronaste
medalje s svetovnega prvenstva",
nam je tik pred odhodom dejal
Davorin Gabrovec.
Milan Krajnc Pavlica
NOGOMET
2. SLOVENSKA LIGA
Rezultati tekem 21 . kroga: Aluminij - Drava
4:0, Esotech Šmartno - Črenšovci 0:1, Tabor - Za-
gorje 1:1, Koper - Ivančna Gorica 1:0, Nafta - Ro-
goza 1:1, Železničar Ligro - Avtoplus Korte 1:0,
Elan -Jadran Šepič 1:0, Živila Triglav - Šentjur 2:2
1.	KOPER	21 16 3 2 59:14 51
2.	TABOR	21 15 3 3 44:10 48
3.	ELAN	21 14 2* 5 38:22 44
4.	ES0. ŠMARTNO 21 12 4 5 40:29 40
5.	ŽELEZNI. LIGRO 21 12 3 6 29:17 39
6.	ALUMINIJ 21 11 3 7 43:24 36
7.	ZAGORJE 21 8 5 8 31:25 29
8.	ŽIVILA TRIGLAV 21 8 3 10 28:29 27
9.	ŠENTJUR 21 7 6 8 23:34 27
10.	JADRAN ŠEPIČ 21 6 8 7 21:25 26
11.	IVANČNA GOR. 21 7 3 11 29:33 24
12.	NAFTA	21 5 6 10 18:35 21
13.	R0G0ZA 21 5 5 11 17:36 20
14.	DRAVA	21 4 6 11 18:30 18
15.	ČRENŠOVCI 21 3 4 14 15:53 13
16.	AVT0P. KORTE 21 1 4 16 10:47 7
Petek, 21. april: Avtoplus Korte - Aluminijt so-
bota, 22. april: Drava - Nafta, Črenšovci - Živila
Triglav, Šentjur - Elan, Jadran Šepič - Železničar
Ligro, Rogoza - Koper, Ivančna Gorica - Tabor,
Zagorje - Esotech Šmartno
ALUMINIJ ■ DRAVA 4:0 /2:0/
STRELCI: 1:0 Pučko /v 25. minuti/, 2:0 Hojnik
/40/, 3:0 Pučko /55/, 4:0 Čeh /60/
ALUMINIJ: Šeremet, Koren, S. Golob, Prapot-
nik, Kancler, Vršič, Perkovič /M. Bezjak/, Ceh,
Emeršič, Pučko /Franci/, Hojnik /Voglar/.
DRAVA: D. Golob, Lenart /D. Krajnc/, Fridau-
er, M. Emeršič, Klinger, Pekez, B. Emeršič,
Habjanič, Toplak /U. Krajnc/, Nakov, Korez.
Napočil je čas za tako dolgo pričakovan derbi
starih športnih nogometnih rivalov. Le redkokate-
ra prireditev vzbudi toliko zanimanja kot nogomet-
no srečanje med Aluminijem in Dravo. Na tem
srečanju so domači nogometaši potrebovali
točke za visoko mesto, medtem ko bi jih Drava
potrebovala, da bi se rešila izpada iz drugoli-
gaške konkurence.
Do prvega zadetka, ki ga je v 25. minuti dosegel
Danilo Pučko, se ni zgodilo praktično nič. Igra je
potekala med obema kazenskima prostoroma,
brez pravih strelov na vrata. Po zadetku pa se je
igra razživela. Nogometaši Aluminija so bili veliko
boljši in si ustvarili še nekaj priložnosti, realizirali
pa samo še eno, in sicer v 40. minuti, ko je
domači kapetan Hojnik povišal vodstvo.
Na začetku drugega polčasa je sledil najprej ne-
natančen strel nogometaša Drave Nakova. Do 60.
minute srečanja je bilo praktično vse končane, saj
so Kidričani dosegli še dva zadetka, in sicer je
najprej v polno zadel Pučko, nato pa še Čeh, ki je
tako postavil tudi končni rezultat srečanja. Zadnjih
dvajset minut igre je pripadlo gostom, ki so si ust-
varili dve, tri priložnosti, vendar niso uspeli prema-
gati domačega vratarja Šeremeta.
Zmaga nogometašev Aluminija je povsem zas-
lužena. Vtem trenutku imajo kvalitetnejšo igralsko
zasedbo ter dobro in organizirano igro. Nogome-
tašem Drave tokrat ni uspelo, vendar ostaja še
dovolj priložnosti za pomembne točke obstanka
in to že ta konec tedna, ko bodo v derbiju ekip iz
spodnjega dela prvenstvene razpredelnice gostili
ekipo lendavske Nafte.
3. LIGA-SEVER
Rezultati tekem 18. kroga: Mons Claudius -
Gerečja vas 2:0, Hajdina - Bistrica 3:3, Zreče - Tim
Laško 6:0, Krško - Starše 0:0, Pobrežje - Kovinar
Mas-com 2:3, Paloma - Usnjar 0:1, Fužinar - Dra-
vinja 0:4
1.	DRAVINJA 18 12 5 1 36:11 41
2.	PALOMA 18 12 3 3 37:22 39
3.	ZREČE	18 10 5 3 38:18 35
4.	FUŽINAR 18 8 4 6 30:34 28
5.	TIM LAŠKO 18 8 3 7 42:37 27
6.	GEREČJA VAS 18 8 3 7 24:25 27
7.	HAJDINA 18 6 6 6 23:31 24
8.	USNJAR	18 5 8 5 25:21 23
9.	KOV. MAS-COM 18 6 3 9 21:23 21
10.	KRŠKO 18 4 7 7 29:27 19
11.	STARŠE 18 5 4 9 24:25 19
12.	MONS CLAUD. 18 5 4 9 23:29 19
13.	BISTRICA 18 3 5 10 20:39 14
14.	POBREŽJE 18 3 2 13 22:52 11
Sobota, 22. april, ob 16.30: Gerečja vas - Po-
brežje, Fužinar - Hajdina, Dravinja - Paloma,
Usnjar - Mons Claudius, Kovinar Mas-com -
Krško, Tim Laško - Bistrica; nedelja, 23. april, ob
16.30: Starše - Zreče.
HAJDINA - BISTRICA 3:3/1:2/
STRELCI: 0:1 Sagadin /v 12. minuti/, 1:1
Pihler /17/, 1:2 Ivetič /22/, 2:2 Hotko /56/, 3:2
Roman Krajnc /73/, 3:3 Papotnik /90/
HAJDINA: Brodnjak, Bauman, Marcel Krajnc,
Mihael Krajnc, Lončarič, Zelko, Hotko, Pihler,
Gojkošek /Roman Krajnc/, Rozman, Gaiser
/Buljubašič/. Trener: Bojan Spehonja.
BISTRICA: Jelen, Sagadin, Žnuderl, Romih
/Arh/, Regoršek, Fridrih, Sep, Ivetič, Dovnik,
Papotnik, Stražišar. Trener: Marjan Gojkovič.
V derbiju ekip, ki se izredno dobro poznata, so
maloštevilni gledalci v vetrovnem in deževnem
vremenu res videli šest zadetkov, vendar je bila
igra slaba. Če ne drugega, so zadetki najvažnejši.
Gostje iz Bistrice so dvakrat vodili, na koncu pa z
zadetkom v zadnji minuti srečno prišli do po-
membne točke. Igra domačih je bila slaba, najs-
labša v tem prvenstvu, in še sreča, da so imeli za
nasprotnika predzadnjo ekipo na razpredelnici.
MONS CLAUDIUS ■ GEREČJA
VAS 2:0/0:0/
STRELCA: 1:0 Prevolšek /71/, 2:0 D. Kitak
/88/
GEREČJA VAS: Lampreht, Kaisesberger, Vi-
dovič, Habjanič, Krajnc, Ciglar, Kmetec, Gorše,
Verlak, Perko /Pacher/, Kaučevič. Trener: Ivan
Ornik.
Nogometaši Gerečje vasi so dokaj nesrečno iz-
gubili v Rogatcu. Že v 30. minuti igre so ostali brez
izključenega Vidoviča in se z igralcem manj dolgo
časa upirali in držali neodločen izid. Proti koncu
srečanja pa je domačim le uspelo doseči dva za-
detka in točke so ostale v Rogatcu.
I. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 16. kroga: Slovenja	vas -
Gorišnica 1:0, Eltehšop Rogoznica - Središče 5:1,
Ormož - Stojnci 3:1, Videm - Polskava 6:0, Boč -
Pragersko 1:1, Dornava - Markovci 0:1
1.	STOJNCI 16 13 0 3 68:22	39
2.	BOČ 16 8 6 2 34:17	30
3.	ORMOŽ 16 7 6 3 42:22	27
4.	DORNAVA 16 8 3 5 37:23	27
5.	SREDIŠČE (-1) 16 8 2 6 37:31	25
6.	ELTEHŠOP ROG. 16 6 7 3 42:37	25
7.	VIDEM 16 6 3 7 28:30	21
8.	MARKOVCI 16 6 3 7 28:41	21
9.	PRAGERSKO 16 5 5 6 34:36	20
10.	GORIŠNICA 16 3 4 9 25:32 13
11.	SLOV. VAS (-1)16 3 5 8 17:28 13
12.	POLSKAVA 16 1 0 15 9:82 3
Razpored tekem 17. kroga: sobota, 22. 4., ob
16.30: Polskava - Boč, Središče - Gorišnica, Mar-
kovci - Boč, Stojnci - Eltehšop Rogoznica; pone-
deljek, 24.4., ob 16.30: Dornava - Slovenja vas,
Pragersko - Videm.
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati tekem 15. kroga: Grajena prosta,
Skorba - Hajdoše 2:1, Podlehnik - Bukovci 5:0,
Zavrč - Podvinci 1:2, Lovrenc - Pago Leskovec
3:1, Apače - Tržeč 3:0.
1.	SKORBA 13 9 3 1 47:16 30
2.	TRŽEČ	13 8 3 2 27:13 27
3.	LOVRENC 14 8 2 4 26:24 26
4.	HAJDOŠE 14 6 4 4 37:21 22
5.	GRAJENA 13 6 3 4 31:32 21
6.	APAČE	14 6 2 6 27:32 20
7.	BUKOVCI 14 5 4 5 22:29 19
8.	PODLEHNIK 14 5 3 6 26:28 18
9.	PODVINCI -1 14 4 2 8 23:30 13
10.	ZAVRČ	14 3 2 9 19:33 11
11.	PAGO LESKOV. 13 0 2 11 17:44 2
Razpored tekem 16. kroga: ponedeljek, 24.
