TRST, nedelja 17. aprila 1955 Let° XI. - Št. 90 (3019) Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 St 37 r!STVO; UL' MONTECCHI št. *, HI. nad. — TELEFON 93-8M IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. iiDrav ~ OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-ni osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. PeHico 1-11., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljuoljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ . Trst Zgodovinski pomen konference izijskih in afriških držav se začne jutri ob navzočnosti delegatov, ki bodo zastopali nad kovico prebivalstva zemeljske oble > Delegati poudarjajo važnost konference 11 utrditev miru • Moskovska «Pravda» obtožuje ZOA sabotiranja konference <Ču?UNG’ 16- - V Ban' Ptjv ncuJei° še zadnje prilil .f -Za. konferenco afriških M I držav, ki se bo Men ,v ponedeljek, in na m, »odo delegati zastopali 55 milijardo ljudi, t. j. AjpuTT®mtkov vsega človeštva, jpei ere delegacije so Že pridaj v Djakarto in Bandung. Iki ® p.a ae prihajajo. Kitaj-,n|aj botrski predsednik Cu-. Pr‘^el danes popol-: darskega napredka, j ' v Djakarto. Nehru, Naser | fisMungU Pa 50 že priih V ku, da ni smoter konference strniti azijske in afriške dežele v boju proti Zahodu Konferenca prav tako ni naperjena proti Avstraliji, ne gre pa tudi za ustanovitev tretjega bloka in tudi ne za umik v izolacionizem. Časnik pravi, da gre predvsem za utrditev pravic azijskih in afriških narodov do svobode in nemotenega političnega in gospo- Vtita- ?dsk‘ zunanji minister Bana,.-on. ie ob prihodu v da bo nje- 8»vaUrin5 iziavl1. **■>- ssbne gaclia predložila poji! ,* Predloge na konferenci, teh "otel povedati vsebine c P^dlogov. lavaii10”®^' predsednik Kote-ColomkJe- ,Pred odhodom iz feren-; a lzjavil, da bo na kon-hačrt predložil «konkreten lavai-Za svet°vni mir». Kote-Prediožif dal^e “javil, da bo 'Pbdarski naČrt za g°' izdebn^ ln da ie ta načrt loinb0 P° vzoru načrta Co- Jbinister^0 delegacijo vodi as&ki uZa. načrtovanje Ta-Bandu’n„ . je ob prihodu v letno ? “javil, da je ver-gacija bo japonska dele-šanja Pr.°.žlla nekatera vpraša jPohtičnega, gospodar-, udaril . mturnega značaja. razvoj držav Afrike le, da se bo zlasti oavii i -- -- -___ JJji. n ^^Podarskimi vprašaji, le je Takasaki izja-,c? iskal bo med konferen- ^itajsk ri p0seknih stikov s v zvezi s Sanji f, lnd .ali drugimi vpra-°Wru ? stikov bo prišlo v ^iegacii ence- Japonska bajtig. n"a-.se bo trudila, da bega mia<;ln za dosego traj-OžN u v skladu z listino Rsk ‘ Mbiii^v,11^' ministrski pred-^hodrvJu^^ed Ali je pred da Časnik ugotavlja, da udeleženci konference nimajo enakih pogledov na vsa pomembnejša mednarodna vprašanja in nadaljuje: «Ce je želja vseh, da bi v Bandungu dosegli sporazum, je jasno, da bo to možno samo glede na nekatera poglavitna vprašanja, kakršna so kolonializem, plemensko zapostavljanje in gospodarski napredek.« «Hindustan Standard« poudarja zgodovinski pomen te konference in pravi med drugim: «Za sedaj je dovolj, da so monopolu velesil v svetovni politiki vrgli rokavico, dasiravno še ni strt. Ce Bandung doseže vsaj skromne rezultate bo to nov korak h konsolidaciji azijskega in afriškega mnenja proti tujemu gospostvu in hujskanju na vojno.« Egiptovski tisk poroča danes, da je Cuenlaj med razgovorom z Naserjem v Ran-gunu povabil predsednika e-giptovske vlade, naj obišče Peking, «Akhbar El Jomu napoveduje bližnji začetek trgovinskih pogajanj med Kitajsko m Egiptom. Egiptovski tisk javlja tudi, da je Naser predlagal, naj bi se konferenca sestala vsako leto. Sedež naj bi bil izmenoma eno leto v Aziji, drugo pa v Afriki Naser je predlagal, naj bo prihodnje leto konferenca v Kairu. Konference se bodo udeležili tudi nekateri «neuradni opazovalci«. ki so že prišli v Bandung. Ti so glavni tajnik stranke Neodestur, Šalah Ben Jusef, predstavnik stranke Istiklal. Abdul Magid Gillam, ter Alžirca Said Faši in Mohamed Jasal. Razen teh so tudi predstavniki južnoafriških Indijcev in črncev. Moskovska «Pravda» in «Iz-vestija« označujeta bandun-ško konferenco za »važen političen dogodek v življenju narodov Azije in Afrike«. Oba lista obtožujeta ZDA in druge zahodne države, da List dodaja, da je bil v Bangkoku izdelan načrt, na podlagi katerega naj bi na konferenci vodili obstrukcijo Filipini, Siam, Irak, Turčija in druge države. Na nocojšnji tiskovni konferenci v sovjetskem zunanjem ministrstvu v Moskvi pa je namestnik zunanjega ministra Kuznecov prebral izjavo, ki poudarja važnost bandunške konference, «katera kaže željo ljudstva držav, ki so se zbrale v Bandungu, da prevzamejo v lastne roke svojo usodo«, ter dodaja, da narodi ZSSR s polnim razumevanjem sledijo borbi narodov Azije in Afrike za gospodarsko in politično neodvisnost. V izjavi se želi konferenci plodno delo in se poudarja prepričanje, 'la bo konferecna prispevala k miru in mednarodnemu sodelovanju ter k razvoju azijskih in afriških držav, ki združujejo nad polovico prebivalstva sveta. Parri bo v Trstu na proslavi 10-letnice osvoboditve Parri bo prihodnjo nedeljo, govoril v gledališču «IMazionale» pod okriljem gibanja «Unita Popolare» Tržaško tajništvo pihanja iiUnitd Popolare» nam je poslalo s prošnjo za objavo naslednje sporočilo: «V nedeljo 24. aprila ob 10.30 bo Kerruccio Parri v gledališču «Nazionaie» pod okriljem tržaške sekcije «Unita Popolare« proslavljal deseto obletnico osvoboditve. Isti idealni nagibi, ki so v borbi proti fašistom in nacistom združevali ljudi laz-nega rodu in raznega prepričanja, v gotovosti, da pomeni gibanje odpora nadaljevanje Risorgi-menta. so še danes, kot je potrdilo v Turinu zborovanje za, desetletnico osvoboditve, «edini veljavni kažipot v prihodnost, ki lahke prepreči nazadovanje in povratek na staro». Gibanje «Uni-ta Popolare« poziva vse meščane, naj se iznad vsakdanjih p o 1 i t ič n i h borb Združijo okoli Fer-ruccia Parri.ia, ki je najvišji izraz te borbe, ne le, da bi se spomnili nekega velikega datuma v italijanski zgodovini, temveč da bi tudi poudarili nedvoumno opozorim in poziv, ki izhajata ’z tega datuma« Ureditev meje med FLRJ, Italija Madžarsko, Romunijo in Albanijo P0P0LH USPEH PRVEGA DNEVA PROTESTNE STAVKE V LADJEDELNICI SV. MARKA V TOREK SPLOŠNA STAVKA VSEH DELAVCEV v znak solidarnosti z malimi in srednjimi podjetji Sestanek med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom CRDA ni privedel do nobene rešitve, ker hoče ravnateljstvo brezpogojno izvesti svoje protidemokratične ukrepe Delavska zveza je napovedala za torek od 12.30 do 24. ure splošno stavko vseh delavcev, ki bodo s tem podprli zaporo, ki so jo napovedali za isto popoldne vsi mali in srednji podjetniki. S stavko bodo delavci tudi zahtevali uresničenje popolne proste cone in vladnega načrta za pomoč Trstu, hkrati pa protestirali proti novi delodajalski ofenzivi. Delavska zbornica se še ni pridružila napovedi splošne stavke, ker prepušča odločitev o tem svojemu kongresu, ki pravkar zaseda. Stavka v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu je popolnoma BEOGRAD, 16. — Z začet- uspela, ker so se je udeležili kom prihodnjega meseca bo- prav vsi delavci. Ta stavka se do začele z delom mešane julri ob 7 urj zjutraj konča, mejne komisije z Madžarsko, ,v ladjedelnici Sv. Roka v Mi-Romumjo in Albanijo. Naloga: . . Tovarnj strojev pa komisij je. da na osnovi skle- ; |Jan ,n v ,ovarn' strojev pa njenih sporazumov točno obe- 1* vecJn?, de,avpev zapustila ležijo mejo. Mešana jugoslo- del° ob ur1, I10 se so~ vansko-bolgarska komisija je botah konča redni delovni ur-končala z delom lani. nik. Delavska zveza je namreč Potekajo razgovori o obe-! pozvala delavce, naj za časa k temu pridružila Delavska zbornica, tako da je nekaj njenih članov v Tovarni strojev in v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah delalo nadure. V tej ladjedelnici je ravnateljstvo opravičevalo zahtevo po nadurnem delu z nujnostjo izročitve neke ladje. Včeraj sta bili dve ločeni zborovanji stavkajočih delavcev ladjedelnice Sv. Marka. Člani Delavske zbornice so se ležitvi novega dela jugoslovan-j stavke v ladjedelnici Sv. Mar-i zbra[j na dvorišču sedeža te i stvo vseh njegovih svoboščin predstavniki ravnateljstva CR-1 kakšnega sporazuma ter osta-DA in delavcev v Tržiču in ! ja delavcem le borba do skraj-v Trstu. V Tržiču je bil se-1 nosti. stanek zelo kratek in ni imel nobenega uspeha. V Trstu so se sestali predstavniki ravnateljstva CRDA in delavcev na pobudo Zveze industrijcev, in sicer na njenem sedežu. Razpravljali so dalj časa kot v Tržiču, do pravih pogajanj pa sploh ni prišlo. Predstavniki ravnateljstva CRDA so namreč izjavili, da so odločeni izvajati svoje ukrepe do kraja ter da jim ni prav nič mar kakšne bodo posledice tega njihovega ravnanja. Predstavniki delavcev pa so dejali, da ukrepi ravnateljstva CRDA kršijo vse pogodbe in sporazume ter hočejo oropati delav- sko-italijanske meje šem STO. Splošno zadovoljstvo v Avstriji z rezultati moskovskih razgovorov bn”1 lz Karačija izjavil, L„spr,eiem Kitajske v Merih u javnih vprašanj, o tt’nfei.»K-D.odo razpravljali na jh j- • Med vprašanji, ki Mi ob prihodu v Ban- skušajo" sabotirati konferenco, F11 Verii].avU' da v Bandun-1 ker se bojijo zgubiti svoje ko-Mi 0 ,, 0 ne bodo razprav- lonialne položaje v Aziji in 'ta 5 'forrnozi. Dodal je, da Afriki. «Ker jim m uspelo Mu t^Penlajem govorila o preprečiti sklicanje konferen-— ce, piše «Pravda», so ZDA se- le ^jela011*6^00® in" da nista i ^ijsko -enesa sklepa, st 5edaj * airiška konferenca Vi’ ’bdik!,V ,središču pozorno-« bieni ,iavn°sti, Vladi na-darja *Kindustan Times« današnjem uvodni- daj začele z. novo metodo in skušajo indirektno bojkotirati konferenco s pomočjo svojih prijateljev, raznih držav članic SEATO ali drugih držav, ki so pod njihovim vplivom.« urinu s» zburni/ali IjMtUtavnilu tžibanjii odpora Pjffj fr. j ! logliotti, lussu, Brusasca in drugi na zborovanju ob esetletaici ob biv-j ka, to je do 7. uri jutri, ne organizacije, kjer jim je govo-opravljajo nadur. Zal pa se ni ril tajnik kovinarskega sindikata Cosulich, člani Delavske zveze pa so se zbrali v Domu pristaniških delavcev. Tu je orisal delavcem položaj v CRDA tajnik kovinarskega sidikata Tominez. Danes dopoldne bo v Trstu sestanek predstavnika Delav- j ske zveze in Delavske zbornice ter ireh sindikatov iz Tr- | žiča. Na sestanku se bodo do- Figl je danes poročal zahodnim visokim komisarjem, prihodnje dni 5 tednunev avseh pa se ho razgovarjal z zahodnimi poslaniki -27. aprila izredna seja dunajskega parlamenta - „Pravda" primerja bodoči položaj Avstrije s Švico - Zamisel o nevtralizaciji ne navdušuje zahodnih velesil, ki se bojijo, da bi Ja precedens neugodno vplival na nemško ljudstvo“ in pridobitev. Zato se bodo borili z vsemi sredstvi v obrambo teh delavskih pravic. Zato nič ne kaže, da bi prišlo do DUNAJ, 16. — Vladni predstavnik je sporočil, da bo avstrijska delegacija, ki se je pogajala v Moskvi, poročala o svojih razgovorih na seji vlade, ki bo v torek. Avstrijski parlament pa se bo sestal na posebni seji 27. aprila ob priliki 10. obletnice proglasitve avstrijske republike. Prihodnje dni se bo zunanji minister Figi sestal s posla' dlzvestija« izraža upanje, da «vodilni krogi ZDA, Anglije in Francije ne bodo ravnali v nasprotju s svojimi izjavami od 5. aprila in bodo s svoje strani sprejeli vse potrebne ukrepe za rešitev avstrijskega vprašanja na podlagi predlogov,, ki so obrazloženi v sovjetsko-avstrijskem poročilu«. ((Pozitivni rezultati moskov- »iki treh zahodnih držav in i skih pogajanj, nadaljuje list. j|([e ’,u,v'1 osvoboditve, ki so go brzojovoo pozdravili tudi Einaudi, -a9ora ja Groochi - Začetek volilne kompame na Siciliji ttljor naaeSa dopisnika) i je po desetih letih se vedno •Jo$t ’ 16* — Pmi,* ' j i ! mnogo neenakosti, da delo se <611! be je danes i, R,a delav' ni bilo zagotovljeno vsem in Hane da SicibLlzBlma pre' da je beda se vedno velika. ?ja. n„Začela v°mifder. J5 i Najhujše, kar se je zgodilo, je * - - - - -- je razcep ivs aecia Volili.