4., ob 11.00: Hajdoše - Grajena, Pago Leskovec -
Zavrč; ob 16.30: Tržeč- Lovrenc, Podvinci - Pod-
lehnik, Bukovci - Skorba
Danilo Klajnšek
S srečanja med Dravo in Aluminijem v Kidričevem.	Foto: Kosi
PTUJ / EKPLOZIJA NA MARIBORSKI POJASNJENA
V smrt zaradi koristoljubja?
Kot je sredi prejšnjega tedna povedal inšpektor Ivo Usar s
Policijske uprave v Mariboru, jim je povzročitelja hude
eksplozije, ki je v torek, 15. februarja, razdejala hišo na Ma-
riborski cesti 33, v kateri sta umrli dve osebi, ena pa je bila
huje ranjena, končno uspelo ugotoviti. Vzroke eksplozije so
sicer ugotovili že po dobrem tednu natančnih raziskav in la-
boratorijskih preiskav, tudi to, da je bila načrtovana, so kma-
lu ugotovili, končno pa jim je uspelo odkriti tudi povzročitel-
ja. Kaznivega dejanja je utemeljeno osumljen 28-letni B.E.
Kot so zapisali v uradnem
sporočilu Policijske uprave Ma-
ribor, je B.E. utemeljeno
osumljen, da je 15. februarja le-
tos v zgodnjih jutranjih urah v
lokalu Zlata rokavica na Mari-
borski cesti v Ptuju z uporabo
naftnih derivatov povzročil
požar in ekplozijo, v kateri sta
izgubila življenje Štefanija
Kmetec in Jože Erhatič. Z zbi-
ranjem obvestil je bilo po na-
vedbah kriminalistov ugotovlje-
no, da je B.E. osumljen navede-
nega kaznivega dejanja z moti-
vom pridobitve premoženjske
koristi.
Kot smo izvedeli neuradno,
naj bi kriminalisti že takoj po
prvem pregledu ugotovili, da je
bila ekplozija, ki je porušila sko-
raj polovico hiše, podtaknjena.
O tem se je kmalu začelo govori-
ti tudi po Ptuju in okolici,
razširile pa so se seveda tudi na-
jrazličnejše govorice. Tudi take,
da naj bi se B. E. ukvarjal z
nečednimi posli, da naj bi bil
dolžan veliko denarja, nekaj de-
set, po nekaterih govoricah celo
200.000 mark, da naj bi mu
dolžniki že resno grozili ... Še
bolj na tiho se je šušljalo, da naj
bi bila hiša dobro zavarovana in
baje celo pozavarovana za visok
znesek. Kosti za glodanje je bilo
torej dovolj, tudi domneve so
bile zelo krute in konkretne, do-
kazov pa seveda ne.
Glede na to da sta od dogodka
do ugotovitve domnevnega
povzročitelja pretekla skoraj 2
meseca, zadeva očitno ni bila
tako enostavna. Kot smo
poročali, so kriminalisti iz Ma-
ribora in delavci Centra za kri-
minalistično-tehnične preiska-
ve ministrstva za notranje zade-
ve pogorišče in hišo podrobneje
pregledovali skoraj teden dni po
eksploziji. Vse so podrobneje
prebrskali in odvzeli več vzor-
cev za natančne laboratorijske
analize. V tem času so opravili
tudi številne pogovore s so-
rodniki, sosedi, znanci ... Krog
se je vedno bolj ožil in končno
jim je uspelo povzročitelja od-
kriti.
Dva meseca po tragediji in
dan po tem, ko je sporočilo poli-
cije, da je povzročitelj znan,
pretreslo javnost, sem se ponov-
no odpravil po sledeh dogodka
na Mariborsko cesto. "Hiša stra-
hov", kot ji pravijo na Bregu, še
vedno sameva, videti je, kot da
se ni od dogodka skoraj nič
spremenilo. Pred vhodnimi vra-
ti na tragični dogodek nemo
spominjajo že zdavnaj pogorele
sveče in posušen šopek, ki so ga
postavili v spomin na pokojnega
Jožeta Erhatiča in njegovo
življenjsko spremljevalko Betko
Kmetec. Zadnji del hiše, ki ga je
dobesedno razneslo, je še vedno
razmetan, poln ruševin,
pomešanih z oblačili in
različnimi delno pogorelimi
predmeti.
Po naključju sta se prav tisti
trenutek ob razdejan lokal pri-
peljala najemnika pritličnih
prostorov Boris Horvat in Alojz
Podhostnik. Nemo sta kimala,
kot da ne bi mogla verjeti vesti,
da naj bi ekplozijo povzročil
prav B.E. Obenem sta bila vide-
ti zaskrbljena, saj po novih dog-
nanjih verjetno zaman pričaku-
jeta povrnitev škode, ki sta jo
utrpela s tem, ko sta jima
eksplozija in požar uničila ves
inventar in dokumente v sicer
priljubljenem lokalu Zlata roka-
vica in posredovalnici prodaje
rabljenih motornih vozil.
Domačija Erhatičevih, ki je
od tragičnega kraja dogodka od-
daljena le kakih 70 m, je še
vedno zavita v žalost in molk.
Mlajšo sestro pokojnega Jožeta
Frido je novica, da naj bi bil de-
janja osumljen B.E., tako priza-
dela, da ni mogla o tem ničesar
povedati, saj so jo oblile solze.
Tudi starejši brat pokojnega
Jožeta, Feliks, ki sicer živi
drugje, a je bil ravno takrat na
domačiji, je vidno prizadet
nemo zrl v tla. Zdaj se je njego-
vo oko obrnilo prek dvorišča na
kovačijo, kjer je pred leti bilo
tako živahno, kjer so skupaj z
očetom in bratoma podkovali
toliko konj, zdaj na dvorišče,
kjer je bilo včasih živahno že ob
svitu. V očeh se mu je zalesketa-
lo, zamajal je z glavo, se nemo
obrnil vstran in zamahnil z
roko. Razumel sem njegov gib
in oba Erhatičeva pustil pri
miru, v bolečini, ki je po dveh
mesecih zagotovo še veliko bolj
pekoča.
Se je moralo zgoditi tako?
M. Ozmec
Po podatkih Območne
organizacije Rdečega križa
Ptuj se je po skoraj dveh
mesecih zbiranja humani-
tarne pomoči za pomoč Er-
hatičevim odločilo 14 daro-
valcev, ki so prispevali
65.000 tolarjev. Zbrani de-
nar bo za hčerko tragično
umrlih staršev Barbaro Er-
hatič.
Boris Horvat skoraj dva meseca po tragediji nemo zre v razdejani prostor, kjer je bil nekoč nje-
gov lokal Zlata rokavica.	Foto: M. Ozmec
Kulturni
križemkražem
ORMOŽ • Danes, v četr-
tek, 20. aprila, bo 18. uri v
Avtosalonu Renault na Har-
deku otvoritev razstave aka-
demskega slikarja Jožeta
Foltina.
ORMOŽ • V petek, 21. ap-
rila, se bo ob 12. uri v Domu
kulture Ormož pričelo
srečanje plesnih skupin.
PTUJ • V galeriji Florijan
bodo jutri, 21. aprila, ob 18.
uri odprli spominsko razsta-
vo slik Arveja Hoviga, veli-
kega prijatelja Ptuja.
Razstava bo na ogled do 5.
maja.
PTUJ • V soboto in nedeljo
bodo ptujski muzealci od-
krivali otrokom ptujsko ar-
heološko bogastvo. Pripra-
vili so muzejski vikend za
otroke o antičnih pripo-
vedkah, ki ga bo vodila mu-
zejska pedagoginja Metka
Stergar in bo oba dni pote-
kal med 10. in 13. uro. Po
arheoloških zbirkah pa bo
vodil kustos Ivan Žižek.
VITOMARCI • V ponedel-
jek, 24. aprila, bo ob 19. uri
v dvorani v Vitomarcih
zadnja predstava veseloig-
re v treh dejanjih Strogo
zaupno gledališke skupine
KUD Vitomarci.
PTUJ • V torek, 25. aprila,
ob 19. uri bo v galeriji Žula
literarni večer pesnika
Aleša Štegra ob izidu nje-
govega potopisa Včasih je
januar sredi poletja.
PTUJ • V Gledališču Ptuj
bodo prihodnjo sredo, 26.
aprila, ob 20. uri prvič po
premieri ponovili domačo
predstavo Marjetka, str. 89.
Režiserje Samo M. Strelec,
igrata: Mojca Funkl in Go-
jmir Lešnjak- Gojc.
ORMOŽ • Zveza borcev in
občina Ormož sta organiza-
torja proslave ob dnevu
upora proti okupatorju, ki
bo 27. aprila ob 19. uri v
Domu kulture Ormož.
KINO PTUJ • Ta teden si
lahko ob 18. in 20. uri ogle-
date film Lepota po ame-
riško, prihodnji teden in še
prvi teden v maju pa Ame-
riško pito.
ČRNA KRONIKA
MOPEDIST V SMRT
V soboto, 15. aprila, med 2.
in 3. uro se je po regionalni
cesti od Štatenberga proti Ma-
kolam peljal na kolesu z mo-
torjem 44-letni F.Ž. iz naselja
Pečke pri Makolah. Med
vožnjo po klancu navzdol je
nenadoma zapeljal s ceste in
nato trčil v drevo. Pri tem se je
tako hudo ranil, da je umrl na
kraju nesreče. Našli so ga
šele zjutraj.
PRIJELI SKUPINO
TUJCEV IN NJIHOVE
PREVOZNIKE
Ptujski policisti so v
ponedeljek, 10. aprila, zvečer
v neki brunarici na Gomili,
občina Destrnik, prijeli skupi-
no 23 tujcev, ki so ilegalno
prestopili državno mejo in
čakali na prevoz, da bi nadal-
jevali pot proti Italiji. Sočasno
so prijeli tudi 39-letnega M.S.
in 30-letnega S.P., oba iz Ptu-
ja, ter 57-letnega A.S. iz Mari-
bora. Utemeljeno so jih osu-
mili, da naj bi poskrbeli za
prevoz tujcev proti Italiji, zato
so jih kazensko ovadili, tujce
pa prepeljali v ustrezni dom v
Ljubljani.
UKRADLI OSEBNI AVTO
S parkirnega prostora na
Volkmerjevi cesti v Ptuju so v
noči na petek, 14. aprila, nez-
nanci odpeljali osebni avto
megane coupe kovinsko sive
barve, registrska številka MB
57 56 P.
FF
OSUMLJENA DETOMORA
Kot je povedal Ivo Usar,
predstavnik Policijske uprave
Maribor za stike z javnostjo, je
v četrtek, 13. aprila, Policijska
uprava Maribor z gineko-
loškega oddelka bolnišnice
Ptuj prejela obvestilo, da se
pri njih zdravi ženska zaradi
septičnega šoka. Ugotovljeno
je bilo, da je ženska, doma iz
okolice Ptuja, v dneh pred
sprejemom v bolnišnico rodila
novorojenčka brez zdravniške
pomoči. Ves čas nosečnosti
je to prikrivala. Novorojenčku
naj bi takoj po porodu vzela
življenje in ga ovitega v plas-
tično vrečko vrgla v betonsko
gnojno jamo. Na podlagi
obdukcije novorojenčka, op-
ravljene 14. aprila, je bilo ugo-
tovljeno, da se je otrok rodil
živ in, da je bil normalno raz-
vit. Zaradi razjasnitve oko-
liščin še zbirajo obvestila, saj
obstaja sum storitve kaznive-
ga dejanja detomora.
-OM
I OSEBNA KRO^lIKiA
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Marjana Horvat, Rja-
vci 34, Vitomarci - deklico;
Marta Vnuk, Tomaž 13 -
Borisa; Alenka Znidarič,
Logarovci 6/b, Ljutomer -
Teo; Simona Petrič,
Crešnjevec 26, Slovenska
Bistrica - Majo; Marija
Orovič, Trnovec 19,
Lovrenc - Janjo; Barbara
Plavec-Brodnjak, Potrčeva
43, Ptuj - Brino; Karin
Dajnko, Osojnikova c. 26,
Ptuj - Enejo; Bojana
Janežič, Pušenci 1 I/a,
Ormož - dečka; Milena
Keršič, Kočno pri Polskavi
14,	Zg. Polskava - Kleme-
na.
POROKA - PTUJ: Ivan
Unger, Cirkovce 72, in
Klavdija Čelan, Cirkovce
24.
f UMRLI SO: Merlin Ko-
lar, Slomškova ul. 12, Ptuj,
*	1961 - t 3. aprila 2000;
Dragotin Ratajc, Mejna
cesta 6, Ptuj, * 1930 - + 8.
aprila 2000; Davorin Dre-
venšek. Slovenja vas 63/c,
*	1946 - t 5. aprila 2000;
| Franc Majhen, Stojnci 141,
| * 1947 - 1 11. aprila 2000;
Marija Cafuta, Zg. Pristava
15,	* 1910 - t 12. aprila
2000; Kristina Gotvajn, ro-
jena Leben, Mihovci pri
Veliki Nedelji 41, * 1942 -
t 12. aprila 2000; Danica
Mohorič, Rimska ploščad
4, Ptuj,* 1927 -+ 11. apri-
la 2000; Katarina Javernik,
rojena Pernat, Lovrenc na
| Dravskem polju 5, * 1931 -
+ 13. aprila 2000; Angela
Dolenc, Zgornje Jablane
20, * 1920 - t 12. aprila
2000; Stanislava Cvetko,
Krčevina pri Vurbergu 44,
*	1922-t 12. aprila 2000.
LIST IZ MARKOVCEV
ISSN 1580-3554	MARKOVCI, 20. APRIL (MALI TRAVEN) 2000	LETO 1, ŠT. 1
Posnetek: MARTIN OZMEC
LISTU IZ MARKOVCEV
NA POT
Komaj dobro leto življenja v mladi občim Marko-
vci je za nami in v tem času smo opravili že mnogo
različnega dela. Morda kdo, ki nas spremlja bolj od
strani, poreče, da bi lahko naredili še več.
Trudimo se delati kar najbolje, a so trenutki v
našem delu, ko tudi sami s seboj nismo najbolj za-
dovoljni. Smo pa veseli, ker smo uspeli (politična)
nasprotja pomiriti in smo sebi in drugim dokazali,
da se znamo pogovarjati in da tudi nestnnjanja
lahko rodijo uspehe. V občinskem svetu zdaj dela-
mo za naše skupno dobro, saj želimo opravičiti zau-
panje svojih volivcev. Prav zato, spoštovani prebi-
valci občine Markovci, smo se zdaj odločili še za iz-
dajanje lastnega informativnega glasila. Vemo
namreč, da vas zanima, kaj delamo v občinskem
svetu, kaj se dogaja na občini, zanima vas razvoj
teh naših krajev in vse to vam bomo v prihodnje po-
nujali v branje na straneh Lista iz Markovcev.
Sam sem še posebej ponosen, ker prva številka tega
našega časopisa prihaja med vas, dragi bralci in
bralke, prav v dneh našega prvega skupnega
občinskega praznovanja. Časopis je namenjen vam
spoštovani občani in vabim vas, da tudi sami kaj
napišete.
Časopisu želim, da bi bil bran in z veseljem
pričakovan med našimi ljudmi. Ob tej priložnosti
pa mi dovolite, da vas povabim na številne priredit-
ve, ki jih pripravljamo ob občinskem prazniku in
vam vsem čestitam ob vseh prazničnih dneh, ki se
nam bližajo!
Župan Franc Kekec
POTEK PRAZNOVANJA PRVEGA OBČINSKEGA PRAZNIKA
od ponedeljka, 24. aprila do nedelje, 30. aprila 2000
PONEDELJEK. 24. april 2000 ob 19. uri v šotoru
-predstavitev kasete pevk iz Zabovec z OŠ Markovci
-vezemlica v Novi vasi
-tekmovanje v šahu, v gasilskem domu v Bukovcih
TOREK. 25. aprila 2000 oh 18. uri :
-svečana seja sveta občine Markovci
-otvoritev razstave Društva podeželskih žena v OS Markovci
-nastop vaških pevk in pevcev
-tekmovanje v namiznem tenisu, ki bo v OS Markovcih
SREDA. 26. aprila 2000 ob 16. uri v šotoru:
-prireditev za otroke - otroški živ žav
-tekmovanje v streljanju z zračno puško, ki bo potekalo v
vaškem domu v Prvencih
ČETRTEK. 27. aprila 2000 ob 19. uri v šotoru:
-skupni koncert zborov občine Markovci
-nastop ansambla Batači
-tekmovanje v malem nogometu, ki bo potekalo v Stojncih
PETEK, 28. aprila 2QQQ ob 18. uri v šotoru;
-mednarodna folklorna revija
-podelitev priznanj in pokalov za športna tekmovanja
-prosta zabava z ansamblom Prerod
SOBOTA. 29. aprila 2000 oh 18. uri v šotoru:
-postavitev majskega drevesa pred šotorom
-mednarodna folklorna revija
-prosta zabava z ansamblom Vagabundi
-gasilsko tekmovanje, ob 16.00 uri, v Novi vasi
NEDELJA, 30. aprila 2QQQ
-slavnostna sv. maša z godbo
-ob 16.00 uri slavnostna prireditev v šotoru
-zabava z ansamblom Tornado
r S PREDSEDNIKI
VAŠKIH ODBOROV
O TEM, KAJ DELAJO,
KAJ NAČRTUJEJO IN
O VSEM DOBREM
V NOVI OBČINI
MARKOVCI
PONGRAC GOLOB, predsednik VO So-
betinci:
»V naši vasi smo za-
dovoljni z novo
občino Markovci in
vemo, da je potrebno
urediti občinsko sta-
vbo, mislimo pa, da
vodstvo občine pri
tem ne sme pozabiti
na ljudi, ki ne živi-
mo sredi občinskega
središča. Sobetinčani podpiramo projekt
CRPOV (Celostni razvoj podeželja in vasi),
saj smo se na ta način začeli ukvarjati sami s
seboj in svojim razvojem. Naša vas je med
bolj oddaljenimi od občinskega središča,
vse več ljudi med nami je tudi brezposelnih.
Ti upajo, da bodo z novo občino dobili
možnost ponovne ali prve zaposlitve. In kaj
smo v novi občini že naredili? Lansko leto
smo asfaltirali odcep ceste od Sobetincev
proti Prvencem, letos bi radi preplastili ces-
to skozi samo vas Sobetinci. V prihodnje pa
bomo morali začeti tudi s pogovori z
vodstvom KK iz Ptuja, ki ima pri nas še
vedno farmo bikov. Na zadovoljstvo mno-
gih smo v naši vasi spet več volje pokazali za
druženje in tako že zdaj vabim na kresovan-
je in postavljanje majskega drevesa.«
FRANC PANIKVAR, VO Nova vas:
»Po naših prvih
izkušnjah gre razvoj
občine Markovci kar
v pravo smer, saj nas
vaške odbore upošte-
vajo, kar se je poka-
zalo pri usklajevanju
delovno finančnih
programov, ki smo
jih pripravili. V
Novi vasi smo z novo občino Markovci za-
dovoljni in kaže, da se ne bo razvijal le cen-
ter, pač pa se bo našel denar tudi za razvoj
okoliških vasi. V Novi vasi vodimo zdaj ve-
liko akcijo, saj smo sklenili urediti igrišče
ob Dravi, kjer bo gasilski poligon in vaško
športno igrišče, tam bo svoje mesto našel
tudi Konjeniški klub, do igrišča pa bi radi
uredili še sprehajalno pot. Na nekaj mestih
po vasi moramo namestiti še javno
razsvetljavo, urejamo pa tudi nadzemne hi-
drantno omrežje. V prihodnje bomo morali
najti primerno lokacijo za gradnjo večna-
menske vaško-gasilske dvorane.«
VSE, KAR VAS ZANIMA O DELU OBČINSKE UPRAVE
Imamo občinski grb in zastavo
Občinska uprava izvaja upravne naloge
in opravlja strokovna opravila za potrebe
občinskega sveta in župana ter pripravlja
predpise in druge akte za sprejem v
Občinskem svetu. Pri opravljanju up-
ravnih nalog je občinska uprava vezana
predvsem na delo s strankami to je občani,
ki se s svojimi ustnimi ali pisnimi vlogami
obračajo na upravo. Pri tem mora uprava
delovati v Skladu z Zakonom o splošnem
upravnem postopku ter pri raznih sklepih
in odločbah dati občanom možnost pri-
tožbe na drugi stopnji, to je pri županu
občine.