•» i . i JNajnujse. k«ii So š Zelne vol it v k“iriP.d I dejal Longo, pa . _ »Osici, • ihniju !‘ rie n,a &'clll)1 n-ed silami odpora, kar je o-mJ0 ze vd“i “J* S- n-ogočilo, da so bila socialna S Pozicije, sle! 1- "acela UStaVe ZrtV0Vana P°- -r^ah * .rii 'aO Itn, Sk St-‘danLPr?Skusni kamen fazume večina i.e moči kot Vol lo danes prispel načela litični borbi. Prof. Roberto Bnttaglia je obsodil poskuse ((procesa pro-ti gibanju odpora« m prikazal stališče italijanskega sodstva tudi ustanovitev stalnega ora. ki bi skrbel za izva-Tanje sklepov tega zasedanja. Mnogi govorniki so 0po---;--1; na preraianje fašizma. Po odobritvi dveh resolucij. V PDrlamemlm uzid moreb>1' S s!Lermo jenda^.?ln_e_V;_„. ; (io" gibanja odpora. Predlagal ;i it , JPsrnzacz 1 °aanbpraš„,-, ............................ Vi!* PR! Realepr,'aPt:1 tudl! Mnogi govorniki so opozarjali iut1 bo flO- i - »»..torna fpci7ma K?11 koieZ zborovar,ju v har,ali ln renulfbl S0t'iažn‘! "d katerih pravi prva. da so tSh red šli ^ 'tkaiici bo- jdeah za katere se je bo- ^ L"" ‘-am a r'1™ S **l® gibanje odpora, se danes Ses . v°lilno k-lm„ ‘f"6"11 edina pot za napredek in bolj-81aPv°nP0!dPe začeTvTaler6 K° ^doipost dežele«, je zaklju-Vt^fd nd‘„!ajntk MalagodL ki „ , zago- uiii»('"‘.,ie smiin, ncesi' za >z- V T,d5Uzbam petroleja obs,'^u - ^Hlp. A''ftePa«fh bil° v gle-e , nici osv, u OVanJe ob J|*jši bdelezih bodilve». ki so Pota Predstavnilkorai Vs> vid-lllštt, ed c k' gibanja nd-,.ercn; Scoccim^' Pam. To-!* Uriv- °ngo parr°' Lussu. 1*6 PoVeiifirusascaJerh' Peiel- ZbndtSV -]n'k Mun'., * m c 1- >fov'do brzoi UT’ 'n drug j^dbl^JU tudtV j* P°slal Pte« Prodsednik i c>sed„., u°t. medicr« u- sPo «dn,k roeii »„!T"'d,era ko . ata Merza- 4(°vaniiVe barrii,! '1 ,etnice t>dar,'' ker ■ '3p ,svP3e ob-So,iltl- Pn Spnata začetka čil zasedanje Ferruccio Parri z. govorom, v katerem je poudaril. da ni lahko «po desetih letih ponovno sešiti pretrgane vezi enotnosti med vsemi silami ki so se takrat borile za dobro domovine«, da pa je kljub temu vsaj v omejenem obsegu treba obnoviti nekdanjo povezanost. «Oni, ki so se borili za svobodo, je nadaljeval Parri. so ohranili čustva, ki jih povezujejo med seboj, ta vez ni bila pretrgana včeraj in se ne bo pretrgala danes, kljub različnosti pogle-dov’.» p> lXd PrvParia "&r-U tu‘ V i, )avo ,,med drugim l(keRaQdt>Ostela 1344 stdav,dk°v Letni občni zbor novinarjev Slovenije LJUBLJANA. IB- — Danes je bila v Ljubljani letna skupščina Združenja novinarjev Slovenije, ki so se je med drugim udeležili zastopniki SZDLJ Slovenije in slovenskih novinarjev iz Trsta. Na skupščini so kot vsako leto razdelili Tomšičeve nagrade za najboljšo novinarsko delo. Skupščina je izvolila nov u-pravni odbor s Tomom Blejcem na čelu. jim poročal o moskovskih razgovorih ter se razgovarjal, kako naj bi pospešili sklenitev pogodbe in odhod tujih čet iz Avstrije. Danes pa je Figi sprejel tri zahodne visoke komisarje in jim poročal o moskovskih razgovorih. Avstrijski list «Neues Oester-reich« piše, da bodo verjetno na Dunaju sklicali konferenco. na kateri naj bi razjasnili zadevo o jamstvih proti «Anschlussu». Konference naj bi se udeležili štiri velesile in Avstrija. V Avstriji je bilo danes več zborovanj, ki sta jih priredili ljudska in socialistična stranka. Na zborovanjih ljudske stranke sta govorila kancler Raab in zunanji minister Figi, na zborovanju socialistične stranke pa sta govorila podkancler Schaerf in podtajnik v zunanjem ministrstvu Krelsky. Schaerf je na nekem zborovanju med drugim poudaril, da je ključ za razumevanje sedanjega položaja obrazložil predsednik vlade Bulganin. ko je med moskovskimi razgovori izjavil; «Ob vsej simpatiji do Avstrije in njenega ljudstva, ne izhaja naše zadržanje iz liričnih zaletov. V zadnjih petih letih je Sovjetska zveza povezala avstrijsko vprašanje z nemškim. Toda razvoj svetovne politike je sedaj nudil Sovjetski zvezi možnost, da loči ti dve vprašanji. Svetovni politični položaj je dozorel za rešitev avstrijskega vprašanja«. Dunajski listi izražajo danes veliko zadovoljstvo nad moskovskimi sklepi ter poudarjajo zlasti sklep o umiku zasedbenih čet do konca leta. Glasilo vladne koalicije «Neues Oesterreich« se bavi zlasti z jamstvi proti aAnschlussu«. ((Kakor se lahko domneva, piše list, so glede tega našli v Moskvi formulo,, ki jo je z avstrijskega stališča treba razumeti kot izredno pametno jamstvo miru. Gre za formulo dodaja list, na podlagi katere štiri velesile jamčijo avstrijsko neodvisnost ne samo proti priključitvi k Nemčiji, pač pa tudi proti slehernemu napadu ali vmešavanju« Socialistični «Arbeiter Zeitung« komentira sklepe pod naslovom: «Veliko upanje: Avstrija bo svobodna«. ((Komunistično glasilo «Volks- stimme« pa piše, da odpira Moskva novo razdobje za Avstrijo ki pa se bo morala sedaj boriti, da doseže pristanek zahodnih velesil na sklenitev pogodbe«. Moskovska ((Pravda« pravi med drugim: ((Avstrija bo imela položaj, podoben Švici. Dolgo zgodovinsko razdobje je Švica lahko uživala prednosti mirnega razvoja in ohranila položaj nevtralne države ki se ne vključuje v noben blok ali vojaško zavezništvo«. ... «Ta novi in trdni mednarodni položaj Avstrije pome-m važen korak na poti okre-pitve miru v Evropi in na vsem svetu. Tega dejstva ne morejo spregledati nekateri drugi evropski narodi, zlasti pa nemški narod, ki upravičeno zahteva, naj se nemško vprašanje reši bodisi v interesu Nemčije kakor tudi v interesu varnosti drugih narodov Evrope«. so nudili nov otipljiv dokaz neskladnosti politike formiranja blokov in vojaških grupacij. politike, ki je že zdavnaj diskreditirana«. Glasilo sindikatov «Trud», pa piše; «Moskovska pogajanja so pokazala neoporečno korist, ki se lahko doseže z osebnimi stiki med voditelji držav, ki imajo interes proučiti to ali ono nerešeno vprašanje«. Nemški tisk v glavnem ponavlja včerajšnje izjave voditeljev posameznih strank, francoski tisk pa še dalj razvija tezo, da hoče Sovjetska zveza preko Avstrije zadeti zahodnoevropsko obrambno zveza po Avstriji zadeti da bodo pogajanja štirih o nevtralnosti Avstrije »dolga in kočljiva«, «Franc Tireur« pa_ poudarja, da »avstrijska rešitev ne sme ustvarjati pre-cedensa«. Socialistično glasilo »Le po-pulaire« izjavlja, da «je vsekakor sumljiva naglica, s katero sedaj hočejo sovjetski voditelji pogodbo, in jo hočejo v kratkem času«. Levičarski neodvisni «Com-bat« je mnenja, da je sovjetska pobuda našla tri zahodne države nepripravljene, ter plomacija podpre avstrijsko vlado in s tem pokaže državnemu departmaju in Foreign Officeu, da «bi bilo škodljivo zopet pahniti Avstrijo v obup, in bi bila slaba politika umakniti se spričo možnosti konference štirih za podpis državne pogodbe«. Po mnenju progresističnega lista ((Liberation« je avstrijska pogodba sedaj odvisna samo od zahodnih držav* Tn »avstrijski precedens bo gotovo okrepil v Nemčiji in v vseh državah Zahodne Evrope tisto strujo javnega mnenja, ki nasprotuje oborožitvi«. Po mnenju kominformistične «Humanite», pa bi konferenca štirih lahko ugladila pot za sporazumno rešitev drugih evropskih vprašanj vštevši združitev Nemčije s svobodnimi volitvami. Ameriški list «New York Times« pravi, da bo sporazum, če bo res vse uresničeno, kar obljublja, pomenil važen pozitiven činitelj v hladni vojni. »Nesv York Herald Tribune« pravi, da «je bolj verjetno, da Sovjeti upajo, da bodo prišli do pogajanj štirih s, tem da bodo predstavili Evropi primer nevtralne Avstrije, zato da pokažejo Nemcem, da tudi oni lahko zopet dobijo enotnost in suverenost z nevtralizacijo«. Tudi «New York Daily Ne\vs» je istega mnenja in izraža bojazen, da bi av- strijsko vprašanje z vplivanjem na nemško vprašanje lahko uničilo enotnost Zahodne Evrope v korist Sovjetske zveze«. «Washington Post« je mnenja, da moskovski sporazum «se kaže kot eden od dokazov dobre vere, ki so jih pre- vezniki zahtevali od Sovjetske zveze, preden pristanejo na konferenco na najvišji ravni«. List pripominja, da ne bi smelo biti ovir, zato da se moskovski sporazum spremeni v pogodbo štirih velesil, ki naj vrne Avstriji njeno neodvisnost, ter poziva ameriško vlado, naj takoj začne akcijo v tem smislu. Vendar pa je tudi ta list mnenja, da je treba na moskovsko stališče do Avstrije gledati v zvezi z nemškim vprašanjem. predlaga, naj francoska di-!teklega novembra zahodni za- na večina Upravne volitve v Franciji PARIZ, 16. — Jutri bodo v Franciji volitve za obnovitev polovice sedežev generalnih (pokrajinskih) svetov, kar pomeni, da bodo volili v polovici kantonov vsakega departmaja. Skupno gre za 1.666 sedežev. Vsak volivec mora voliti samo enega kandidata. Mandat traja šest let, toda vsaka tri leta so volitve za obnovitev polovice sedežev. Med kandidati je 152 parlamentarcev, ki so že bili člani generalnih svetov: 92 poslancev in 60 senatorjev. Skupno z njimi kandidirajo tudi drugi parlamentarci, ki do sedaj niso bili v teh svetih. Jutri bodo izvoljeni tisti kankidati, ki bodo dobili absolutno večino glasov. Prihodnjo nedeljo pa se bodo volitve ponovile za kandidate, ki te večine niso dosegli, in tedaj bo zadostovala relativ- obratih CRDA. Snoči sta bila sestanka med Opozarjamo naše čita-telje, da je včeraj, 16. t. m. izšel naš dnevnik s humoristično prilogo iBHVINCi Dobite ga še v prodaji pri naših prodajalcih in raznasalcih časopisov. Nedopustni izgovori Mednarodne banke glede posojila Jugoslaviji BEOGRAD, 16. — Zastopniki jugoslovanske vlade in Mednarodne banke za obnovo so se svoj čas načelno sporazumeli, da bo banka poslala v Jugoslavijo misijo na pogajanja o odobritvi tretje transe posojila, ki bi se uporabilo za razvoj jugoslovanskega kmetijstva. Nedavno je predsednik banke Black obvestil jugoslovansko veleposlaništvo v Washingtonu, da banka ni pripravljena proučiti to vprašanje, ker je izpostavljena politični kritiki finančnih krogov ZDA. V Beogradu smatrajo v zvezi s tem. da se tako tolmačenje Mednarodne banke lahko smatra kot poskus vnašanja ideološko-političnih elementov v mednarodno ustanovo. To pa bi bilo nasprotno osnovnim ciljem in nalogam banke. ki je bila ustanovljena kot specializirana agencija OZN, da finansira razvoj nezadostno razvitih držav. rp Tudi Anglija predlaga sklicanje konference zahodnih izvedencev SZ bo sprožila pred OZN vprašanje o Bližnjem in Srednjem vzhodu ZKSH dolži ZDA in l/oliko Britanijo, da pritiskajo na države tega področja, naj se pridružijo vojaškim blokom, ki ogrožajo varnost SZ Moskva. 16. — Nocoj je predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Iljišev prebral na tiskovni konferenci izjavo, s katero sovjetska vlada izjavlja, da bo sprožila v OZN vprašanje ((pritiska, ki ga Američani in Angleži izvajajo na Bližnjem in Srednjem vzhodu«. Izjava ugotavlja, da se je položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu v zadnjem času resno poslabšal, ker »nekatere zahodne sile delajo nove poizkuse, da bi pripravile države Bližnjega in Srednjega vzhoda, naj se vključijo v vojaške grupacije, ki so bile ustanovljene kot podaljšek severnoatlantskega pakta«. Izjava omenja zatem, da so ZDA in Velika Britanija po neuspehu načrta za ustanovitev poveljstev za Bližnji in Srednji vzhod leta 1951 sprejele ukrepe, da organizirajo po stranskih poteh druge vojaške grupacije. Izjava navaja med drugim turško-paki-stanski pakt in turško-iraško vojaško zavezništvo. «V zadnjem času. pravi dalje izjava, je prišlo celo do intervencije v obliki ultimata proti Siriji z zahtevo, naj se pridruži turško-iraškemu zavezništvu. in to intervencijo so spremljale grožnje, katerih namen je bil ustrahovati sirsko vlado in ljudstvo, ki odklanjata priključevanje k vojaškim blokom.« «Te akcije m vloga, ki so jo zahodne velesile poverile Turčiji za ustvarjanje Vojaških blokov na Bližnjem in Srednjem vzhodu povzročajo upravičeno zaskrbljenost med arabskimi državami, ki se bojijo, da bi Turčija skušala uvesti novo gospostva nad njimi, xu vidijo v tem neposredno ogrožanje svoje neodvisnosti«. Izjava ugotavlja dalje, da je tudi Egipt podvržen močnemu pritisku, da so bile postavljene «l>csebne zahteve« za Saudovo Arabijo, in da se je v zadniem času «izvajnl močan pritisk na Iran, ki ga pobudniki vojaških blokov potiskajo na nevarno pot«. Izjava pravi dalje, da je ta politika izraz želje nekaterih zahodnih sil, da bi države Bližnjega in Srednjega vzhoda kakor tudi Jugovzhodne Azije spremenile v kolonije. Zatem ugotavlja izjava, da so države Bližnjega in Srednjega vzhoda v nevarnosti, da zgubijo svojo neodvisnost, in da jih pahnejo v vojno za tuje interese, ter dodaja, da skušajo ZDA in Velika Britanija, ((zakriti svoje napadalne poskuse na Bližnjem in Srednjem vzhodu z absurdnimi izmišljotinami o sovjetski nevarnosti za države tega področja«. Izjava sovjetskega zunanjega ministrstva ugotavlja dalje da je varnost omenjenih držav dejansko ogrožena, da pa ne prihaja od Sovjetske zveze, pač pa od tistih držav, ki s pretvezo, da zajamčijo varnost, ustvarjajo napadalne bloke, zato da bi te države spremenile v vojaška in strateška mostišča, z gospodarskega stališča pa v ičolonije ih sebi podrejene države. »Očitno je, da Sovjetska zveza ne more ostati indiferentna zaradi položaja na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ker je ustvarjanje blokov in tu jih vojaških oporišč v teh državah v neposredni zvezi z varnostjo Sovjetske zveze.« »To stališče je tem bolj ra zumljivo, če se upošteva, da je Sovjetska zveza v neposred ni bližini teh držav, kar ni mogoče reči za druge države kakor na primer ZDA, ki so od tega področja oddaljene tisoče kilometrov.# Izjava se zaključuje; »Ce se bo politika pritiska in groženj proti državam Bližnjega in Srednjega vzhoda nadaljevala, bo treba zadevo proučiti v Združenih narodih. Sovjet' ska vlada namerava z hranitvijo dela za mir braniti neodvisnost, svobodo in načelo nevmešavanja v notranje zadeve držav Bližnjega in Srednjega vzhoda«. Na vprašanje novinarjev, do kdaj bo sovjetska vlada čakala, preden bo zadevo spravila pred OZN, je Iljišev odgovoril, da bodo to dokazali dogodki, kakor bodo tudi dogodki določili obliko, v kateri naj se zadeva spravi pred OZN«. Sestanek angleških, francoskih in ameriških predstavnikov za pripravljanje konference štirih je odvisen samo še od ameriškega pristanka - Tudi Bonn hoče biti udeležen pri razgovorih PARIZ, 16.— V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da je britanska Vlada predlagala, naj se angleški, iranca-ski in ameriški izvedenci sestanejo proti koncu tega meseca v Londonu ali Parizu in pripravijo konferenco štirih z ZSSRl Predlog trenutno proučujejo tako v Parizu kot v Washingtonu. Ne kaže, da bi s francoske strani predlogu ugovarjali, tako da je o-čitno sestanek izvedencev odvisen samo od ameriškega odgovora. Kot poročajo iz Washingto-na, potrjujejo tudi v tamkajšnjih krogih, da je britanska vlada predlagala, naj se konec aprila sestanejo izvedenci treh velesil. Kot trdijo v Washingtonu je <.eio malo verjetno, da bi ameriška vlada, ki proučuje angleški predlog skupno z nedavno francosko noto o istem vprašanju, odgovorila pied začetkom prihodnjega tedna. V u-radnih krogih nočejo povedati ničesar o tem, kaj bo držav-n . tajništvo odgovorilo :n kakšno stališče bo zavzelo. V istih krogih pa opozarjajo, da j." ameriška vlada sicer načelno pristala iva sestanek zahodnih izvedencev še pred položitvijo ratifikacijskih listin pariških sporazumov, da Di pa želela vedeti, kdaj bo to opravljeno, preden bi se c.okončno odločila. Kot je znano, je sestanek izvedencev treh zahodnih velesil za pripravljanje konference z ZSSR predlagala predvčerajšnjim francoska vlada. Kot kaže, je tudi angleška vlada istega mnenja, medtem ko se v ZDA ooc-tavljajo in zahtevajo najprej formalno potrditev ratifikacije pariških sporazumov. Znano pa je, da se Francija brani izvršiti položitev ratifikacijskih listin, dokler ne bodo razčiščena sporna vprašanja v zvezi s statutom o Posarju, in da je zahodnonemška vlada sklenila, da ratifikacijskih instrumentov ne bo položila, dokler se ustavno sodišče v Karlsruhe ne oo izreklo o ustavnosti posirske-ga sporazuma. Danes popoldne ie prispel v London iz VVashingtona angleški veleposlanik v Wa-shmgtonu Sir Roger Makins. Prihodnji teden se bo veleposlanik Makins razgovarjal /. ministrskim predsednikom Edenom, z zunanjim mini- strom McMillanom in z visokimi funkcionarji Foreign Of-ficea Po mnenju londonskih diplomatskih krogov je bil Makins poklican v London, da bi pred prihodom francoskega zunanjega ministra Pina-ya v angleško glavno mesto obvestil McMillana o stališču državnega tajništva in Johna Posterja Duiiesa o nekaterih vprašanjih, predvsem o Avstriji, o perspektivah Konference štirih, o Form izi in kitajskih obalnih otokih itd. V bonnskih dobro obveščenih krogih na zatrjujejo, da bedo tudi predstavniki zahud-nonemške vlade sodelovali pii ske delegacije, ki je včeraj prispela v Beograd. Člani delegacije so zatem obiskali glavnega tajnika zvezne industrijske zbornice Zvonka Moriča in Inštitut za nuklearno energijo v Vinči. Popoldne je vodja delegacije uthe govoril beograjskim ekonomistom o norveškem gospodarstvu. Urednik HLe Peuple' pri maršalu Tuu BEOGRAD, 16. — Danes je odpotoval iz Beograda član pripravljalnih razgovorih za- I vodstva belgijske Socialistič- r.cdnih velesil za konteren co štirih. Po bonnskem mnenju bodo ti razgovori v začetku maja v Londonu, Nadalje zatrjujejo v Bonnu, da bo Pinay, ko bo po svojih londonskih razgovorih obiskal Bonn in se sestal s kanclerjem Adenauerjem, obravnaval tudi vprašanje frim-cosko-nemškega sodelovanja na pripravljalnih razgovorih v Londonu. V nemških vladnih krogih izjavljajo nadalje, da «to, kar je bilo sklenjeno v Moskvi giede bodočnosti Avstrije, nikakor ne more pomeniti pre-cedensa za rešitev nemškega vprašanja, ki je bistveno drugačno in ima mnogo šiiši politični pomen«. Medtem se v Parizu nadaljujejo razgovori med sedmimi državami ZEZ o oborožitveni agenciji, ki jo je svoj-čas predlagal Mendes 1'ian-ce. Izvedenci so že pripiavili nečrt priporočila, ki pomeni kompromis med francoskim načrtom, ki se je zdel ostalim delegacijam preveč daljnosežen, ter med anglekim m nemškim načrtom. Po sedanji obliki predvideva načrt najtesnejšo ppvezavo oooro-ževalne agencije z atlantsko organizacijo in vzajemno sodelovanje med obema organizmoma v vseh vprašanjih pioizvodnje in standardizira-r.ja oborožitve. [Sli pn VuKmanovidtt in Mariču BEOGRAD, 16 — Podpredsednik zveznega i zvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je sprejel danes popoldne zastopnike norveške gospodar- ne stranice in direktor lista ((Le Peuple« Albert Bausiaux. Med Divan.iem v Beogradu se je razgovarjal z visoitimi jugoslovanskimi funkcionarji, sprejel pa ga je tudi predsednik republike maršal Tito, ki mu je za list »Le Peuple« odgovoril na nekatera vprašanja«. Poplave in plazovi žaram oezja na JoponsKem roiviu, .j. i/e^.tv |e, ki je na Japonskem ?o ur lilo kot iz ŠKafa, je povzročilo poplave in plazove. Poplave so med drugim zahtevale 9 smrtnih žrtev v okrožju Nagasaki, dve smrtni žrtvi v o-krožju Saga in še eno smrtno žrtev v okraju Kukuoka. bojijo se pa, da je dejanska število žrtev večje. Deževje in poplave so porušile 10.0'JO hiš in 21 mostov. Na številnih krajih so bile prekinjene ceste, vrzeli pa so nastaie v številnih nasipih ob morski obali. Zabeležili so 138 večjih zemeljskih plazov in usadov. Najhui.ši plaz je Pil pri rudniku Saseno na zahodnem Japonskem. /.uradi muce se ja posul hrib nasutih nerudnin-skih odpadkov. Plaz je zasul 16 hiš in pokopal pod seboj približno 115 oseb. Po prvih vesteh kaže, da je število smrtnih žrtev zelo visoko. Pri dosedanji reševalni akciji, v kateri sodeluje tudi vojaštvo, so odkopali dvoje trupel in štiri na pol zadušene ljudi. V okrožju Saga je zaradi poplav odrezanih od sveta približno 7000 oseb. Močno deževje se še nadaljuje. NF«mn»hi i>\y,vi N* današnji dan je bila leia 1937 ustanovljena Komunistična partija Slovenije. Daaes, NEDELJA H. »P111* Anicet, Vitigoj j, Sonce vzide ob 5.18 in lucj 18.52. Dolžina d ieva 13.34. b vzide ob 2.25 ir> zator^e ob Jutri, PONEDELJEK 1». , Apolonij, r.radislava __ si minit albh sestanku na si;iii:/i bazhkbriih sindikatov Ofenziva delodajalcev narekuje večjo enotnost delavskega razreda Škodljivost ločeooga nastopaoja dveh sindikalnih organizacij Prizadevali si je treba za čini lepši uspeh prvomajske proslave Včeraj zvečer je bil na sedežu Razrednih sindikatov sindikalni sestanek ob številni udeležbi članov in simpatizerjev. Na dnevnem redu so bili sedanji gospodarsk1 položaj in sindikalne akcije tržaških delavcev ter organiza-c;ja praznovanja prvega maja. Navzočim je najprej spregovoril tov. Petronio, nakar se je razvila živahna diskusija. lov. Petronio je orisal resni gospodarski položaj Trsta in ugotovil, da so dozoreli pogoji ne le za skupen nastop delavcev, marveč vseli Tržačanov razen malega kroga izkoriščevalcev, kar kaže tudi napoved zapore vseh malih in srednjih obratov v torek. Kljub tem ugodnim pogojem pa smo še vedno priča ne le organizacijski, marveč često tudi akciiski razcepljenosti delavcev. Pri tem je omenil, kako sta sicer Delavska zbornica in Delavska zveza skupno napovedali stavko proti zadnjim krivičnim ukrepom ravnateljstva CRDA, da pa nista organizirali skupnega zborovanja, ki je bilo prav včeraj ločeno za delavce obeh sindikalnih organizacij. Prav tako sta organizaciji sicer napovedali enotno stavko v ladjedelnici Sv. Marka, medtem pa je vsaka ravnala po svoje glede nadurnega dela. Tako ravnanje je lahko le v škodo delavstvu. Prav tako škoduje tudi neenotno stališče do proste cone, ker bi se ta lahko mnogo laže uresničila, če bi jo vsi enotno zahtevali. Nato je tov. Petronio prešel na praznovanje prvega maja. Omenil je. kako so se Razredni sindikati prav tako kakor že prejšnja leta obrnili na vodstvi Delavske zveze in Delavske zbornice za enoten nastop prvega maja zjutraj. Vodstvoma omenjenih dveh sindikalnih zvez pa se ni niti zdelo vredno odgovoriti na ta pozitivni predlog- Zato morajo člani Razrednih sindikatov še nadalje širiti med delavstvom misel o nujnosti enotnih nastopov in o potrebi enotne sindikalne organizacije. ki bo lahko edina kos pritisku delodajalcev. Na kratko je še spregovoril o sporedu popoldanskih proslav na stadionu 1. maja in pozval vse navzoče, naj si prizadevajo, da se udeleži popoldanske proslave čim več delavcev. Vsi diskutanti so nato razpravljali o tem. kakšni bi bili najbolj primerni prijemi, da bi se približali ostalim delavcem in jih pre- marveč da je treba tudi za-|ni ladji «Aquileia» proglas, v četi konkretno akcijo, da se enotnost doseže. Trefji kongres Delavske zbornice Včeraj popoldne se je pričel tretji kongres Delavske zbornice, ki bo trajal tri dni. Kongresa se udeležujeta glavni tajnik CISL Pastore in tajnik UIL Sommovigo, ki bosta na kongresu tudi govorila. Blokiran odhod «Aqui!eie» v Genovo Obe sindikalni organizaciji pomorščakov (FILM in Fege-mare) sta izdali pomorščakom, vkrcanim na Lloydovi motor- katerem obveščajo pomorščake, da bodo dovolili odhod ladje šele ko bodo znani ukrepi, katere bo minister Tambroni sporočil ob svojem obisku. «Aquileia» zato ne bo odplula iz Trsta v Genovo dokler ne bodo znani ukrepi vlade v korist tržaškega pomorstva, odnosno če ne bodo ti ukrepi zadovoljili vsaj najnujnejši del tržaških pomorskih potreb. Tako stališče obeh sindikatov pomorščakov se je pričakovalo že dalj časa in ga podpirajo tudi ostale tržaške sindikalne organizacije. Sestanek delavcev Kozmann Jutri ob 18. uri bo v Ul, Zonta zopet sestanek delavcev Kozmann. RESOLUCIJI SPZ IN »DIJAŠKE MATICE» KOMISARJU PALAMARI Tudi slovenske prosvetne organizacije imajo pravico do oblastnih denarnih podpor To zagotavlja našim prosvetnim in podobnim organizacijom tudi Posebni statut londonskega sporazuma v točki 4 Slovenska prosvetna zveza v Trstu je te dni naslovila na vladnega generalnega komisarja dr. Palamaro resolucijo glede potieb in pravic slovenskega prosvetnega in kulturnega življenja v Trstu, posebej še v zvezi z zagotovili, ki jih daje glede tega londonski sporazum. Resolucija se glasi: Podpisana Slovenska prosvetna zveza v Trstu, Ulica Homa 15, vključuje 20 prosvetnih društev, ki delujejo p Trstu in okolici in gojijo petje, dramatiko, vodijo knjižnice, prirejajo razne tečaje, kulturna predavanja, lutkovne predstave, knjižne razstave in podobno. Opravljajo torej hvale vredno nalogo širjenja kulture in prosvete med prebivalci Tržaškega ozemlja. Večina teh društev nima niti lastnega sedeža niti gmot- nih sredstev. Vsa gmotna bremena v zvezi z delovanjem prosvetnih društev požrtvovalno prenašajo člani sami. Kljub temu pa prosvetna društva vseh svojih plemenitih nalog ne morejo docela izvrševati, ter imajo poleg plačevanja najemnin še izdatke za izpopolnjevanje knjižnic in inventarja, zlasti potrebujejo sredstva za dramske nastope, ki se nikoli ne morejo plačati z dohodki prireditev, ker so vstopnine izredno nizke. dajatve, pa visoke. Obračamo se na Vas, gospod generalni komisar, da na osnovi določb posebnega statuta, ki v členu 4, črka b), govori o podpori prosvetno-kulturnim organizacijam, določite iz javnih sredstev Slovenski prosvetni zvezi podporo, ki jo bo razdelila med včlanjena prosvetna društva. Na osnovi istega člena sta- KLJUB JAMSTVOM, KI NAM JIH DAJE POSEBNI STATUT Komisariat za italijansko mladino se hoče polastiti Prosvetnega doma na Opčinah V Prosvetnem domu je edina dvorana, ki se je lahko poslužujejo Slovenci na Opčinah - Veliko ogorčenje med openskim prebivalstvom zaradi tega novega napada na naše narodne pravice Izvedelo se je, da je Pokrajinski komisariat za italijansko mladino poslal prosvetnemu društvu na Opčinah pismo, v katerem zahteva da do 30. t. m. izprazni prostore Prosvetnega doma na Opčinah. Omenjeni komisariat postavlja svojo zahtevo na osnovi italijanskega zakona, ki določa, da preide vsa bivša fašistična lastnina v posest italijanskih mladinskih organizacij. Vest o tem najnovejšem na-Idi onemogočati, nastope Slovenskemu narodnemu gleda- padu na naše narodne koristi se jč bliskovito raznesla med openskim prebivalstvom in izzvala val ogorčenja. Poseganje po Prosvetnem domu, ki je že vsa povojna leta v posesti domačega slovenskega prebivalstva in ki nudi edine primerne prostore za kulturno in prosvetno izživljanje Slovencev Opčin in obsežne okolice, predstavlja grobo kršitev duha in izrecnih določb posebnega statuta*, ki v (točki 4 pravi, da si bodo italijanske oblasti prizadevale zagotoviti slovenskim kulturnim, prosvetnim, družabnim in drugim organizacijam stalno uživanje ugodnosti, ki jih uživajo zdaj, navajajoč pri tem tudi uporabo poslopij-Odvzeti Prosvetni dom Slo- vencem bi pomenilo onemo-ostaiim ae.avccin ... ,... r-- . gočiti openskemu prebivalstvu Dričali da ni dovolj govoriti I sleherno prosvetno in kultur o potrebi enotnosti delavcev,1 no delovanje, pomenilo bi tu- lišču iz Trsta. Po drugi strani pa bi izročitev Prosvetnega doma italijanski mladinski organizaciji, ki je glede na število članstva na Opčinah popolnoma brezpomembna pomenila vzpostavljati sredi slovenskih Opčin raznarodovalno postojanko po tipično fašističnem vzorcu, ko se je v prav istih prostorih šopirila fašistična mladež. To potrjuje tudi govorica, da: mislijo v Prosvetnem domu urediti italijansko mladinsko zabavišče, ki so bila pred vojno največja legla narodnostne mržnje proti Slovencem. Razen tega je treba tudi vedeti, • da je bil prosvetni dom med vojno močno poškodovan in da so ga domačini obnovili s svojimi rokami in iz svojih prostovoljno zbranih sredstev. Sedaj ko je dom urejen pa naj bi enostavno z PO VEČ KOT 4-MESECNEM ODLAŠANJU Minister Tamhroni danes s Trsi«; z uiDdnimi ali nenadnimi vestmi? Minister se bo raztovarjal s predstavniki pomorstva na sedežu Lloyda in bo prisostvoval položitvi gredlja za manjšo ladjo Včeraj zjutraj je tiskovni urad generalnega vladnega komisariata sporočil, da bo minister Tambroni prišel danes ob 8.06 z vlakom v Trst. Tiskovni urad tudi sporoča piogram ti tudi o drugih vprašanjih tižaskega pristanišča, ki siegr niso neposredno odvisna od ministrstva za trgovsko mornarico. Predvsem gre tu za zahtevo po takojšnjem sklica- li. kirurškem oddelku. Zaradi njegovega resnega stanja so si zdravniki pridržali prognozo. zakonom prišel v roke italijanske mladinske organizacije zopet prav tako, kot so v fašistične roke prehajale na osnovi fašističnega zakona vse naše kulturne, prosvetne, gospodarske in druge ustanove s svojimi sedeži in inventarji vred, kateri še do danes niso bilt vrnjeni Slbvencem in za katere nismo prejeli niti lire odškodnine. Se posebno pa prihaja do izraza vsa nesramnost poseganja po slovenskem Prosvetnem domu na Opčinah spričo dejstva, da se je ob podpisu londonskega memoranduma italijanska vlada v posebej priloženem pismu obvezala, da bo dala Slovencem bo o- j dicionalnega zaledja. To so se- gio Danelon vd. Perisutti iz riedal ribiško naselje ob iz- veda samo možnosti, za ures- ivu Timava in bo imel po ničitev katerih pa je treba po ,sei verjetnosti sestanek s mnenju tržaških pristaniških . . ■ rr - - Homn I krogov ustvariti tudi potrebne predstavniki Krscanske I mednarodne instrumente in "NR! točnega se ne ve če bo ! odgovarjajoče uredili prista- nji: Ob 10. uri sprejem pri Palamari, kjer se bo minister zadržal v krajšem razgovoru >-. predstavniki oblasti. S sprejema bo minister odšel na po-stavilev gredlja 1600-tonske ladje v ladjedelnico Sv. Justa. Ob 1145 si bo minister ogle- minister sporočil o kakšnih po membnejših ukrepih v korist Trsta. Pomorski krogi so precej skeptični in govore izkljuc-no o nekaterih manjšin okre-pitvah obstoječih prog in le redki upajo, da bo minister napovedal vrnitev »Saturnie« in «Vulcanie» medtem ko si o progi proti Daljnemu vzhodu in vrnitvi «Asie» ir. «Vic-torie» ne dela nihče utvar. Prav te štiri ladje pa predstavljajo osnovo tržaških zahtev poleg krepitve prog proti Severni Ameriki in ustanovitve proge proti Relgijskemu Kongu, na kateri bo morala voziti «Aquileia». Morda bo prinesla prav glede te ladje kakšno spremembo stavka pomorščakov, ki so odločeni, da ne gredo na krov ladje, dokler ne bo vrnjena Trstu. oz. dokler ne bo vlada sprejela drugih odgovarjajočih ukrepov v kerist Trsta. Seveda pa je zaenkrat se prezgodaj predvidevati z večjo gotovostjo kaj prinaša ministrov obisk Gotovo pa je, da se tržaški pomorščaki in vse tržaško prebivalstvo, ne bo zadovoljilo z običajnimi meglenimi obljubami Protestna stavka pomorščakov kot tudi splošna zapora malih in srednjih obratov, ki bo v torek, jasno govore, da je Trst sit obljub. Istočasno z vprašanjem ladjevja bi bilo treba razpravlja- nišče. Obisk mmislra za pošlo Danes zjutraj se prične v mali dvorani gledališča Verdi kongres Italijanskega sindikata poštnih uslužbencev, včlanjenega v »svobodne sindikate«. Ob tej priliki pride v Trst tudi minister za pošto in telekomunikacije Cassiani. ki bo spregovoril na kongresu danes popoldne Zvečer ob 18. uri pa bo govoril na tem kongresu tudi glavni tajnik demokristjanskih sindikatov Giulio Pastore. V resnem stenju po trčenju v pešca V trenutku ko je 52-letni Anton Zadnik prekoračil Ul. Pončana je vanj priletel s svojo vespo 41-letni natakar Viktor Trampuž iz Industrijske ulice, ki je skupno s pešcem padel na tla, kjer pa je hudo ranjen obležal. Oba so s taksijem, ki je tedaj privozil mimo, odpeljali v bolpišnico kjer so Zadnika pridržali zaradi malenkostnih poškodb na opazovalnem oddelku, kjer bo okreval že v 3 ali 5 dneh. medtem ko so morali Trampuža pridržati zaradi hudih udarcev na glavi a krvavitvijo na la bo v 20 ali 30 dneh. # * * Na opazovalnem oddelku so Ul. Ponzianino, ki je padla in udarila z glavo ob tla. Plavajoča razstava na jug. ladji „Učka" Včeraj zjutraj je priplula in v poznih večernih urah odplula iz tržaškega pristanišča jugoslovanska motorna ladia «Učka». ki se vrača v svojo matično luko Reko s svoje redne proge proti Hongkongu. Tokratno potovanje ladje pa je bilo zanimivo še po- Sam se ofttoZuje umora polkovnika 14. t. m. se je oglasil na komisariatu pri Sv. Jakobu 29-letni Sergio Marchetto iz La Spezie in v presenečenje vseh prisotnih izjavil, da je 1945. leta ubil polkovnika Marija Assa. Mladenič je dodal, da je bil član partizanske edinice »Rdeča zvezda«, ki je pripadala Garibaldijevi diviziji in je delovala v bližini Spezie. Kot partizan je izvedel, da je polkovnik Asso dal pomoriti dva njegova prijatelja in sicer por. Ezia Grandisa in Marija Paga-nija, zaradi česar ga je skupno s prijatelji, ko je prišel iz koncentracijskega taborišča v Coltanu. odpeljal z doma in ga nato z dvema streloma iz samokresa ustrelil. Marchetto je nadalje izjavil, da je bil med vojno poškodovan na glavi. Policija je mladeniča pridržala in se takoj začela zanimati če zadeva odgovarja resnici. Menijo pa, da je mladenič slaboumen tuta, po katerem morajo slovenske prosvetne organizacije uživati iste pravice kot podobne italijanske, zahtevamo, gospod komisar, da se ta člen uveljavi. Slovenska prosvetna društva in njena zveza naj uživajo iste ugodnosti in pravice kot so jih deležna društva CRAL odnosno njihova zveza ENAL. Podobno resolucijo je generalnemu komisarju Palamari naslovilo tudi slovensko podporno društvo »Dijaška Matica«, v kateri je rečeno: rodpisano podporno društvo ('Dijaška Matica» v Trstu opravlja važno nalogo med slovenskim dijaštvom na Tržaškem ozemlju. S svojimi skromnimi sredstvi podpira slovenske dijake, ki so potrebni pomoči, da se lahko uspešno izobražujejo na slovenskih srednjih šolali. Poleg tega pa vzdržuje tudi «Slovenski dijaški dom» v Trstu. Ulica Buonar-roti 31, kjer nudi. oskrbo ter materialno in kulturno-vzgoj-no pomoč nad 100 gojencem, dijakom slovenskih srednjih šol, ki so doma na Tržaškem ozemlju. Ker je obseg delovanja ((Dijaške Matice» zelo širok, ne zmore izpolniti vseh obveznosti. Zato se obračamo na Vas, gospod komisar, in prosimo, da bi tudi naši ustanovi nakazali denarno podporo, ker smatramo, da imajo naši podpiranci vso pravico do pomoči s strani oblasti. Slovenska javnost upravičeno i pričakuje, da bo * generalni komisar, ki upravlja naše področje v imenu podpisnice londonskega sporazuma — Italije — navedbe obeh gornjih resolucij vzel v resen pretres in uvidevno pristopil k, izvajanju vseh tistih določb posebnega statuta, ki nam zagotavljajo nemotčn kiiltufhi razvoj. Dramska skupina prosvetnega društva »Slavec« iz Ricmanj priredi danes 17. aprila ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah Leskovčevo dramo v 3 dejanjih »DVA BREGOVA«. Na prireditvi