Tako uprava zlasti rešuje zadeve v zvezi z
obračunavanjem zmanjšanega zneska za
vrtce, izdaja sklepe v zvezi z dodelitvijo
občinskih socialnih pomoči, stanovanjskih
kreditov, izdaja potrdila o lastni proizvodnji
blaga, odločbe o odpiralnem času, koncesije,
razna soglasja in dovoljenja. Pri vsem našte-
tem mora uprava upoštevati tudi Zakon o
upravnih taksah, kar pomeni, da morajo
stranke že ob posamezni vlogi in tudi ob iz-
daji posamezne odločbe ali sklepa plačati up-
ravno takso.Ta se je z omenjenim zakonom v
zadnjem mesecu precej povišala. Poleg že
naštetih nalog opravlja uprava še številne
tehnično administrativne naloge, kot je izva-
janje proračuna, nadzor, prijave odjave
brezposelnih oseb in še bi lahko naštevali.
Veliko časa pa Občinska uprava nameni
pripravam gradiva za občinski svet in njego-
va delovna telesa. Občinski svet je namreč
tisti organ v občini, ki sprejema normativne
akte (odloke) za ureditev določenih
vprašanj, kar pomeni, da na splošen način
ureja razmerja v lokalni skupnosti.
Tako so v prvem četrtletju tega leta člani
Občinskega sveta Markovci sprejeli odlok o
Žitni klas položen med levom in korantom
(gre za opis grba, ki ga objavljamo na prvi
strani, v zastavi pa se ponovita simbola iz
grba) simbolizira dejavnost tukajšnjih prebi-
valcev. Devet zrn predstavlja devet vasi,
združenih v občino.
Lev nad žitnim klasom simbolizira farnega
patrona cerkve sv. Marka, čigar spremljeva-
lec je prav lev. Glave koranta v spodnjem
delu grba ni potrebno posebej opisovati
Predstavlja osrednji pustni lik, ki izvira
prav iz našega kraja.
proračunu občine za leto 2000, odlok o zakl-
jučnem računu občine za leto 1999, odlok o
priznanjih Občine Markovci, odlok o izdaja-
telju javnega glasila »List iz Markovcev« ter
sklep o določitvi programske zasnove istega
glasila, odlok o uporabi županske verige. V
tem času je občinski svet spremenil tudi pra-
vilnik o plačah občinskih funkcionarjev in
nagradah delovnih teles tako, da je le-te-
zmanjšal oziroma v določenih primerih uki-
nil. Občinski svet pa je veliko razpravljal
tudi o podobi grba in zastave občine Marko-
vci in grb končno uskladil s heraldičnimi
pravili.
O HITRI CESTI IN
PREDLOGU DRAVSKIH
ELEKTRARN
Med drugim je občinski svet, kakor tudi
posamezna delovna telesa precej razpravljal
o hitri cesti, ki bo potekala skozi našo občino
ter investitorju in izvajalcu postavil
določene pogoje, ki bodo vsaj nekoliko omi-
lili ta velik poseg v naš prostor.
Svetniki so se seznanili tudi s pobudo
Dravskih elektrarn Maribor Ustavnemu
sodišču, da razveljavi obstoječi odlok o na-
domestilu za uporabo stavbnih zemljišč.. Za
Občino Markovci bi to pomenilo, da
Dravske elektrarne Maribor ne bi več
plačevale nadomestila za uporabo zemljišča
za jezero in kanal, ker smatrajo, da vodna
zemljišča niso stavbna zemljišča. Končno bo
o tem odločilo Ustavno sodišče.
Nadalje so svetniki sprejeli tudi ugotovit-
veni sklep o odstopu svetnika LDS Franca
Zmazka. Na podlagi ugotovitvenega sklepa o
prenehanju mandata in glede na volilne izi-
de bo Občinska volilna komisija podala
občinskemu svetu v potrditev mandata no-
vega svetnika.
Občinski svet je imenoval tudi Uredniški
odbor za izdajo občinskega glasila ter Odbor
za pripravo občinskega praznika, ki ima tre-
nutno največ dela, saj je praznik pred vrati.
Člani Občinskega sveta so ves čas tudi
spremljali oziroma sodelovali pri aktivnos-
tih za stanovanjsko obrtno cono Novi Jork
ter pri aktivnostih projekta CRPOV.
Delo občinskega sveta in uprave sem, gle-
de na odmerjeni prostor v časopisu, opisala v
zelo strnjeni obliki. Če bi hotela opisati vso
delo, bi s člankom za rubriko »Iz prvega
občinskega nadstropja« napolnila ves časo-
pis. Delavnik v občinski upravi je zelo natr-
pan in raznolik. Vsekakor bi morali imeti
več časa za občane, da bi se jim lahko bolj
posvetili pri urejanju njihovih potreb in
želja.
Marinka BEZJAK KOLENKO
tajnica Občine Markovci
2
LIST IZ AAARKOVCEV	2
RAZVOJNI PROGRAM CELOSTNI RAZVOJ
PODEŽELJA IN OBNOVA VASI - CRPOV
Dobro obiskani delovni sestanki
Pred dobrim letom smo stopili na pot sa-
mostojno občine. Ker želimo delo dobro in
strokovno zastaviti, smo se odločili, da
pristopimo k izvedbi razvojnega programa
CRPOV, ki ga že od 1991. leta podpira Mi-
nistrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in preh-
rano.
Prepričani smo, da bomo s pomočjo kako-
vostnih razvojnih projektov, ki bodo temel-
jili na realnih potrebah in interesih vseh
občanov in naše nove občine, v prihodnje is-
kali v državi in tujini podporo in odkrivali
finančne vire za njihovo uresničevanje.
V fazi priprave projekta CRPOV smo iz-
vedli delovne sestanke v Markovcih, za na-
selja Markovci, Zabovci in Novo vas, v Bu-
kovcih, za naselje Bukovci in Stojnci, v Bo-
rovcih za t .i. vasi polja in usklajevalni sesta-
nek za vsa obravnavana naselja v Markovcih.
Na delovne sestanke so bili vabljeni člani
vaških odborov, predsedniki društev, člani
projektnega sveta CRPOV, člani občinskega
sveta, župan in podžupan, predstavnik kme-
tijske svetovalne službe in drugi. Delovni
sestanki, ki so večji del potekali kot delavni-
ce, so bili dobro obiskani in po oceni izva-
jalske organizacije JASAMA d.o.o. iz Lenar-
ta, je bilo vključevanje občanov zelo dobro.
Projektni svet za pripravo CRPOV je na
zadnji seji potrdil izhodišča za pripravo de-
lovnega gradiva za natečaj CRPOV in obli-
koval temeljne usmeritve razvoja občine
Markovci. Med najpomebnejšimi razlogi za
vključitev občine Markovci v projekt
CRPOV so:
1.	nova občina, ki oblikuje svojo socialno
ekonomsko strukturo in celostno identiteto;
2.	kmetijstvo kot razvojni dejavnik
(ugodni naravni pogoji - ukrepi za vzpodbu-
janje kmetijske pridelave in dopolnilnih de-
javnosti);
3.	posledice dosedanjega razvoja spremin-
janje dosedanje strukture in visoka stopnja
urbanizacije podeželskih naselij več kot 70
% mešanih kmetij, razvita obrt, ne preveč
vzpodbudni demografski podatki);
4.	spodbujanje gospodarskega in splošnega
razvoja še preden začne upadati (signuidna
krivulja) - obrtna cona, integrirana pridela-
va, blagovna znamka, večje predelave ...;
5.	posledice dosedanjih in načrtovanih po-
segov v prostor (jezero, intenzivna kmetijska
raba, cesta);
6.	reševanje ekoloških problemov (kmetij-
ska raba, gosta poselitev, gramozne jame ...).
In kakšni so cilji programa
uvajanja CRPOV?
1.	Usmeriti želimo samoiniciativo, znanje
in izkušnje prebivalcev občine Markovci, v
usklajeno, načrtovano celostno razvojno
delo.
2.	Aktivirati razvojne usmeritve, ki zago-
tavljajo krajem enakomeren, skladen celos-
ten razvoj in temeljijo na naravnih, kultur-
nih, socialnih in drugih danostih prostora.
3.	Izdelati ustrezne programe za ohranjan-
je in vzdrževanje kulturne krajine in eko-
loškega ravnotežja v prostoru: krajinski
park, sanacija črnih odlagališč, kanalizacija,
čistilne naprave, zaščita vodnih virov.
4.	Ohranjati in izboljšati standard prebi-
valcev z izdelavo in izvedbo razvojnih pro-
jektov na tistih področjih, katere so prebi-
valci opredelili kot prednostne: podjet-
ništvo, kmetijstvo, turizem.
5.	Usposobiti prebivalce in vodstvo občine
, da bodo ob usklajeni podpori države, obli-
kovali in uresničevali svoj razvoj in v ta na-
men pridobivali ustrezno finančno pomoč.
6.	Negativne učinke, ki so posledica veli-
kih državnih posegov v prostor (jez ,avtoces-
ta gramozne jame_) ublažiti, jih spremeniti v
pozitivne v korist prizadetih prebivalstev
(jez - turizem, gramozne jame-rekreacijski
centri idr).
7.	Izdelati ustrezne projekte na področju
oblikovanja in urejanja prostora /arhitektura
in krajina/: vaška jedra, širitev naselij, infra-
struktura v prostoru, elementi v prostoru
(informativna in označevalna grafika, posta-
jališča idr.)
8.	Izdelati projektno naravnan občinski
razvojni program in usposobiti vodstvo
občine za projektno delo in vodenje ter obli-
kovati skupino za izvedbo projekta CRPOV.
V letošnjem letu se bomo prijavili na javni
natečaj CRPOV in v naslednjem letu bo po-
tekalo uvajanje projekta CRPOV v naši
občini ob tem pa bo nastajal razvojni pro-
jekt občine in posamezni razvojni podpro-
jekti tako skupni kakor tudi individualni za
kmetije, obrtnike, podjetja ...
Marjan Horvat
7.1ATKO \MBR0Ž,\0 "Z.aV>ovc'\-.
f---------------------- i »Zabovčani smo bili
za novo občino Mar-
kovci in po dobrem
letu delovanja lahko
rečem, da smo zado-
voljni. Lani smo ure-
dili nekaj cestnih
odsekov, postavili
napisne table in kar
je za naše ljudi še po-
membneje, v delu vasi ob glavni cesti smo
uredili pločnike. Letos bomo denar iz
občinskega proračuna namenili za odkup
zemljišča za gradnjo vaškega športnega
igrišča. Morda bomo s prvimi deli že tudi
začeli. Prostor za druženje smo našli jugov-
zhodno od Koroščevega mlina ob jezeru,
kjer bi radi postavili še manjšo brunarico.