sodeluje tudi ricmanjska godba. Dramska skupina prosvetnega društva »Vesna« iz Sv. Križa gostuje danes v društveni dvorani na Kontovelu z uspelo ljubezensko igro »V NIŽAVI«. Pričetek ob 19.30. Vabimo k obilni udeležbi. K Slovensko-hrvatska ljudska prosveta TUDI LETOS NA STADIONU«PRVl MAJ* Priprave za proslavo letošnjega prvega maja Izredno pester kulturni in zabavni program - Na stop pevskih zborov, telovadcev in folkloristov Predvčeraj zvečer so se sestali člani pripravljalnega odbora za proslavo letošnjega prvega maja. Letošnja prvomajska proslava v Trstu bo že enajsta po vojni. Tržaški delovni ljudje so jo vsako leto proslavljali z velikimi sve-č nostmi in tudi letos, ko segajo sovražniki delavstva in demokratičnih svoboščin tržaškega ljudstva po skrajno reakcionarnih ukrepih, nočejo zaostajati marveč bodo s podvojenimi močmi dokazali, da ne odstopajo od pravic, katere so si priborili v dolgoletnem boju. Priprave za proslavo, ki bo na stadionu »Prvi maj«, so v pomeni teku. program bo zelo pester, saj bo obsegal poleg priložnostnih govorov celo vrsto kulturnih in zabavnih točk, ki bodo vsaka po svoje privabile udeležence proslave. Na stadionu bodo poleg odra namestili številne kioske, v stili svojim željam. V enem izmed njih bo tudi srečolov za katerega je bilo vedno veliko zanimanje. O presenečenjih, ki jih odbor pripravlja za najmlajše ne bomo dosti pisali; malčki bodo brezdvo-ma našli v njih dovolj zabave in veselja. Za izvedbo tako raznovrstnega programa in pripravo številnih presenečenj je na delu mnogo ljudi v mestu in na podeželju. Tudi pevski zbori se pridno pripravljajo, saj je za vse najpomembnejši praznik. Tudi godbe na pihala ne zaostajajo za zbori. Kaj bodo prikazale mlade telo-vadkinje je še skrivnost, ki jo nočejo izdati. Borštanski folkloristi in folkloristke od drugod bodo pokazali, kaj so s pridnim vadenjem dosegli v dobi enega leta. Posebno prvi obljubljajo zelo obširen ki bo lahko zario- program, ... __ ________ namenim »icviine muon,. * , voijil še tako zahtevnega lju katerih bodo vsi lahko zado-1 bitelja narodnih plesov. Lahko rečejo, kar hočejo-.. .. . lanko delajo, kar nočejo: nalivnega peresa BEH5*Uk,.,Pf zna nihče posnemati. BERNDM je izreano nalivno pero za vse sloje. 25®' popusta delavcem in uradnikom. Cena 1.000 lir z jamstvom pri PAPIRNICI IN TISKARNI U. Bernardi,Trst. Ul. Mazzini 44 izdeluje tudi 2IGE iz gumija s specialnim postopkom: takojšnja izdelava. Od včeraj do danes ROJSTVA, SMHTi IN POROKE Dne 16. aprila se Je v Trstu rodilo 9 oirok. 1 mrtvorojen, porok je bilo 7, umrlo pa je 8 ° Cl> VREME VČERAJ Najvišja temperatura 13.1, naj. nižja 7.5, ob 17 uri 12.0. zračni tlak 1011.3 v porastu, veter 10 km severozahodni k, vlaga t>o odst., nebo 9 desetin oblatr.o, morje razgibano, temperatura morja 9.6. NEDELJSKA SLUŽBA LEKAnN Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Čampo S. Giacomo 1; Alla Minerva, Trg S. krance-sco 1. Praxmarer, Trg Unita 4; Hossettl, Ul. Schiapparelli 58; Signori, Trg Ospedale 8; Tamaro 8; Neri, Ul. Dante 7. DRUŠTVO SLOVENSKIH srednješolcev vabi na plesno čajanko, ki bo danes, 17. t. m. s pričetkom ob 17. url v Ul. R. Manna 29. Igra jazz orkester. VUG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Danes 17. t. m. ob 16. uri in ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU «LAO]ATENACIIY» Igra v treh dejanjih Spisal: CHARLES VIL- DRAC Prevedel: MILAN SKRBINŠEK Režiser: NADA GABRi- jELCičEVA Scenograf: JOŽE CESAR V ponedeljek 18. t. m. ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU « umuuuti Zadnjič v mestu Komedija v petih dejanjih (dvanajstih slikah) Spisal: WILLIAM SHAKESPEARE Prevedel: OTON ZU- PANČIČ Režiser in scenograf: ing. arh. VIKTOR MOLKA k. g. Asistent režije: SOCA HAFNER Kostumi : A L F N K A BARTL-SERŠA k. g. Prodaja vstopnic v Ul. Roma 15-11, tel. 31119: danes od 11. do 13. in od 14. do 20.30. V ponedeljek od 11. do 13. in od 17. do 20.30. ( GLEDALIŠČA ) SNG Nedslri: ob 16 in 20.30 Charles Vildrac «Lso vabljeni .tudi nečlani kluba, da se prepričajo o živahnosti sestankov e-dineg« slovenskega k uba v Trstu, O arov i in prispevki Namesto cvetja na krsto iz>k. Vekoslave Rebek-KovaČič daruje M.rko Pertot 1000 Kr za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob učiteljice Irme Cok daruje Marija Pahor 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob učiteljice Irme Cok daruje Dora Martelanc 500 lir za Dijaško Matico. V počastitev spomina pok Irme Cok darujeta družini Pečar-Cek 1000 lir za Dijaško Matico. PD « IVAN CANKAR« Danes 17. aprila 1933 ob 10.30 dopoldne bo nastopil v Ul. Mon-tecchi 6-IV LUTKOVNI ODER Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. Excelsior. 14.30: «Zaporno povelje« J. VVebb, A. Robinson. Fenice. 15.00. »Malaga«. M. 0’Hara, Miv Donald Care>. Nazicnale. 14.30: «Rop stoletja«, T Curtis, J. Adams. Filodraiumatico. 14.00: »Bobnenje bobnov«, A. Ladd. Supercinema. 14.00: »Črna t.va«, A. CifarieUo. , , . Arcobaleno. 14.00: «Glenski ti- ran«, O. Wel]es, M. Lockvvood. Astra Rojan. 14.30: «Saaskat3che-vvanski rdeči jopiči«. A. Ladrt, S. VVimters. Capitol. 14.30: «Jetniki neha«, J. VVavne, C. Trevor. CristaHo. 13.30: »Vitezi okrogle mize«, R. Taylor A Gardner. Grattacielo. 13.30: »Deslrče«, M. Oberon, J. Simmcns. Alabarda. 14.00: »Sabrina«, A, Hepburn. Ariston. 14.00: «Skotski princ«, E. Flynn. Armonia. 14 00: »Rdeč meteo- rit«, T Curtis. Aorora. 14.30: «Sulica. ki ubije«, S Tracy. Garibaldi. 14.00: «Milancl v Neaplju«, U. Tcgnazzi. Ideale. 14.30: «Dnevi ljubezni«, M, Mastrotani, Mladoletnim prepovedano. Impero. 14.30: »Gorje premagancem«, A. M Ferrero. Mladoletnim prepovedano. Italia. 1400: »Sabrina«, H. Bo-gart, A. Hepburn S, Marco. 15 00: »Konjenik samotne doline«, A. Ladd. LOTERIJA BENETKE 84 69 66 21 BARI 23 6 38 24 CAGLIARI 19 53 15 88 FlrtENZE 20 63 58 24 GENOVA 84 83 35 51 MILANO 33 80 4 88 NAPOLI 34 59 30 43 PALERMO 22 28 3 17 ROMA 67 65 49 3 TORINO 6 79 80 30 76 (8j9h|^ Srce in ožilje (krvni pritisk, sklerozo, trombozo), ledvice (vnetja, kamne, pesek), notran je žleze (protin, Basedovv), živee (nevrastenijo, nervoze, nevralgije) - , zdravi uspesno RADENSKO ZDRAVILIŠČE. SLATINA RADENCI Odprto od 1. maja dalje V predsezoni znižane cene - Zahtevajte prospekt! rnmmzD** vjzjz-PRvo,mmm Kino ob morju. 15.00: »Francoska linija«, J. Russell. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 14.00: »Bel božič«, fl. Crosby. Savona. 14.00: «Mogatr.bo» A. Gardner Viaie. 13.45: «NeustrašPi bratje«, R. Taylor. Viitorio Veneto. 14.00: »Vdela sem te ubijati«, B. Stanwyck. Mladini izpod 16 let prepovedano Azzurro. 14.00: »Latinski ljirbim-(T». L. Turner. Beivederc. 14.00: «Semirvole», R. Hudson. Marconi. 14.30: »Upor na Caini«, H. Bogart. Massimo. 14.00: »Okrvavljena strelica«, C. HestOn. Novo Cine. 13.45: »Sombre-o«, R. Moptalban. t Secolo. 14.00: ’ »Izdajalec Fort A lamo ja«, G. Ford. Radio. 16.00: «Ochsej», Kirk Douglas. Secolo. 16.30: «Notorius», G Grant. Venezia. 14.00: »Meč in vrtni- ca«, R. Todd. Skedenj. 18.00: »Telički«, F. Fa-brizi. Kino na Opčinah. 15 00: «Johnny Guitar«, J, Crawford. PERFEKTNO KOREsPOlND KO v slovenščini sbohrvaščini in angleščini fr-njem stenografije m diJ< t sprejmemo takoj. P® „j(. življenjepisom na ubra™sk. jo. ga lista v Ul. sv. Fran«** g ISCFM SLUŽBO V za čiščenje pisarne Lin®^ Ul. Molin a vento 51. A ltl]t VRTNAR ISCE mesto v. OPj;- Fo-rtorožu ali v bližini. Grk1 tli«" ZA EKONOMA V Naslov: F Sagadni Je-'“L) biežie, Natipoa 1, KOLESA, moška in »"‘J ženska, t 8iooo“ilr|’ koieša "za prevoz w«‘; no 24.000 lih, motorna -o 50.000 J i r, na obroke. NEDELJA 17. aprila 1955 lltSI' POSTAJA A 8.30 Lahke melodije; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slo zenski motivi- 11.10 Lahke priljubljene melodije; 11.45 Vesela glasba; 12.00 Oddaja za naimiajše: »De-beia repa«; 12.30 Iz operetnega sveia; 13.00 Glasba po željah; 14.30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Pestra operna glasba; 1^.25 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 16.00 Priljubljene Danes popoldne ob 17. uri poje v radiu Tist A barkovljanski pevski zbor pod vodstvom Milana Per-toia umetne in narodne pesmi. melodije; 17.00 Poje barkovljan-ski zbor; 17.20 Piesna čajanka; Id.oG Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 5; 18.40 Koncert tržaškega mandoiinistič-nega orkestra; 19.00 Naši književniki pred mikrofonom: Mi- lan Bekar - Bršljahaki: 19.15 Pestra glasba: 20.00 Spon; 20.30 Puccin.: »Deklica zlatega zapa- da» opera v 3 dej. (Med 1 in 2. dej.: Športni komentarj; 22.43 Večerni ples. T K » •' I. 7.30 Jutranja glasba; 9.15 Iz del velikih mojstrov; 13.25 Trije asi v rokavu; 14.30 El Ca.m-panon; 16.30 Reportaža z nogc-metne tekme; 17.30 sanfonicni koncert dirigira C. M. Giulia.-ii; 19.45 Spon; 21.05 Allegretlo, skoraj revija. k o r k it Slovenska poročila: 6.30, 7.45 13.30. 14.30 19.30 Ul 20.30. Hrvaška poročila: vsak dan ob 20.00 Italijanska poročila: 6.15. 12.30. 17.00, 19.00 in 23.00 lz naših listov v slov.: vsak dan (razen nedelje in ponedeljka i ob 14.36 lz naših iistov v ital.: vsak dan (razen nedelje in poneotlj-ka> ob 17.Ob 7.45 Jutranja glasba; 8.15 7, domačih logov v nedeljsko jutro; 8,-tO Za naše kmetovalce; 9.00 Tekmovanje šolskih akt1-vov; 10.00 Glasbena matineja; 10.30 Zena in dom; 12 00 igramo za vas; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Tekmovanje «Svobou» in prosvetnih društev; 16.00 Nedeljski promenadni koncert; 17.03 Lunka glasba: Marcel Arherd »Nepotrebni nasmeški«, slušna igra v itaL; '8.00 Plesna čajanka; 18.50 Glasbeni interrnezzo: 19.10 Šport; 19.15 R. Schuricke poje svoje najljubše pesmi; 20.15 Jurina in Franina; 20.30 Glasba PJ željah v hrvaščini: 21.00 Srni. (onični koncert; 21.36 Glasbeni mozaik. M I. O % K A 3 .1 A 327,1 tn, 202.1 m, 212.4 m Poročila ob 5.00, 6.00. 7.00. 12.30, 15.00. 17.00 in 22.00. 8.00 O športu in šptirtnUUh; 8 15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro; 9.00 Otroška predstava - J Srn 16 Kruess: »Stara ura«; 9.35 Lahka operetna glasba; 10.00 Družinski pogovori; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert; 11.20 Opoldanski spored lahke glasbe: 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Venček skuensK n narodnih pesmi. 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15 lara kvintet Jožeta Kamipiča; 15.30 Po naši lepi d-ežeii; i6 00 Plesna glasba: 16.30 Zgodba za nedeljsko popoldne llf Petrov: »Negativen tip«; 16.45 Pesmi iz Koroške, Benečije in Bele krajine; 17.30 Radijska igra . Ivo Vojnovič: «Ekvinokci j« (ponovitev); 18.20 Prcmenadnj koncert; 20.00 Večerni operni koncert: 21.00 Kulturni razgledi; 21,15 V svetu ritmov in melodij, III F.VIKIJA 10.15 Kmetijska ura; 16.30 Športna kronika; 17.00 »Tcd^r. dm v Parizu«; 17.30 Kaln.an ((Cardaška princeza«. orereia; 20.30 Iz filmov; 20.55 Najsrečnejši' 22.05 Giaro.sa: »Poletje«, novela; 22.20 Film «Teža evidence«; 23.00 Športna nedelja po 24.000 lih, motorna . * " ‘ lir. na obroke. M« Ul. P.eta -3. ».»lovito DUCATI 98 štiritakten lahek motor. Novi tiPj,1 if li ni zastopnik Piero Osiom Machiavelli 28. DUCATI s8 biezhiben v 8 |ll ni prodaji, Ostuni m01* Machiavelli 28. VESPA 125, rabljena. 35*^ Ostuni moto. Ul. Machiai* Jj, DUCATI 65, brezhiben, r jj« r.ost ,pri Ostunj moto, V. chiavelfi 28. MNOGO KANADČANOV jLp; skih narnrirosri se želi P: ig. skih narodnosti se želi z Jugoslovankami do Interesentke naj javijo slove generalnemu znanega nemškega instituta Lj. ner za Kanado: Mr. LUJJJJ Hiter. 117 Hunter St. VVeS. milton-Ontario, Canada. rlH zobozdravnik ORDINIRA V TRSt0 UL. LAVATOIO od 14. do 18. ur* NA OPČINAH od 9,—12. in 19.-2». ure «UNI0N» Svetovno znana za* varovalnica od leta 1828 je v TRSTU. UL. VALDIRIVO 1* tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK ADRIA EXPHESS TRST Ul. Cicerone st. » Prl tel. 29243 Adria Express daj* ^ znanje spored Prl njih izletov « 28. - 29. - 3«. - V. 195* TURIN (mednarodna " gometna tekma Ital Jugoslavija) .955. Vpisovanje do 24.v. 30.4 1.1055 17. - 22.3.1955 DUNAJ vpisovanje do 18. - 21.5. in 29.5. • M N IZZA, CANNES, ,TČ> MUENCHEN, CAIU.O 19, 21 odhodi 1„ 8., 13-. 1 in 29. maja PARIZ ~~ n fts^ dnevni odhodi 17 na SICILIJO ., 1» (specialni P°Pl Lni 10 skupine po najmal' oseb) ((Adria - ExpresS8 skrbi v najkra.isč- (uri' trgovske, navado® vj. stične in transi* 1 zume. Predprodaja, Sesljali. Tržič * Redipuglia. Sagru^fjje. riano, Udine m TRS Ul. sv Frančiška 20/111. tel. 37-338 sprejema serate. male oglase, osmrtnice in orugo od 8. do 12.30 in od 15. do 18. ure. ZAHVALA 7. t. m. je po dolgl v 71. letu premini* ^ AI.I1.IX TA»cB> posestnik in s,arCS]!opali ^ ivanske cerkve. P0 . ga 8. t. m. fO-.tt Vsem in Pos^ s„ df»Lii in prijateljem, ki cye<> pokojnika počasti '^eflid -p in ga spremili k 7 ^{0d čitku, se užaloščen' nejlepše zahvaljj1^j ^ Istočasno izfe, ® valn°st jf-/a njuno Pozr‘v” u in trud dr. Martelancu Štruklju. Družini Ta^erJJiU '9 ? Trst, Sv. Ivan, K- PRI MOTO GUZZI TAKOJŠNJE IZROČITVE! Airone 250. Gallet-to Zigoli 98. Gardellino 65 Motorni tricikelj. Uplinjačk Verige. Mondial bati. Nadomestni kosi. Avtomoto Diesel Delavnica za popravila. CREMASCOH, Ul. Fabio Severo 18 . Trst. Včeraj 16. i- m' je V M "mm of, vd. SCHWA^;, Žalostno vest sPAnclre"’ ha ter vnukinji , Enriclietta Sch j Trst, 17. apr'18 DELAVNICA MEHANIČNIH IZDELKOV A. Fabiani TRST — UL. GOR I I 2 — TEL. 361-41 specializirana za izdelavo motorjev Diesel, opreme v podjetjih, revizije, mehanirn: Izdelke, obdelavo kovin, avtogeno tn električno varjenje. Popravila na krovu: motorjev Diesel, parnih strojev in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogonskih strojih in napravah na krovu. zahvala Vsem, ki so mojega ljubljenega Woza FRANCA PEČA spremili Ba w0ZL 1 \ c* aBIc hvi ukrena ^ i m*' njegovi zadnji poti. in v pn Posebno se zahvaljujem v svojem . jer jn piin cem iz proste, luke darovalcem ver,cepm c hva1*' pevcem za ganljive žalostinke ter vs krena . znancem za izraženo sožalje. Vsem ’• jod*' Žalujoča žena in ostal0 * Trst-Lonjer, Ljubljana Ptuj, 17. aPr'8 I ^morski dnevnik 3 — 17. aprila IMS L_0B DANAŠNJIH DVEH PREDSTAVAH SNG V AVDITORIJU mu ';!Vfrn°r, Zlrar“je 3li > tojeCrn-°. belem popol- i f' Im; Povprečni Ljudje, ki jih i»:,; ,s WZlt0 rrancosk 1 *•!!!,) . sique cles scnti- iudje - > „o"> »dobri, ljudje, •toah;* ««a čustev« (da- t niii. ^ Popolni opre- *" 50V°;._ »logiko razu- kill!"1) in JPnaka. Drejče «dlo4ua (Segard>’ prav za >ih prinakovaf*edale° na;i' V “iunemu ,n- kar na k- ■ "ačaju naJ-Jt!’ ki i.. rja' Odločni 'Ji le Pogovoril pri- na Pohod v S Prev«me neod. V a0mnU ■ dekle in ■ °m°vini. medtem Iveandl°.Čni ln za dom m razoča- Pot preko avCQropulo 1 t^ °PUl0 te zani-ie Precej 1 Marica,\i ;fcY W 1 ,ni razsta-‘H “'k, čet,. 1 'Z raz*t8v-\ 4 a>i 5 1 J Segaj<) le V.. viden J nazai. je 'i- ’ bodisi slikarski 911 PosameVznfhkV!Le,UhJ C'lih. ~°arn«nih redkih »ite Pri Sli v 1 Portretu k*6 vidimra^-n‘ iz milt-ie ’m°.še realisU- š-%’ila l^p- nekoliko in ffi('‘in gaSV°j-e Ukovno :4. ~5 slik L6ne®a- Pri ‘J** je izločati*;- lstvenega če- Y«ie, v a 1,. . > V* °ben 'hjVteA*6 r.ahl° geo-0seze končno pa ob- V\je‘ lkoro popolne f^Pi n,TZay.lm videz, Wjb°>i »bstrakt-1’cii.'k s Pr. pri Klo- J 'tu“te ,r:fVm kompo- !»tSi, tliAiJlij'0 sPteminja klikni, komP°z>cij-VTtei O* ittJk°vr Ptim8er' 5Užu ! :% ‘^ern^0 naJveč SVO' ■Sij1 Ptimf6 koma' zamislih. aj za * *&£ “ >” . S ‘ternij , . N •' i|jij9,8tiisij ,^.eliavljanju V?1«. se do- jzživlja na sadja. ■i, - H’ -««. vazah. \>rda „ .,barvah Te ‘‘"okih^ T™' i * v v*h u- enobarv- w.*vah u S >ejo ' kl «%£ stika vecidel se- z resmč- ia; °rn '.«* vikarjevemPa °dg°- >, raZ'Vahne 1U °b™t- & S6njen«mv n°b0ke C" iav{fnkjh. tu najnez-t ta Ja Slik se po- k^v s|,karičina ž‘ . S-Sk« n,asntenje tik I «n. iS f1 liki a.Zel° she- 1K' lh * cfir _ • nimi s •1 bCMI- i. »it S th kar de/ barvnimi iJbt ih n 3 Vtia «n- S1 -ie slikredl°S-fjjlo slika ba v Atil 'SCI j- bV‘f%S“ ™ stls--"i0"- Sel kar‘č'n raz- Pr, ar6kiifk0rnern0 Pri zvrsteh. S^iZ>^npttav- Podob- tb-ie ---sor -o v no s' brupi. Preveva '«tl n- urUgi. *>>N um ,Poetična : lvslt°ro z^6 e morja. Prav tako na videz nelogična je odločitev Tereze, ki se najprej vname za zaneslivega in »solidnega« Ivana, a jo njena narava in njen nagon hitro vržeta Drejčetu v naročje. Ce gledamo na odločitve te trojice s stališča »logike čustev«, pa se nam bodo zdele popolnoma jasne, človeško razumljive in v nekem višjem smislu celo pravilne. To stališče se izraža v mišljenju ljudskega modrijana »šjorja Berta« (Hidoux), medtem ko dobrodušna lastnica bara, »šjora Pina« (vdova Cordier), nad vso to navidezno zmešnjavo obupujoče maje z glavo. Delo, ki ga je že pred leti dobro poslovenil Milan Skrbinšek, je režiserka Nada Gabrijelčičeva poskušala presaditi v naše kraške prilike. Izpremembe teksta so nebistvene, tako da je ostal duh dela neokrnjen. V resnici je prestavitev v naše razmere in v naš čas predvsem zunanjega značaja, kar je utegnilo približati igro marsikateremu gledalcu, ne da bi sevede te spremembe posegle v samo jedro avtorjeve zamisli. Za režiserko gotovo ni bil lahek problem, postaviti na oder igro, ki je skoraj brez sleherne zunanje dramatičnosti. Naše občinstvo je te vajeno in jo od igre tudi pričakuje. Gabrijelčičeva je našla dobro rešitev; poudarila je ambient in domiselno razgibala okolje, s čimer je znatno stopnjevala zunanjo zanimivost. Sredi te am-bientalne zanimivosti in razgibanosti se kakor biser v školjki odraža čustvena, notranja dramatičnost nosilnih oseb, ki jo tudi manj zahteven gledalec kakor mimogrede sprejema vase. To psihološko doživljanje protagonistov je Gabrijelčičeva tenkočutno dojela in znala slednje napeti v pravilno medsebojno razmerje, s tem je ponovno dokazala svoj smisel za režiserske naloge. Zlata Rodoškova je Terezo igrala z dobro mero pri-rodnosti in elementarnosti. Vloga »Naturkinda« je igralki očitno blizu in se je doslej v podobnih vlogah najbolje uveljavila. Za lastnico bara je našla Ema Starčeva krepke in izrazite poteze in prikazala prepričljiv tipiziran karakter »poslovne ženske iz ljudstva«. Stane Starešinič je igral vihravega, lahkomiselnega in odločnega Drejčeta temperamentno, kdaj morda za trenutek celo preko mere, medtem ko je bil nežni in neodločni Ivan Julija Guština sicer čustveno topel, vedar kdaj za spoznanje malce premalo izrazit. Jožko Lukeš je ustvaril v ljudsKcm modrijanu »sjor-ju Bertu« izrazito figuro dobrodušnega »filozofa« s posrečenimi domisleki v karakterizaciji. Izrazit tip je bil angleški mornar — črnec Danila Turka, ki je s svojim nastopom drastično poživil sceno. Prav posrečena je bila galerija tipov, plod režiserkine domiselnosti, ki so jih uspešno podali: Valerija Silova, Tea Starčeva, Anton Požar, Josip Fišer, Silvij Kobal, Miha Baloh in Srečko Košir. Zlasti nekateri med njimi bi zaradi svoje originalnosti zaslužil natančnejšo označitev. ki je pa prostor ne dopušča. Jože Cesar je izvirno tipiziral sceno in interieur obmorskega bara, ki je napravil vtis prisrčne pristnosti. Predstava, ki sem jo gledal na Kontovelu, je kljub zunanji nedramatičnosti zaradi svežosti in prirodnosti kreacij, zaradi dobro tipizirane scene in zaradi režiserkine domiselnosti ogrela občinstvo. SlŠK ^ Prizor iz Vildracovega dela »Ladja Tenacxty» v uprizoritvi SNG; igro bodo danes popoldne in zvečer ponovili v Avditoriju, kjer še sploh ni bila uprizorjena Slovenski film slavi desetletnico Na tiskovni konferenci v preteklem tednu je predstavnik pripravljalnega odbora zo proslavS 10-letnice slovenskega filma Vitko Musek novinarjem posredoval okvirne informacije o proslavi, ki se bo začela danes in bo trajala do prihodnje nedelje. Prvotno je bilo v načrtu, da bi priredili proslavo šele v maju, vendar pa je razstava ju- goslovanskega . filmat ki je bila najprej v Beogradu in v Zagrebu, prišla v Ljubljano prav v tem času, nato pa bo nadaljevala pot po drugih republiških središčih. Cas, ko bo razstava odprta y Ljubljani hkrati sovpada tudi s časom, ko je bila ustanovljena filmska direkcija za Slovenijo. Težišče programa bo predvsem v predvajanju domačih filmov v vseh kinematografih, hkrati pa bo v Beli dvorani hotela Union odprta razstava, ki bo dopolnjena za Slovenijo tudi s slovenskim gradivom o lutkovnem in risanem filmu. Slovenski film in slovenski filmski delavci bodo v avli Uniona postavili tudi objekt »Kr- vave reke«, ki naj bi že na zunaj dal nekakšen pečat proslavi. Hkrati s centralnimi prireditvami v 0-kviru proslave bo tudi Svet za prosveto in kulturo priredil posebne predstave za mladino. * * * Pred nekaj dnevi so v Makedoniji posneli zadnje kadre drugega makedonskega umetniškega filma »Volčja noč«, ki ga je režiral slovenski režiser France Štiglic, Scenarji za »Voljčjo noč« je napisal Slavko janevski. Motiv je predvsem psihološki in obravnava skupino partizanov v ledeni zimski noči, polni najhujših nevarnosti. kjer vsakdo pokaže pravo bistvo svojega značaja. Film je bil posnet v izredno težkih pogojih, skoraj ves dan na prostem, sa.i Vardar-film ne premore primerno opremljenih atelje, jev. Proslave za 10-letnico do-mačego filma v Makedoniji bodo trajale od 29. maja do 4. junija. AU JE PUSTOLOVSKIM ROMANOM B. Tlačen 1 S pustolovskimi romani je podobno kot s kriminalnimi. Dolga in obširna je polemika o razlogih za in proti njim. Resni, starejši ljudje jih odklanjajo kot ničvredno blago. Mladina pa hlastno sega po njih. Res, da med temi deli picvladu-jejo taka, ki so brez prave umetniške vrednosti. So pa seveda tudi številne izjeme, ki nasprotno govore v prid tej vrsti literature. Ena med temi izjemami je tudi roman Zaklad Sierre Madre, ki ga je napisal znani ameriški pisatelj Traven. Ta roman smo zdaj v izdaji Mladinske kniige dobili ■tudi v slovenskem prevodu Severina Salija. Gotovo smo rekli preveč, ko smo dejali, da je Traven znani ameriški pisatelj. Res, da živi v Mehiki in da piše romane iz življenja te svojevržtne in tako razgibane ter raznolike dežele. Toda po svojem poreklu je Evropejec, Nemec, ki tudi piše v nemščini. Sicer pa o njem ne vemo dosti več. «Traven», to je njegov psevdonim. Kakšno je njegovo pravo ime, kdo pravzaprav je ta človek, ki že dosetlet-ja živi v Mehiki, in zakaj se zavija v skrivnostnost, tega doslej ni uspelo razvozlati, Svet ga pozna izključno po njegovem pisateljskem imenu in seveda po njegovih literarnih delih. Po teh pa je zaradi lijih kvalitete zaslovel po vsem svetu. Slovenski bralci so ga spoznali dokaj pozno, najmanj dve desetletji za ostalimi narodi. Travnovim knjigam v slovenščini Most v džungli. Bela roža, Obiralci bombaža in Mrtvaške lobanje, se zdaj pridružuje še novo delo «Zaklad Sierre Madre«. Zaklad Sierre Madre je roman o zlatosledcih, o možeh, ki iščejo sreče v divjinah mehiškega gorovja. Trije Američani so to, med katerimi je Dobbs glavni junak. Zaman išče poštenega dela na petrolejskih poljih. Zato se z dvema tovarišema, s katerima se po naključju sreča v prenočišču, odpravi iskat zlato v gore. Res jim to uspe in v desetih mesečih si s težkim delom le pridobe precej zlata. Srečno se zoperstavijo tudi vsem nevarnostim, lo-da na povratku domov pre- Roman se razlikuje od navadnih pustolovskih romanov po naprednem obravnavanju problemov življenja Vladimir Bartol til. ’hsk» m*(l 'obe? S,m° s *voJimi predstavami v gledališčih