Družabno življenje na vasi je pri nas kar
živahno in mislim, da bodo ljudje stopili
skupaj, ko bo treba kaj narediti pri načrto-
vani gradnji. Kar se bo dalo, bomo pos-
kušali narediti sami, v tem načrtovanem
športnem centru bi svoje mesto našli tudi
gasilci, ko pripravljajo veselice.«
»Zabovčani bomo morali začeti raz-
mišljati, kako jezero, ki ga imamo pod
nosom, izkoristiti tudi v športno turis-
tične namene. Po fašenku nas že mnogi
poznajo in pozimi obiščejo našo vas, za-
kaj ne bi k nam prišli še v vročih polet-
nih dneh?« se sprašuje Zlatko Ambrož.
JANKO PETROVIČ, VO Stojnci:
»Čeprav smo najdlje
od centra nove obči-
ne, se čutimo del te
in za zdaj ne vidimo
nič slabega v tem, da
se center razvija,
mora pa občinsko
vodstvo misliti tudi
na naš razvoj. Da so
se v Markovcih res-
no lotili dela čutimo tudi pri nas, saj mora-
mo člani vaškega odbora kar pošteno delati
in razmišljati, kako se bo naša vas razvijala
v prihodnje. Lani smo tako uredili poljske
poti, cestne robnike, nekaj teh je še treba
postaviti, radi pa bi tudi asfaltirali 700 met-
rov dolg odsek ceste od Šmolkove ceste do
Tašnerja.. Med največjo akcijo, ki se je lote-
vamo v Stojncih pa prav gotovo sodi obnova
gasilske dvorane. Mislim, da bodo gasilci,
ki že itak držijo pokonci vaško življenje, us-
peli tudi tokrat in jim bodo rade volje pris-
kočili na pomoč tudi ostali vaščani.«
¥ Stojncih bomo letos
spet pripravili veliko
tombolo, veselo bo na
Aninsko nedeljo«
slavili bomo Florijana.
LIST IZ MARKOVCEV
3
ŽUPANOM OBČINE MARKOVCI:
»Prisegam na rek, da nikoli ni prepozno!«
Po dobrem letu delovanja nove občine
Markovci je pravi čas, da o svojem pogledu
na prehojeno pot spregovori župan Franc
Kekec, ki je prepričan, da nikoli ni pre-
pozno: »V času prvega referenduma o obli-
kovanju novih občin Markovčani še nismo
bili dovolj pogumni, da bi si upali, je pa
morda tudi to dobra izbira, saj smo se na
izkušnjah drugih potem, pred poldrugim
letom z mnogo večjo mero odgovornosti
odločili za svojo občino. Zdaj že lahko
rečem, da smo se prav odločili in
prepričan sem, da tako misli tudi velika
večina - vsi pač ne, kar je tudi dobro -
naših ljudi.
• In te naše ljudi prav gotovo najbolj zani-
ma, kako je z občinskim proračunom, za
samostojno občino so se odločili (tudi)
zato, ker so pričakovali hitrejši razvoj?
»Lani smo gospodarili s 416 milijoni tolar-
jev, letos bo proračunskega denarja še za
dobrih deset milijonov tolarjev več, saj ga
zdaj povečujemo že sami z dobro naloženim
denarjem v obliki kreditov in prodajo
poslovnih prostorov v poslopju stare šole, ki
jo pravkar obnavljamo in bo večina del
končana do 1. septembra, ko bi novo
občinsko stavbo že radi tudi odprli. Naj kar
povem, da stane nakup kvadratnega metra
prostora v tej za Markovce tako pomembni
hiši 1500 tolarjev. Zanimanje za nakup ozi-
roma najem prostorov pa je veliko, tako, da
se praznih prostorov ne bojimo. Največ pro-
računskega denarja gre za šolstvo, predšols-
ko vzgojo, kulturo, šport, zdravstvo, socialno
varstvo, to so obvezne stvari, ki jih moramo
financirati, potem so tu še društvena de-
javnost in gasilstvo. Drugi del proračuna pa
razporejamo kar se da pametno, tako smo se
odločili za kreditiranje drobnega gospo-
darstva, veliko investiramo v razvoj, ko
našim obrtnikom in podjetnikom pomaga-
mo tudi z nasveti, ne zgolj z denarjem.
Obrtna cona Novi Jork je realnost, kar je ve-
lik zalogaj za tako mlado in malo občino kot
smo mi, kreditiramo še kmetijsko dejavnost
in subvencioniramo kmetijsko proizvodnjo.
Zdaj pripravljamo projekt kanalizacije v
Markovcih in v Zabovcih, da bi tako rešili
problem onesnaževanja okolja, prihodnje
leto bomo najverjetneje že pred gradnjo čis-
tilne naprave.«
V občinski upravi Markovci, ob župa-
nu, ki je tačas še neprofesionalec, delajo
štirje redno zaposleni delavci, Glede na
število prebivalcev bi občina Markovci
lahko zaposlila še dva strokovna delavca.
Zdaj si pomagajo z delavko, ki admi-
nistrativna dela opravlja prek javnih del.
MARKOVCI DOBIVAJO
SVOJ OBČINSKI TRG
- Odločili ste se za obnovo stare šole, kar
je mnoge Markovčane zelo razveselilo, so
pa tudi taki, ki menijo, da bi bila novo-
gradnja občinskih prostorov cenejša. Kaj
je botrovalo vaši odločitvi?
»Mnenja so bila res različna, vendar sem
prepričan, da smo se, po mnogih pogovorih,
odločili kot bi se večina naših ljudi. Pogled
na staro šolo ob cerkvi in zdaj že obnovljeni
stari telovadnici ob župnišču ostaja
neokrnjen, Markovci ne izgubljajo svoje
identitete, mi pa smo skupaj s projektanti
tudi obnovo zastavili tako, da bo obnovljena
stavba funkcionalna. Res je, obnova je za vse
nas izziv in upam, da nam bo nova občinska
stavba vsem v ponos. Prav imajo tisti, ki me-
nijo, da bi nas manj stala novogradnja, a v
tem primeru gre za ohranjanje kulturne
dediščine, ki pa z novo podobo ne bo sama
sebi namen, ampak prostor v katerega bomo
velikokrat zahajali. V obnovo same šole in
ureditev okolice bomo vložili približno 150
milijonov tolarjev.«
- Čeprav se v Markovcih tačas ne morete
pohvaliti s prav velikim številom rojstev,
pa mlade družine vendarle daje vprašanje,
kje zagotoviti varstvo in vzgojo za svojega
Danes, ko izide prva številka Lista iz
Markovcev, bodo občino Markovci obis-
kali predstavniki ministrstva za šolstvo
in šport. Beseda bo tekla o že omenjenih
investicijah, gradnji vrtca in telovadnice.
Nekaj zadnjih let je bila stara markovs-
ka šola zaprta in obsojena na propadanje.
Svetnikom z Markovskega - zasluga gre
zlasti Karlu Majcnu in Francu Obranu -
ki so nazadnje sodelovali v delu ptujske-
ga občinskega sveta je uspelo doseči, da
je občina Ptuj staro šolo v Markovcih
pred dvema letoma odkupila od zasebni-
ka, ki mu je bila nekoč prodana in jo
vrnila Markovčanom. Nakup je občino
Ptuj stal 30 milijonov tolarjev.
predšolskega otroka. Kdaj boste v Marko-
vcih začeli z gradnjo vrtca?
»Čeprav se morda komu zdi, da smo na
vrtec in telovadnico v tem času kar pozabili,
moram povedati, da ni tako. Lansko leto
smo se prijavili na natečaj ministrstva za
šolstvo in šport z obema omenjenima inves-
ticijama. Idejni načrt je že izdelan, letos
bomo pripravili še vse izvedbene projekte,
po pogovorih z ministrstvom pa nam je za-
gotovljeno, da bomo z deli začeli v pri-
hodnjem letu. Sami bomo potreben denar za
gradnjo zbrali tudi na račun prodaje in odda-
je poslovnih prostorov stare šole.«
IN ŠE O DELU
OBČINSKEGA SVETA
- Povedala sva že, kaj delate zunaj
občinskih prostorov, kako pa kot župan
ocenjujete delo občinskega sveta. Včasih,
je slišati, so seje kar glasne, svetniki pa
vsak na svoji strani?
»Imamo 15-članski občinski svet, ki ga
bomo pri naslednjih volitvah zmanjšali na
enajst članov, ki jih bomo volili po
večinskem sistemu. Najmočnejša stranka v
svetu so krščanski demokrati s petimi svet-
niki, štiri svetnike ima slovenska ljudska
stranka, enega manj liberalni demokrati, so-
cialdemokrati imajo dva člana Desus pa ene-
ga. Sam sem član SLS, na volitvah sem nas-
topal s podporo LDS. Pred časom je eden od
treh članov LDS, Franc Zmazek, podal
odstopno izjavo, saj ne želi več delati v
občinskem svetu in njegovih organih. Zdaj
ga bo na svetniškem mestu nasledil Dragan
Mikša. Sprva so bila politična nasprotja kar
očitna, zdaj pa sem strašno zadovoljen, da
smo politiko »dali malo pod mizo«. Vzposta-
vili smo korektne odnose in dobro sodeluje-
mo. Osebno menim, da sem ravnal pamet-
no, ker se takrat, pred letom, nisem spuščal v
prepire. Zdaj je med nami ravno toliko tren-
ja, da pride do pozitivnega razmišljanja in
delovanja. Dobro smo zastavili tudi sodelo-
vanje z vaškimi odbori.«
-Kje vidite razvoj občine Markovci, po
LIST IZ AAARKOVCEV	4
4
pogovorili, Ki sem jtn upravna » prcusvum-
ki vaških odborov, je videti, da je glavni
infrastrukturni razvoj končan. Zdaj bi ljud-
je radi še vse tisto, kar pojmujemo za
nadstandard.