temveč igrala- ns,V(>m tudi izven gledaliških hiš. Na sliki vidimo onal Populairen Je na svojem gostovanju po Jugoslaviji 1 navdu- '8raica"My°m *U(,i izven gledaliških hiš. Na sliki vidimo gledališke-*> elana TNP, Gerarda Phtlippa med beograjsko mladino maga Dobbsa pohlep. «Med zlatokopi vedno preži u-mor,» pravi najstarejši 111 najbolj izkušeni zlatosiedec iz te trojice. In res: ko se ta na povratku domov ustavi na kratek čas pri Indijancih, nastane med ostalima dvema spor. Dobbs hoče u-biti tovariša, toda ta po naključju ostane živ. Njega samega pa ubije roparska tolpa, ki v nevednosti raztrese vse pridobljeno zlato.' In tako se po enem letu preživela člana odprave spet znajdeta Drez vsega tam, kjer sta začela svojo pot. Dobbs, ki ga je premagalo zlato, pa je ostal v divjih gorah. Res, da je Zaklad Sierre Madre pustolovski roman. Toda od drugih številnih pripovedi o zlatosledcih ga loči vendarle nekaj bistvenega. Napeta zgodba in svojevrstni doživljaji treh ljudi v mehiškem gorovju, to je le nekak okvir. Okvir, v katerem je pisatelj odkril bralcem tudi nekaj problematike iz sveta, katerega opisuje. Predvsem je to družabni, socialni problem sodobne Mehike, v Kateri Vlada na eni strani veliko bogastvo. Na drugi strani pa životari na tisoče brezposelnih, ki si z beračenjem in raznimi priložnostnimi deli iščejo skromnega za služba, ali pa skušajo obogateti z najdbo skritih bogastev po mehiških divjinah. In še en problem je tu, problem v marsičem, ne-’ urejene in pravno negotove države, kjer v divjinah še vedno vlada nepisan zakon močnejšega. Drugo vprašanje, ki ga pisatelj v romanu obravnava, je etično vprašanje. Vprašanje, kako vpliva divjina in predvsem zlato na človeka in spremeni njegov značaj. Stari zlatosiedec pravi v romanu takole: «Zlato človeka čisto spremeni, Najprej misliš, da bi si ga nakopal le za stotiseč dolarjev. Ce ga morda res pridobiš toliko, hošeč milijon, pa ne samo milijon. Zdaj imamo, razklada tovarišem, — vsak nekaj zlata, ir. vidva sta nemara čisto poštena fanta, tam v svetu. Ampak tu, v samoti Sierre Madre, kjer vladajo zakoni prerije, hm: pobila bi se in vzela moj del, če bi mogla ostati brez mene. In ko bi estala sama, bi prežala drug na drugega. Jaz bi storil isto, če ne bi bil star. Kajti tukaj med zlatokopi, vedno preži umor « V prvem delu romana prevladuje prikaz socialne problematike sodobne Mehike. V drugem delu pa so predvsem etični problemi tisti, ki pisatelja zanimajo. Tod i vse to je postavljeno v okvir napete zgodbe, ki jo pisatelj dopolnjuje še z raznimi pripovedmi o starih iskalcih zlata, o razbojniških napadih, o življenju Indijancev. Zato je roman «Za-klad Sierre Madre« uspela združitev mojsterskega 111 zanimivega pripovedovanja z naprednim in psihološko poglobljenim obravnavanjem problemov sodobne Mehike in njenih ljudi. Travnovo pisanje je izredno zanimivo in napelo, z živahnimi dialogi, mojstrsko grajeno, s stopnjevano napetostjo, ki raste iz notranjih nasprotij ljudi, tako da knjiga bralca res pritegne. Zlasti mladini, kateri je v prvi vrsti izdaja tudi namenjena, — čeprav je to prav tako roman za odrasle, — bo gnjiga dragoceno branje. Prav zato, ker se od navadnih pustolovskih romanov odlikuje po naprednem obravnavanju problemov življenja. In prav zato ni neosnovana primerjava, ko nekateri . primerjajo Travna z Jackom Londonom. To pa samo po sebi že veliko pomeni. JOSIP STRITAR Zbrano delo tl. Nov zvezek zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev pomeni vedno razveseljivo dejstvo. Čeprav je vsaka nova knjiga te zbirke sicer le majhen delček v velikem, v zgodovini slovenskega založništva e-dinstvenem delu. pa pomeni vendar veliko. Dokaz je, da slovenski literarni zgodovinarji ne mirujejo, da si uredniki posameznih pisateljev te zbirke resno prizadevajo izpolniti svoje obveze in prispevati k temu, da bomo Slovenci prvikrat dobili kritične izdaje zbranega dela vseh pomembnejših domačih pesnikov in pisateljev. In dokaz je, da se tudi Državna založba Slovenije, v zavesti velikega poslanstva, prizadeva čim-prej izdati kar največje število knjig te edinstvene zbirke. Zdaj je izšla peta knjiga zbranega dela Josipa Stritarja. O Stritarju smo že pri četrtem zvezku zapisali, da ima mnogo njegovih spisov v prozi danes žal le kulturno zgodovinski 111 literarno zgodovinski pomen. Pa čeprav je Stritar v svojem času odigral pomembno vlogo v zgodovini slovensKe književnosti in si je zanjo pridobil velikih zaslug, zlasti v tem, da je vanjo vnesel tokove m duha sodobnih knrževndsti drugih, velikih evropskih narodov. Nekaj podobnega bi lahko ugotoviii tudi za Stritarjeve dramatsko spise, ki tvorijo vsebino petega zvezka njegovega zbranega dela. Zal ni med njimi del, ki bi jih danes lahko nastavili na oder. Ne samo, da so med njegovimi dra-matskimi spisi taki, ki jih samo zaradi oblike dialoga lahko še sploh imenujemo dramatske. so pa dejansko povsem nekaj drugega. Toda tudi drugi njegovi dramatiki spisi, taki. ki jih lahko štejemo za prava dramatska dela. so danes večinoma taki, da 1 ih ne oi mogli uprizoriti na odru. In to kljub temu. da imajo arugi narodi iz. istega časa velike dramatike, katerih dela tvorijo repertoar sodobnih gledališč. V Stritarjevi pesniški naravi ni bilo osnovnih pogojev, — tako ugotavlja u-rednik zbirke France Koblar. — ki bi bili potrebni za ustvaritev resnične drame. Stritar je btl vse preveč mehke, razpoloženjske narave in predvsem razmiš-ljujoč umetnik, da bi lahko napisal dramo z vsemi njenimi nujnim, zakonitostmi. In žalostno je, — pravi u-rednik v svojih besedah o značaju Stritarjeve dramatike, — da on, ki je tako očitno posegel v vprašanje o slovenski dramatiki in ji dajal nasvete ter navodila, sam ni mogel pomagati na noge izvirni slovenski igri. Očitno je, da je Stritar go-‘ jil dramo v prvi vrsti kot literarno obliko. Zato najdemo v hjegbvih dramat-skih spisih namesto dramatičnosti predvsem. Teorijo in moraliziranje. V Stritarjevi dramatiki je le malo tistega kar je osnovni namen Jra-me: notranji pretres in očiščenje po tem pretresu. Tako urednik. Knjiga petega dela Stritarjevega zbranega dela obsega menda vse Stritarjeve cramatske spise. Kratkim dramskim tekstom s skupnim naslovom Podobe iz življenja, slede »klasične podobe«. Nato «živa!ske podobe«, »zimske podobe« in na koncu "ajobširnejše Stritarjevo odrsko delo Logarjevi, ki tudi pred skoraj šestdesetimi leti, ko je bilo uprizorjeno v ijuoljan-skem gledališču, prav zaradi pomanjkanja dramatične napetosti, ni doseglo posebnega uspeha. Ta zvezek Stritarjevega zbranega dela je torej predvsem literarno in kulturnozgodovinskega pomena. Širokemu krogu bralcev ni namenjen, ker ti v njem ne bi našli dosti za njih vrednega branja. To pa seveda ne pomeni, da je bila knjiga nepotrebna. Nasprotno. Ugotovimo naj srmo, da smo sedaj prvič dobili celotno Stritarjevo delo na področju dramatike zbrano v knjigi. In če pomislimo, da nismo doslej imeli zbranega niti celotnega dela na- .ših domačih književnikov, potem velja, da sedanja izdaja vendarle zelo veliko pomeni. Posebno še, če ie opremljena s tako obsežnim in kritičnim dodatnim esejem izpod urednikovega peresa, sestavkom, v katerem France Koblar izčrpno analizira značaj Stritarjeve dramatike in razčlenjuje posamezna dela. Oprema te knjige je okusna in enaka drugim zvezkom te zbirke. Sl. Ru. CHRISTIAN ANDERSEN Ta mesec je poteklo 150 let od rojstva danskega pesnika in pisatelja Hansa Christiana Andersena. Ze za časa njegovega življenja je Oersted napisal, da je Andersen postal zavoljo svojih romanov slaven, a zavoljo svojih pravljic ne smrten Naš tede pregled Vsa Avstrija je z navdvše-1 netn odpocoru, ki se sicer njem sprejela svojo vladno delegacijo, ki je po tridnevnih pogajanjih u Mcskvi dosegla sporazum, s katerim se Avstriji zdaj končno obeta deset let pričakovani cilj — popolna neodvisnost na vseh področjih. Ni mogoče reči, da k navdušenju, ki je nastalo na Dunaju, ne bi bili prispevali sam i člani delegacije s kanclerjem Snobom na čelu. Poslanica, ki jo je Raab že iz Moskve poslal na Dunaj, njegove besede ob prihodu na letališče Voesslati in splošno optimistično zadržanje državnih oblasti — vse to je moralo povečati vtis praznika in splošnega slavja. In vendar Avstrija še nima državne pogodbe. Sporazum, ki je bil dosežen v Moskvi, pomeni samo, da je ZSSR pripravljena odstraniti ovire, ki jih je doslej postavljala za sklenitev pogodbe, in da je tudi Avstrija pristala na nekatere pogoje, ki pa so neprimerno manj trdi kot perspektiva v nedogled podaljšane okupacije. Moskva je pristala predvsem na liste avstrijske zahteve, za katere je bila doslej najbolj gluha — pripravljena je vrniti, za odšodnino seveda, Avstriji tako imenovano bivšo nemško imovino, predvsem vrelce nafte pri Zisterdorfu in donavsko plovno družbo z vsemi plovnimi objekti, pristaniškimi napravami in ladjedelnicami. To pomeni, da so avstrijski ministri priborili za Avstrijo tudi ono popolno, gospodarsko neodvisnost, ki so jo stalno poudarjali in zahtevali kot sestavni del politične neodvisnosti, Toda za sklenitev državne pogodbe so potrebni še podpisi treh zahodnih velesil. Uradne reakcije z Zahoda pa so doslej^ kaj pičle, in kar jih je, ne kažejo na preveliko zadovoljstvo. V Wa-shingtonu že pred odhodom Raaba, Shaerfa in ostalih niso kazali nobenega navdušenja nad tem potovanjem, zdaj, ko se je zaključilo res s popolnim uspehom, pa je po vsem znakih to ameriško razpoloženje še bolj poudarjeno. Naslednji korak do avstrijske državne pogodbe bi bila morala biti konferenca štirih, na kakršni koli ravni že, ki bi pripravila dokončno besedilo pogodbe. Po zahodnem razpoloženju ni mogoče prepričanje, dg bo na tej konferenci nujno šlo vse lahko. Nasprotno, pojaviti se u-tegnejo tudi težave. Torej je avstrijsko veselje prezgodnje* Pravzaprav je vprašanje nekoliko napačno postavljeno. Avstrijska vladna delegacija, ki se je vračala iz Moskve na Dunaj, se je gotovo dobro zavedala težav, ki bodo še ovirale pot do dokončne rešitve avstrijskega vprašan ja. In zelo verjetno ne bo zgrešeno, če trdimo, da izhaja njeno izražanje skrajnega optimizma in njeno spodbujanje splošnega navdušenja med avstrijskim ljudstvom prav iz tega spoznanja. Tudi v nekaterih političnih krogih so si že v petek razlagali Ra-abovo ravnanje kot mobilizacijo avstrijskega mnenja, ki naj izvaja moralni pritisk na Zahod Zakaj pa naj bi bile zahodne države, zlasti ZDA, nezadovoljne z moskovskim sporazumom, ko pa vendar že deset let zatrjujejo, da so za takojšnjo rešitev avstrijskega vprašanja, da samo ZSSR zavira to rešitev in da bo sovjetski pristanek na sklenitev avstrijske državne pogodbe prav tisti zaželeni znak dobre volje, ki bo omogočil zočetek razgovorov med Vzhodom in Zahodom? Menimo, da bi bilo zgrešeno poseči po radikal- Zastarelost programov pevskih zborov Večkrat govorimo o zaostalosti naših pevskih zborov glede na izbiranje pesmi, ki jih pojejo. To pa ne velja samo za pevske zbore pri nas, temveč v zelo mnogih primerih tudi pri, zborih v Sloveniji — kar pa nam nikakor ne sme biti v tolažbo. Bred dnevi je bilo v Ljubljani in Mariboru posvetovanje pevovodij pev-sKih zoorov ueiaVokin pro-svetniu društev »Svoboda«. Na obeh zborovanjih ie predaval prof. Radovan Gobec, ki je v svojem oošir-nem predavanju o problemih zborovske glasbe in pe-vovodskega dela ter o v 0-gramski politiki pevskih zborov prišel do zelo zanimivih in poučnih ugotovitev, Predavatelj je seveda tudi za razne negativne pc-jave poiskal vzroke m pokazal, kako jih bo treua odpraviti. Ustavili bi se nekoliko ob njegovih ugotovitvah glede na programsko poiitiko zborov. Prof. Gobec