»Vse to je res, vendar nam vzdrževalnih
del na cestah ne bo nikdar zmanjkalo. Raz-
voj občine pa smo zastavili v prvi vrsti na
področju kmetijstva, kjer se prav zdaj
pripravljamo na komasacije in gradnjo na-
makalnega sistema v Bukovcih in Stojncih,
ob dravskem kanalu. Stavimo na razvoj
Strelci in Nova vas sta prepoznani za
demografsko ogroženi naselji, če se števi-
lo rojstev ne bo povečalo, pa se bodo v
njuni družbi kmalu znašli še Zabovci. Da
bi demografsko ogroženost omilili oziro-
ma dosegli, da bi ljudje še naprej živeli v
teh vaseh se je država odločila za denar-
no pomoč. Letos bodo v Strelcih z na-
mensko nakazanim denarjem asfaltirali
del ceste.
drobnega gospodarstva in za obrtno cono
Novi Jork zdaj že pripravljamo zazidalni
načrt, v jeseni pa bomo začeli sklepati po-
godbe z vsemi tistimi, ki so se odzvali na naš
natečaj. Del proračunskega denarja bomo se-
veda namenjali razvoju turizma in z njim po-
vezane kulture. Vse kar so naši ljudje že
iztrgali iz pozabe, moramo ohraniti in še raz-
vijati. Naš velik projekt je tudi ohranitev
Šturmovca kot krajinskega parka.«
- Za vami je dobro leto županovanja, ga
boste zmogli ob rednem delu ravnatelja
opravljati še v prihodnje?
»V tem letu sem vložil ogromno energije v
delo, ki sem ga sprejel, pa vendar vidim, da
tako ne bo šlo več. Čutim se namreč odgo-
vornega, tako do sodelavcev v šoli, kot do
Markovčanov in zato sem po zelo tehtnem
premisleku sklenil z letošnjim septembrom
končati z mojim šolskim delom. Tako bom
lahko več časa namenil razvoju naše skupne
občine Markovci.«
Slavica Pičerko Peklar
u>om\i\rsv>\\j rvjuvjovj
Hiša, ki bo na široko odprla
svoja vrata
Kari Majcen, predsednik gradbenega odbora za obnovo stare šole v Markovcih: »Le
malokdo ve, koliko prepričevanja je bilo treba, da nama je s kolegom Francem Obranom
še v ptujskem občinskem svetu uspelo svetnike prepričati, da so dvignili roko za odkup
stare markovske šole. Ta je bila namreč nazadnje v rokah zasebnika in lahko bi se zgodi-
lo, da bi občina ostala brez te za kraj tako značilne in pomembne stavbe. Potem je bilo
treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, ali več kot sto let staro šolo sploh kaže obnavljati,
zdaj pa, ko smo že sredi obnovitvenih del, lahko rečem, da smo se prav odločili. Pokazalo
se je namreč, da so bili graditelji šole mojstri in bo ta zgradba prenesla tudi nove obreme-
nitve.«
Staro šolo v Markovcih, kjer bo v prvem nadstropju delovala občinska uprava, obnavlja
gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora, vrednost obnovitvenih del znaša 136 milijonov tolar-
jev, po pogodbi z glavnim izvajalcem pa mora ta za podizvajalska dela iskati domače obrtnike
in podjetnike.
V pritličju stare šole bodo prostori za zdravstvo in zobozdravstvo, v desnem delu stavbe bo
pošta v katero bo vodil poseben vhod, poseben vhod pa bo tudi v prostor, ki ga občina, kakor
vse ostale v pritličju, prodaja oziroma ponuja v najem. »Nekaj posebnega bo avla v pritličju,
mnogim znani hodnik smo povečali, tako, da smo podrli obe manjši učilnici oziroma zborni-
ci levo in desno od vhoda in tu bo poslej imeniten prostor za razstave in manjše kulturne pri-
reditve. V prvem nadstropje se bo preselila občinska uprava, tam bo tudi pisarna matičnega
urada, uredili bomo poročno dvorano, razstavni prostor za malo gospodarstvo, tu bodo
društveni prostori. Gre za, recimo, neprofitno nadstropje, ki bo namenjeno občanom. Pod-
strešja za zdaj ne bomo dokončno urejali, bomo pa tja napeljali vse potrebne napeljavo, tako,
da bo možna kasnejša namenska ureditev. Tudi kletne prostore bomo obnovili le do četrte
gradbene faze, kasneje pa naj bi
tam našla svoje mesto neke
vrste reprezentančna pivnica,
morda vinoteka ...
S potekom obnovitvenih del,
tako Majcen, so zadovoljni.
»Zdaj pričakujemo še zadnje
projekte o ureditvi okolice šole
in samega centra Markovcev, od
glavne ceste do gasilskega doma,
kar nas bo stalo 30 milijonov to-
larjev. V prihodnje bomo morali
urediti še dvorišče šole, že zdaj
pa bomo začeli z gradnjo kanali-
zacije ob sami šoli, kar bomo po-
tem gradili naprej proti Zabo-
vcem.«
(SPP)
5 potekom obnovitvenih del smo zadovoljni in prepričan
sem, da bodo vsi naši občani ponosni na vaški trg, ki se
»gradi« obenem z obnovo šole.
Od kdaj Markovci -
cerkveni in šolski razvoj
Da je bil ta naš - markovski - svet poseljen že pred tisočletji pričajo
zgodovinske in arheološke najdbe. Pri izkopavanju so bili odkriti rimski
grobovi, ostanki rimskega vodovoda ter sekire. Prvo omembo Marko-
vcev zasledimo leta 1215, ko je kraj pripadal še dornavski gosposki. Na
mestu, kjer danes stoji cerkev, je v 14. stoletju stal grad oziroma pristava
Pabstein, ki pa so jo 1493. leta razdejali Turki.
Ime Markovci je ime osrednje vasi in zdaj tudi nove občine. Ime izvira
iz imena našega farnega patrona sv. Marka. Tudi ta zgodba ima svoje
zgodovinsko ozadje. Tok reke Drave se je s stoletji prestavljal, zajedal
levi breg ter odnašal rodovitno zemljo, česar so se ljudje ob reki bali.
Zato so 1477. leta v središču Markovcev postavili kamniti steber s kipom
sv. Marka. Cerkve in tudi župnije tedaj še ni bilo, saj zasledimo prvo
gradnjo cerkve 1519. leta. Na mestu porušenega gradu Pabstein jo je dal
zgraditi ogrski poveljnik Jakob Szekely in sicer v čast sv. Marka. Župni-
ja je bila ustanovljena mnogo kasneje, šele leta 1789, današnja cerkvena
stavba pa je bila zgrajena 1871. leta. Istočasno z nastankom župnije se v
Markovcih pojavijo tudi zametki šolstva in dobrih 20 let po ustanovitvi
župnije, 1810. leta, so začeli z rednim poukom v mežnariji. Prva šolska
stavba je bila zgrajena 1840. leta, naslednja pa 50 let pozneje. V tem hra-
mu učenosti je potekal pouk vse do 1979. leta, zadnjih dvajset let pa naši
otroci obiskujejo novo šolo.
Naj ob tej priložnosti omenimo še nekaj znanih in pomembnih ljudi,
ki so obiskovali šolo v Markovcih. Iz bližnje Nove vasi je v markovsko
šolo prihajal kasneje znani pedagog dr. Ljudevit Pivko, njegov sovaščan
je akademski slikar Janez Šibila, ki je lani dopolnil 80 let življenja, na
prelomu stoletja je kot župnik v Markovcih služboval Matej Slekovec,
znani zgodovinar in kronist...
Se njegov utrinek: »Eno uro hoda od Ptuja proti vzhodu stoji na des-
no od velike ceste, ki pelje iz Ptuja na Bori in Varaždin, med ličnimi
hišami veličastna cerkev s šibkim, a visokim zvonikom. Glej, to je žup-
nijska cerkev Sv. Marka, središče, rekel bi srce Markovske župnije.«
LIST IZ AAARKOVCEV
5
VIKTOR KLINGER, VO Borovci:
»Borovčani smo za-
dovoljni tako z župa-
nom kot z občinsko
upravo. Pripravljeni
so nam prisluhniti,
svetovati in to je že
pol uspeha. V Boro-
vcih smo lansko leto
začeli obnavljati
vaško - gasilsko dvo-
rano, z notranjimi deli smo v glavnem že
končali, letos bi radi uredili še zunanjost
doma in kuhinjo, če bo za to dovolj denarja.
Tam bomo morali urediti še parkirišča Veli-
ko delamo prostovoljno, kar ljudi na-
vsezadnje tudi povezuje in druži. Lani smo
gramozirali kar pet kilometrov poljskih cest
in asfaltirali dva cestna priključka, uredili
smo še dve ponikalnici, robnike pred
vaškim domom, nekaj domačij si je, tudi z
občinsko denarno pomočjo, uredili ograje,
ki so jim uničili ob gradnji pločnikov. V
tem letu bi radi asfaltirali še del igrišča in
pred Mrazovo kapelo postavili dva reflek-
torja, ki bi ju prižgali le za praznike. Naši
ljudje pa bi bili veseli, če bi postavili še tri
luči javne razsvetljave, saj bi se tako ponoči
počutili bolj varne«
IVAN GOLOB, VO Prvenci:
»Zdaj imamo tudi mi
tesnejše odnose z
občino, denar se deli
bolj pravično in še
več ga je za nas na
vasi. V Prvencih je v
zadnjem letu zelo
oživelo kulturno
družabno življenje,
mi pa še naprej tesno
sodelujemo in delamo skupaj s krajani iz
Strelcev. Posebnih infrastrukturnih gradenj
nimamo v načrtu, radi pa bi asfaltirali cesto
med Prvenci in Sobetinci, uredili cestno
prevleko proti Strelcem in asfaltirali cesto,
ki je speljana med obema gozdoma. V
Prvencih, pri domu, bomo odkupili del
zemljišča in tam uredili športno igrišče, ki
ga zelo pogrešamo. V samem domu bomo
morali urediti centralno kurjavo. Na prvi
pogled obiskovalec naše vasi nima pri nas
kaj videti, mi ki tam živimo, pa menimo, da
bi se lahko razvijali tudi v turističnem
pogledu. Galunova jama taka kot je res ni
nikomur za vzgled, a ribiči radi postojijo ob
njej in ena naših večjih nalog v prihodnje je
prav ureditev te jame.«
»V Galunovi jami se bodo čez leta, če
bo šlo po naših načrtih, zbirali ljudje,
ki imajo radi naravo. Vendar pa uredi-
tev te jame ni zgolj v naših rokah, pač
pa je njena prihodnost tudi v rokah
občine in republike,« pravi Ivan Go-
lob.
STANOVANJSKO - OBRTNA CONA NOVI JORK
Za začetek na 4 hektarjih
Občina Markovci je v februarju opravila
poizvedbeni razpis za oddajo parcel
podjetnikom in obrtnikom na stano-
vanjsko obrtni coni Novi Jork. Že dolga
leta potekajo prizadevanja, da se uredi
nekdanja asfaltna baza in opuščena gra-
moznica za potrebe obrti in podjetništva.
Prav z nastankom občine Markovci in z
aktivnim delom vseh odgovornih bo prišlo
v čim krajšem času do realizacije izgradnje
stanovanjsko obrtne cone.
Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo ter
gospodarske javne službe je že potrdil idejno
zasnovo obrtne cone, ki jo je pripravila ko-
misija pod strokovnim vodstvom Janeza
Pičerka. Prav tako je o njej razpravljal in jo v
celoti podprl tudi občinski svet. Koncem
aprila pa bo po javnem razpisu izbran izvaja-
lec za izdelavo projektne dokumentacije za
zazidalni načrt stanovanjsko-obrtne cone
Novi Jork. Za zdaj je na razpolago 4 ha občin-
skega zemljišča ob nekdanji gramoznici v No-
vem Jorku ob cesti od Markovcev proti Prven-
cem in Sobetincem. Postopno je mogoča še
širitev, saj je v skladu s prostorskimi akti za
stanovanjsko-obrtno cono predvidenih 12
ha, vendar je potrebno predhodno urediti še
lastninska razmerja. Predvidevamo, da bi
cono gradili fazno, tako bi letos začeli s prvo
fazo, to je s 4 ha občinskega zemljišča.
Na poizvedbeni razpis se je prijavilo 16
podjetnikov z različno dejavnostjo in za vse
bo dovolj prostora že v prvi fazi.
Občina bo zemljišče, v skladu z zazidalnim
načrtom, komunalno uredila, potem pa in-
vestitorjem prodala ali oddala v najem.
V letošnjem letu smo v občinskem pro-
računu namenili 25 milijonov SIT za komu-
nalno ureditev stanovanjsko obrtne cone,
načrtujemo tudi še pridobiti sredstva iz
državnih javnih razpisov. Prav tako pa smo
namenili 36 milijonov SIT za vzpodbujanje
razvoja v podjetništvu, obrti in kmetijstvu,
nekaj v obliki tako imenovanih nepovratnih
sredstev, večinoma pp za razvojne kredite.
Javni razpisi za omenjena sredstva bodo
predvidoma objavljeni v mesecu maju.
Marjan Horvat
MIRKO JANZEKOVIC, PREDSEDNIK MARKOVSKE
GODBE NA PIHALA:
»Veliko so se že naučili!«
Člani markovske godbe na pihala so se
organizirali kot sekcija pri Folklornem
društvo Alojz Jože Strafela Markovci,
kjer so jih rade volje sprejeli medse, saj
so plesalci, pevci in pevke zdaj dobili še
glasbeno okrepitev, ki jo je slišati daleč
naokoli.
»Prav rad ob četrtkih zvečer skočim do ga-
silskega doma v Bukovcih in prisluhnem
tem našim muzikantom. Iz vaje do vaje bolje
in zdaj je pet polk in valčkov že prav lepo
slišati. Na prireditvah ob prvem občinskem
prazniku v občini Markovci bodo zaigrali še
himno, znajo pa že tudi pogrebni val, kar je
zelo zahtevno igranje,« je na vprašanje, kako
kaj plehmuzika, odgovoril predsednik
Godbe na pihala Markovci, Mirko Janžeko-
vič, gostilničar iz Stojncev. Od nekdaj, pravi,
je živel s to glasbo.
»Potem, ko so prenehali igrati bukovski
godbeniki, sem se odločil, da bom naredil
vse, kar je v moji moči, da muzikante ponov-
no spravim skupaj. Lani, na katarinino, smo
imeli v naši gostilni ustanovni sestanek in
zdaj ima naša godba že kakih 25 članov.
Dobro je, ker so mnogi od njih šolani glasbe-
niki, nekaj jih obiskuje glasbeno šolo, glasbo
pa študira tudi dirigentka Helena Bezjak iz
Markovcev. Mislim, da je prihodnost taki
godbi zagotovljena in bomo v Markovcih
lahko ponosni na svojo godbo. Nekajkrat so
naši godbeniki že zaigrali, prvi slavnostni
nastop pa bo na cvetno nedeljo, pred cerkvi-
jo. Prvega maja bodo zaigrali budnico po
vseh vaseh, sodelovali pa bodo tudi na
občinskih prazničnih prireditvah. Takrat se
bodo predstavili tudi v novih telovnikih z
belimi srajcami in štajerskimi klobuki,« je
navdušeno pripovedoval Mirko Janžekovič,
ki kar ne more skriti, kako rad ima to svojo
muziko. Glasbeniki igrajo v glavnem na svo-
je instrumente, nekaj jih je že kupila občina
in ta bodo ostala v lasti godbe na pihala.
(SPP)
LIST IZ AAARKOVCEV	6
6
NA MLADIH SVET STOJI
Piše: Božena Toplak,
študentka medicine in
zborovodkinja otroškega
cerkvenega zbora Zvonček
Tu, tu, tu, tu ... Bu-
dilka. Rana ura, zlata
ura pravijo. Ampak
jaz ne morem niti oči
odpreti, kaj šele, da
bi vstala. Saj res,
danes moram biti ob
sedmih v bolnišnici.
S kolegico bova je-
mali kri novoro-
jenčkom in to se dela zgodaj zjutraj. Hitro
vstanem, kopalnica, zajtrk in že se peljem v
Mariborsko učno bolnišnico. Parkiram.
Grem v garderobo. Bele hlače, halja, majica,
cokli, stetoskop, še kaj? In že hitim v drugo
nadstropje. Višja medicinska sestra že čaka.
Razloži postopek, katere igle uporabljamo,
zakaj se jemlje kri brez in ne z vakuumom in
pokaže. Njene roke so zelo spretne, pozna se,
da dela to vsakodnevno že vrsto let. »No zdaj
pa še vidve«, reče veselo. Pa dajmo. Sestra
prime otroka, ki se začne takoj izmikati nje-
nim rokam. Ni mu všeč, da ga drži, sploh pa,
da mu ne pusti premikanja kot njemu paše
in tudi pikanje ni otrokom nikakor všeč.
Ampak če se mora, se mora. Pa poskusimo.
Odkrijmo najprej žilo (pri odraslih je to ne-
kako lažje, večje žile, tanjša koža, skratka
tam jih vidim, kje so pa tukaj?) Končno od-
krijem žilo, razkužim, vzamem iglo, zbo-
dem... uspešno že v prvem poskusu. Se mi
pozna, da sem to delala že pri odraslih. Kri
gre v laboratorij, midve s kolegico se zahva-
liva sestram za njihovo potrpežljivost in gre-
va hitro na jutranji sestanek zdravnikov pe-
diatrov. Ponovno je bilo dosti sprejemov, vse
mogoče pljučnice, driske, bronhitisi,
izpuščaji, na žalost pri mladostnikih tudi
težave zaradi prevelike količine alkohola,
trave..., pa tudi kaka še bolj žalostna zgodba.
Tako majhen, pa že hodi!?
Po sestanku gremo zdravnica mentorica,
kolegica in jaz nazaj v drugo nadstropje.
Učimo se pregledovati najmlajše. Pretipamo
trebušček, poslušamo srce, dihanje, gibanje,
če že znajo sedeti oziroma hoditi, pogledamo
ušesa, žrelo ... in še in še. Zanimivi so ti
najmlajši okrog 3 mesecev - no pa poskusimo
z Zanom: primem ga pod pazduhami, posta-
vim na noge, nagnem rahlo naprej in glej
hodi! Pa ne zares, tako majhni otroci imajo
tak refleks in če niso utrujeni premikajo
noge, kot da bi hoteli hoditi. Zan je danes že
v redu, zato bo lahko šel domov. Me pa
bomo pregledale naslednjega. Pri zadnjem
otroku pa nama mentorica naroči naj ga
pregledava sami in naj vzameva tudi
anamnezo, saj je bil šele sprejet. Treba se je
zbrati in lepo po korakih povprašati o vsem
in pogledati vse, da česa ne pozabiva. Potru-
dili sva se in kasneje poročali mentorici, ki je
bila z najinim delom zadovoljna, čeprav sva
na nekaj stvari pozabili. Zato sva se vrnili k
otroku in opravili popravno nalogo.
Po končanih pregledih hitiva s kolegico na
seminar. Tema so urgentna stanja v pediatri-
ji, kar bo zelo zanimivo, predvsem pa, čim
več si je potrebno zapomniti, da v kritični si-
tuaciji primerno in predvsem pametno
ravnaš.
Ura je pol dveh in za danes sem končala.
Grem domov študirat. Bliža se izpit, podat-
kov, ki si jih je treba zapomniti pa je še
vedno preveč. Pripravljam se na izpit iz gi-
nekologije. Tudi te vaje sem opravljala v Ma-
riboru, izpit pa imam v Ljubljani.
Biti zdravnik je zanimivo in hkrati zelo
naporno. Zdaj sem v petem letniku in sem
trenutno na vajah v Mariboru. Vaje so del
normalnega študijskega procesa. Imela sem
možnost, da vaje iz ginekologije in pediatrije
opravljam v Mariboru in sem to izkoristila.
Čaka pa me še en mesec vaj v Ljubljani.
Prednost vaj v Mariboru je predvsem to, da
nas je manj, mentor se ti lahko bolj posveti
in od vsega več odneseš.
Morali hi nas videti na
(pevskih) vajah!
V življenju pa se ne ukvarjam samo s študi-
jem medicine. Čez vikend se bolj posvetim
glasbi, predvsem petju. Pojem že od kar
pomnim. Najprej z babico, potem v osnovni
šoli in v srednji šoli. Brez petja pa ni šlo tudi
po tem, zato sem se pridružila našemu
domačemu cerkvenemu pevskemu zboru v
Markovcih, zraven tega pred dvema letoma
še vokalni skupini, ki se imenuje Kor in
nekje v istem času sem pričela voditi tudi
otroški pevski zbor Zvonček. Moji vikendi
so zaradi tega precej zasedeni s petjem in
predvsem drugačni od dogajanja med
tednom. Pri tem se sprostim in črpam moči
za resno delo v medicini.
Morali bi nas videti na pevskih vajah z ot-
roci. Pevci so zelo različno stari najmlajša je
stara šest let, najstarejši So stari okrog
dvanajst let. Te vaje so čudovite. Otroci zelo
radi pojejo, pa tudi izredno hitro si zapomni-
jo. Moram jih pohvaliti. Zelo so pridni in
zelo redno hodijo na vaje, čeprav so ob deve-
tih dopoldne v nedeljo pred mašo. Na vsakih
vajah se naučimo kako novo pesmico.
Zadnjič sem nekatere izmed večjih otrok
učila tudi igrati kitaro. Res je da bodo potre-
bovali še nekaj vaje, ampak če jih to veseli ni
problema. Bomo še poskusili. Tako jaz kot
oni se imamo fino. Po navadi vsako nedeljo
po vajah pojemo tudi pri maši ob desetih.
Zelo radi nastopajo in tako lahko imamo
nastop vsak teden. Upam, da bomo še dolgo
peli skupaj in da nas bo vedno več.
Študiram v Ljubljani. Po končani gimna-
ziji sem se zelo veselila, da grem od doma.
Ljubljana mi je ponujala več samostojnosti.
Ni mi žal. Veliko izkušenj imam in
predvsem znam živeti tudi sama.
DANI VRTAČN1K, VO Markovci:
»Nam je seveda všeč,
da smo postali
občina. Zdaj se ne-
nehno kaj dogaja,
gradi in razvija. Ni
pa nam pogodu, ker
so svetniki v času
predvolilnih bojev
obljubljali stvari, o
katerih se zdaj niti
ne govori. Tu mislim na gradnjo vrtca, ki bi
ga v Markovcih zelo potrebovali, pa nič ne
kaže, da ga bomo skoraj dobili. Posebnih
cestnih težav v Markovcih nimamo, bomo
pa letos uredili odvodnjavanje v Sigetu,
kjer bomo postavili še odbojno ograjo, po-
novno bo treba urediti bankine, ki so bile
uničene ob gradnji novega kabelskega in te-
lefonskega omrežja. V Markovcih ljudje
zelo pogrešamo tudi redno obveščanje o
tem, kaj se dogaja v občinski hiši. Morda bi
se potem naši ljudje tudi bolj aktivno
vključili v vaško življenje, ki je v zadnjih le-
tih precej zamrlo, včasih pa so bili Markovci
kulturno in družabno za vzgled vsem osta-
lim.«
STANKO KLINC, VO Strelci:
»V naši vasi smo že
navajeni, da smo
vedno nekje na
obrobju, smo pa
. ^^	zadnje leto že opazili
g/Šm afc^ spremembe na bolje.
jj^^n Žal v občinskem sve-
■ J^^B tu nimamo nobenega
H ^^^H svetnika, tako, da se
moramo kar potrudi-
ti, da izvemo, kaj se je tam dogajalo in dogo-
vorilo. Vaški odbor je zelo resno poprijel za
delo, delamo skupaj s Prvenčani. Tudi seje
imamo skupne. Lepo bi bilo, če bi tudi mi
imeli kak manjši prostor za druženje, tako
pa nam ostaja le cesta, kar je zlasti nevarno
za naše otroke. V zadnjem letu smo se or-
ganizirali predvsem športniki, vendar pa
nas pri delitvi občinskega denarja niso
upoštevali in to nas zelo moti. Razvoj
načrtujemo skupaj z vaškim odborom iz
Prvencev in tudi v posameznih prostovol-
jnih akcijah se jim bomo pridružili.«
»V Strelcih smo organizirali športno
društvo, ki pa ni med tistimi, ki bodo
dobili kaj denarja iz občinskega pro-
računa. Že res, da so društva, ki delajo
že vrsto let, toda tudi mi bi za svoje de-
lovanje potrebovali finančna sredstva,«
je kritično omenil Stanko Kline.
Ne moreš se spremeniti,
če ostajaš to,
kar si.
LIST IZ AAARKOVCEV
39
JOŽE BEZJAK, VO Bukovci:
»Preveč centralizma
bi škodilo in upam,
da se tega v novi
občini Markovci za-
vedajo. Za zdaj kaže
dobro, saj se je našel
denar tudi za razvoj
naših vasi. Vaški od-
bori moramo zdaj
kar pošteno delati,
saj ni mogoče kar tako na pamet napisati
razvojnega programa za naslednjih pet let.
V Bukovcih se tačas pripravljamo na odkup
zemljišča ob nogometnem igrišču, kjer bi
radi uredili parkirišča in dogradili objekt
nogometnega društva, saj bi tam nujno
potrebovali sanitarije in slačilnice. Odkupi-
ti načrtujemo tudi del zemljišča pri gasils-
kem domu, ki bi ga morali dograditi. Tako
bi v domu dobila svoj prostor naša društva,
povečali bi dvorano, v prostore nad dvorano
bi lahko preselili knjižnico. Čaka nas veliko
dela, ljudje pa so, tako vse kaže, pripravljeni
tudi sami postoriti marsikatero delo. Letos
še ne bomo začeli z gradnjo, pač pa bomo
poskušali pridobite vse potrebne dokumen-
tacijo, športniki pa, tako kaže, bodo letos že
tudi gradili. V Bukovcih, kjer se lahko poh-
valimo z bogatim kulturnim, športnim in
družabnim življenjem, bi letos radi ustano-
vili še turistično društvo, ki bi delovalo na
območju celotne občine Markovci.«
»Gasilski dom v Bukovcih je velik le na
prvi pogled, v resnici je mnogo pretesen
za vse, ki bi se v njem radi srečevali,
družili ali celo ustvarjali. Bukovčani
bomo dom v prihodnjih letih dogradili
pri tem pa računamo na denar, ki ga
bodo v obnovo doma vložili sponzorji in
donatorji, ki jih že iščemo,« je napovedal
Jože Bezjak.
Samo tisti, ki nič nima, ali pa ima
le bore malo, lahko upa, da ima
iskrene prijatelje.
(Rudi Ringbauer)
LIST IZ MARKOVCEV
je glasilo občine Markovci,
ki glasilo tudi izdaja.
Uredniški odbor:
Stanko Toplak, Marjan Horvat,
Marinka B. Kolenko, Marta Prelog
Rožanc, Ivan Štrafela, Karolina Pičerko,
Ivan Golob.
Odgovorna urednica:
Slavica Pičerko Peklar.
Naslov uredništva:
Markovci 33,2281 Markovci.
Telefon: 788 82 20
Markovski šestletniki
septembra v devetletno
Na osnovi naše prijave nas je Ministrstvo za šolstvo in šport uvrstilo med 62 osnovnih
šol, ki bodo z uvajanjem 9-letne osnovne šole začele v šolskem letu 2000/2001. S soglasji
staršev vseh 33 otrok smo zadovoljili še zadnji pogoj za začetek izvajanja novega progra-
ma za šestletnike.
Zakaj naj gre otrok v šolo s šestim, ne s sedmim letom?
Večkrat slišimo, da je največja novost devetletne osnovne šole ta, da bodo vanjo vstopali ot-
roci že pri šestih letih. Postavlja se vprašanje, kako bo zanje poskrbljeno in kako bo potekalo
delo v "novi devetletki".
Vstop v šolo s šestim letom je pomembna, a dejansko manjša sprememba, kot se morda zdi.
Prvi korak k vstopu vseh otrok v šolo s šestim letom je bil pri nas narejen na začetku osemde-
setih let, ko je bila za vse otroke uvedena obvezna priprava na šolo.
Enak namen kot s programom priprave na šolo je lahko bolj kakovostno dosežen, če otrok
s šestimi leti vstopi v šolo, sam šolski program pa je pripravljen tako, da otroku omogoči na
ustrezen način glede na njegovo starost celovit razvoj, pridobivanje izkušenj, spretnosti in
znanja.
Prednost take rešitve je tudi v tem, in to je za otroke v tej starosti izjemno pomembno, da
se jim ni treba vedno znova navajati na novo učiteljico, saj jih ista spremlja vsa tri leta prvega
vzgojno-izobraževalnega obdobja.
Poleg učiteljice pa bo v 1. razredu pri polovici ur še dodatna učiteljica oziroma vzgojiteljica.
Znanje učencev se v celotnem prvem vzgojnoizobraževalnem obdobju ocenjuje opisno.
Za vse predmete v 1. razredu so sprejeti novi učni načrti, ki upoštevajo razvojno stopnjo
učencev in način učenja, primeren za otroke pri 6 letih starosti. Pomembni standardi znanja,
kot npr. pisanje, branje, so naravnani na postopno in temeljito pa tudi individualno pridobi-
vanje.znanja, kar pomeni, da je doseganje ciljev razdeljeno na celo prvo triletje (seveda za tis-
te učence, ki tak tempo potrebujejo).
V nove učne načrte so vgrajene različne metode in oblike poučevanja, ki naredijo pouk bolj
raznolik in zanimiv, hkrati pa vključujejo metode in oblike, ki so še posebej primerne za
mlajše učence.
Učni načrti so pripravljeni tako, da ostaja učiteljem in učencem dovolj časa za ponavljanje
in utrjevanje snovi, za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja; več časa torej za pogovore in
vzpostavljanje pristnejšega odnosa med učiteljem in učencem (večja vzgojna vloga učitelja).
Ivan Štrafela
Jasmina Rojko - dobitnica
srebrnega in zlatega
Cankarjevega priznanja
V soboto, 18. marca 2000, je bilo v Maribo-
ru državno tekmovanje iz slovenskega jezi-
ka. Učenci so tekmovali za zlato in srebrno
Cankarjevo priznanje. Tekmovanja so se
udeležile tudi tri učenke naše šole (tako
določa pravilnik).
Vse tri so odlično zastopale našo šolo. Na-
jboljše se je odrezala Jasmina Rojko, saj je os-
vojila zlaKLpriznanje (to prejme le 2 % tek-
movalcev). V lanskem šolskem letu je Jasmi-
na na istem tekmovanju osvojila srebrno
priznanje.
»Zlatega priznanja nisem pričakovala, zato
sem bila ob razglasitvi prijetno presenečena.
Zame ima velik pomen tudi zato, ker mi pri-
naša točke, potrebne za vpis v srednjo šolo,«
je povedala Jasmina.
Le 0,5 točke je do zlatega priznanja zman-
jkalo učenki Metki Rihtarič, ki je tako osvo-
jila srebrno priznanje. Srebrno priznanje pa
je dosegla tudi učenka Tamara Korošec
(srebrno je prejelo 10 % tekmovalcev).
Irena Muršec,
mentorica tekmovalk
LIST IZ AAARKOVCEV	40