ugotavlja sledeče: Pregled izvajanih sl.iarib pevskih zborov »Svobod« v lanskem letu kaže. da je težavnostna stopnja izvajanih skladb na splošno zelo nizka, da izvajajo zbori večinoma zelo staro, neproblematično literaturo in da je v njihovih programih sramotno malo skladb na- ših kvalitetnih zborovskih skladateljev. Statistika kaže, da prevladujejo v c-gromni večini narodne pesmi najlažje težavnostne stopnje, nato partizanske, delovne in delavske pesmi, ki so praktičnega pomena in ki obenem ne nredstav-ljajo nobenega študijskega problema, takoj za tenu pa večtisočkrat izvajane pesmi čitalmške dobe in lobe «Novih akordov», ki so že vsem tako znane, da spet ne predstavljajo za pevce, niti za zborovodjo noben-n posebnih študijskih zahtev. Od 54 zborov, ki so poslali poročila, goje na primer Ravnika trije, Lajovica dva, Savina eden, Arniča eden, Gojmira Kreka trije. Foersterja osem in Pavčiča štirje zbori, kar je naravnost porazno in kar govori o tem, da nad polovica zborov sploh ne pride nad harmonizacije lipa Pregelj in Kramolc. Le v zelo redkih izjemah izbirajo zborovodje nesrr i sodobnejših kompozicijskih slogov. Ud vseh Hib pesmi, ki so bile izvajan» lavi v omenjenih 54 pevskih zborih, je bilo le 58 talcih, ki so nastale po vojnt. To nam daje sliko, ugotavlja profesur Gobec, da noši zbort v 50 letih niso skoraj nič napredovali niti glede tei.nič-ne sposobnosti niti glede okusa. Da pevski zbori s tako zastarelim programom svojih pesmi nimajo neke napredne idejnosti in zato tudi ne nekega idejnega elana, j* jasno samo po sebi,'zaradi česar tuai ni nič čudnega, če ,,so za današnjo mladino nezanimivi in se povečini zaman trudijo, da bi jo pritegnili v svoje vrste. Zveza «Svobod» pa pripravlja skupno z Društvom slovenskih skladateljev posebne večmesečne tečaje, v katerih bodo zborovodnje lahko poglobili svoje znanje, v načrtu pa je tudi tiskanje nove pesmarice, nadalje pregleda slovenskih zborovskih skladb ter zbirke pesmi napredne in borbene vsebine drugih narodov. V bližnji prihodnosti bo uglasbenih tudi nekaj uesetir, novih pesmi napredne vsebine, ki jih bo Zveza «Svoboda» izdala v posebni pesmarici. Pripravlja pa se ludi izbor zborovskih sklad, ki so bile poslane na natečaj Zveze «Svoboda». Na «Maggio fiorentino«, ki bo v drugi polovici maja, bo sodelovala tudi opera iz Frankfurta. Uprizorila Po opero Richarda Straussa »Kavalir z rožo«, ki bo na novo naštudirana in insce-nirana Glasbeno vodstvo bo imel Georg Solti. utegne sami ponujati; ker ZDA nočejo takih razgovorov. Poloigj v svetu je danes tak, da se nobena vlada ne more izogni ti nujnosti sporazumevanja, kot si nobena vlada ne more naprtiti odgovornosti za povečanje nevarnosti atomske vojne. Vprašanje se postavlja nekoliko drugače. Qre za to, s kakšnih pozicij gre kdo na razgovore in kdo si lahko lasti zaslugo, da je do njih jirišlo. Zato ni težko uganiti, da Zahod (ki pa t’ tem vprašanju, kar je lahko razvidno, m povsem enoten) sicer zahteva dokaze sovjetske dobre volje, da pa mu po drugi strani vidni dokazi dobre volje niso všeč. Poleg tega splošnega razglabljanja pa je treba v primeru Avstrije upoštevati še dva momenta. Prvi se tiče Avstrije same, drugi pa odmeva, ki ga utegne moskovski sporazuni imeti drugod v Evropi, zlasti v Nemčiji; in v prvi' vrsti spet na uresničevanje pariških sporazumov. Avstrija je dosegla moskovske koncesije za ceno obljube, da bo ostala izven vojaških blokov. «Cena» sicer ni bila tako huda, kajti sodelovanje v blokovski politiki objektivno Avstri/i ne more prinesti koristi. Toda la pogoj kvari ameriška strateške nuč rte v Evropi. Predvsem nastane s tem vrzel v alpski fronti, ki je tem občutnejša, ker je zn Avstrijo nevtralne. Svicti. Italija je torej povsem ločena od srednjeevropskega strateškega sistema in se z njim veže le s kratko in zelo zahodno ležečo mejo s Francijo. Zaenkrat je v Avstriji nekaj ameriške, angleške in francoske vojske in nekaj njihovih vojaških naprav, Z umikom okupacijskih čel bo . tudi to zmanjkalo.' Ameriški načrti pa predvidevajo sklenjeno fronto od Baltika do Jadrana. Se važnejše pa je, da se. utegne z moskovskim sporazumom zamajali tudi nemška fronta, še preden bo prav nastala. S koncesijami Avstriji je hotela ZSSR povedati svetu, zlasti Nemčiji, v prvi vrsti tole: če se pogajate neposredno z nami, je vsak sporazum mogoč; Avstrija je šla po tej poti ih uresničila svoje največje želje. Vsak morebitni zahodni poskus zaviranja alt zavlačevanja dokončnega podpisa avstrijske državne pogodbe bi ta vtis samo še o-krepil — s tem pa tudi okrepil sile v Nemčiji, ki težijo predvsem po rešitvi o-snovnega nemškega vprašanja, združitve dežele, in ki v nasprotju z Adenauerjem sodijo, da lahko uresničevanje pariških sporazumov rešitev tega vprašanja samo zavleče ali celo onemogoči. Zato je bil ludi prvi uradni komentar v Bonnu ta, da je položaj Nemčije povsem drugačen kot položaj Avstrije, Toda vsakdo, ki mu ne gre za koristi blokovske politike, temveč za pomiritev v svetu, bo moskovski sporazum o Avstriji pozdravil, nt le zato, ker daje neodvisnost državi, ki bi jo že davno morala uživati, temveč predvsem zato, ker utegne v veliki meri sprostiti sedanji zaprti mednarodni položaj tn omogočiti mnogo obsežnejši ugoden razvoj. r. c. V Jugoslaviji je izšlo v preteklem letu 156 izvirnih knjig Po podatkih, ki jih je te dni zbrala Zveza književnikov Jugoslavije, so njeni člani v letu 1954 izdali vsega skupaj 156 knjig, od teg* 25 pesniških zbirk, 37 nove-lističnih zbirk, 18 romanov, 7 knjig potopisov in reportaž, 17 knjig esejev, kritik in romansiranih a biografij, 26 mladinskih knjig, devetnajst dram, 3 filmske scenarije in 4 izvirna dela v jezikih narodnostnih manjšin. Istočasno je v Jugoslaviji izhajalo 27 literarnih revij, od tega v Srbiji 10, v Hr-vatski 7, v Sloveniji 3, v Makedoniji 4, v Bosni in Hercegovini 1 in v Crni gori 2. Od desetih revij, ki izhajajo v Srbiji, so po ena madžarska, romunska in šiptarska. Za svoja literarna dela v lanskem letu je bilo nagrajenih 19 književnikov, JUGOSLOVANSKI FILMI gredo na Kitajsko in Japonsko Jugoslovansko podjetje za uvoz filmov »Jugoslavija-film« namerava poslati več domačih umetniških filmov v Ljudsko republiko Kitajsko in na Japonsko. To bi bil prvi stik s filmskimi proizvajalci in filmskimi delavci teh dežel. V načrtu je tudi pogajanje s predstavniki kinematografij v Ljudski republiki Kitajski in na Japonskem o izmenjavi filmov. primorski dnevnik — 4 — 17. »PrJ vsaKo' gnoja:« ter vsakovrstno orodje in ongeP JBCDEFt HtJKL «.1-4».. •«.»- tu0 1. Nekoč so bili trije bratje, ki so vsi vkup gospodarili. Oče jim je na smrtni postelji zabičal, da ne smejo zemlje deliti ali vsak zase delati. »Vsi trije delajte za enega in eden naj dela za tri», je rekel, «dobiček in izguba, vse morate imeti v isti meri«. 2. Vsi trije sinovi pa so po očetovi smrti slabo gospodarili. Namesto dela so raje iskali sence, namesto vode so pili vino. Ni jim pa dolgo tako šlo. Kmalu so vse zapili in nazadnje so jim celo hišo prodali, ker niso imeli s čim plačevati dolgov in so jih pognali po svetu. 3. Tako so bratje po svetu pili in postopali in bili Židane volje. Pa vsaka reč le nekaj časa trpi, tudi ljudje so se trer. veselih bratov naveličali in jih niso hoteli več s pijačo zakladati. »Pojdite služit, saj ste mladi!« tako jim je veleval vsak. 4. Ni bilo drugače, morali so službe iskati. Pridejo zvečer v gozd. Srečajo zelenega moža z rdečo kapico r.a glavi. «Kam pa greste?« jih nagovori mož in se postavi prednje. «Službe iščemo«, reko bratje. «Ali ne bi hoteli vi meni služiti?« — ((Zakaj ne. če plhčate kakor drugi ljudje«. 5. Zeleni mož z rdečo kapico je rekel: «To pa to, plačam vam dobro, bolje od koga drugega. Moja služba bo kratka in lahka« — ul, mi smo že pi i volji, le povejte kaj bi radi,« reko bratje. «Nič drugega ne boste delali, samo nič drugega ne smete govoriti kot te besedice. fi. Prvi nai reče: kadar ga kdo nagovori; «Mi vsi trije,« urugi: «Za denarje«, tretji: « To je vse prav«. Bratje so dejali: »Bomo že«. Zeleni mož, ki je bil sam hudič z mesom in telesom, jim da denarja, ne vem za trdno koliko, jim je dal; samo to se mi zdi, da so bratje veliko dobili, ker je hudič radodaren, kakor pravijo. 7. Sli so v prvo krčmo, da bi spet pili. Krčmar je bil hud mož. «Boste kaj večerjali?« jih vpraša. «Mi vsi trije«, pravi prvi. «.No, bom pa ukazal za tri napraviti«. — «Za denarje«, je reicel drugi. «1, seveda za denarje, zastonj se pri meni nič ne dobiva« odgovori krčmar. «To je vse prav,# je dejal tretji. (Nadaljevanje sledi) Mod. Mod. Mod. ’£&• V gl ijm KAKO SO TRIJE BRATJE HUDIČU SLUŽILI •iiiiililiiifiiiiiiiiiiiiitiiiliiiiif iiiiiitiiiifiiiiiittiiiiiiiililivitiilliiiiiiitiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiaiiiif iiiiiiii>iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiailitiilliiila,ii,t,|l,iiiiii«,,iBiiiail|MI|aillt|BiaBtlKaaiaa,ltaia«afltl,taia|tl,,taaat||t|attlt|aa|taaia,vl|taia UVAŽAt Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material IZVAŽA1 teksta^ no blago i«'1’ novrstne •«' SPECIALIZIRANO PODJEtJ| ZA VSAKOVRSTNE KOMPE^1 R80T0NI 48 DELFINO 160 CCM tfiO’ t* tort* ^ pe'i Vi Postaja za usluge v Nabrežini; FRANC ZNIŽANE CENE AVTORIZIRAN S?°t avtohizikain gr*- IZDELUJE NAGROBj ,H NIKE IZ NAJBOUggog SKIH IN TUJIH MA .„ ( >R( Ib EZ vr; NIKOV Z GARA SLIKE NA - - .. NASTE CRKE lN„,jA0' '4 RAČUNE BREZPLAm spoM lEZP^V STAVITEV IZVRŠEN' j0, NIKOV Z CAR**" Stanko ŠEMPOLAJ ST. 4 ' * H*' C! K SI K * n P ,fllf OLAJŠAVE I’*11 Vt st | Po najugodnejših cenah po najmodernejše AVTOGARAŽA MEHANIČNA DELAVNICA TRST (ROJAN) OLICA TELEFON STF' POŽAR ARTEMIO »„ y vse tudi * j TOVORNI PREVOZI 2a tnladinbhi tit&lalnš ncitecai _ Lil 1 i Prekrasno pomladansko sonce je vstalo izza Razklanega hriba in zasijalo nad Svetim Ivanom. Pokrajina, ki je bila prej odeta v sivo meglo, je sedaj pokazala vso lepoto pomladanskega jutra. Mandeljni in breskve, ki so bil i ao včeraj še pusti in prazni so se danes odeli v bel ali roza plašč cvetja in tako razbohoteni se šopirijo po livadah, ki so kakor posute z biseri jutranje rose. A da je slika še očarljivejša, poskrbijo ptički; to so naši mali vrabčki, ki lahno poskakujejo po cvetočem drevju in vese lo čivkajo. Sedaj se polagoma vse razživi in s časom gre vsakdo po svojem opravilu. Ze vidiš može in jante, ki gredo, veselo požvižgujoč, na delo. Nato opaziš skupine šo-lurčkov, ki se z glasnim govorjenjem odpravijo v šolo. Najljubša pot jim je gmaj na; deklicam, ker si med potjo naberejo kakšno cvetico, dečkom, ker lahko stikajo za ptiči. In včasih pridejo celo prepozno v šolo, ker se preveč zamudijo pri takih stvareh. Ce pogledaš na glavno cesto, pe zagledaš žene, ki gredo že navsezgodaj po kruh. Vsaka trna veder nasmeh na obrazu. Tak je jutranji pogled na ljudi ob lepem vremenu, vreme pač veliko vpliva na človeka. Koliko boljše volje si, Našim mladim prijateljem, ki sodelujejo v nagradnem natečaju, bomo razdelili nagrade (za vsake štiri zaporedne prispevke) tako, da bo izid objavljen v naši jubilejni številki za desetletnico, ki izide 29. maja tega leta. če vidiš nad seboj lepo plevo nebo, pred seboj mirno, sinje morje, a za seboj pri jazne tržaške hribčke! Z okna opazujem te vsakdanje dogodke; a meni se zdijo vedno novi, vedno drugi. Čeprav gledam vsak dan to lepo pokrajino, ‘čeprav je vsaka pomlad enaka prejšnji pomladi, poletje preteklemu poletju, odkrijem vsak dan nekaj novega. Vsakokrat, ko pogledam naravo, opazim nekaj, česar nisem videla včeraj. Toda nekaj je, kar ostane vedno enako; to je majhen lonček s prstjo, ki stoji ta na oknu pred mano. Nobenu cvetka ne raste v lončku, in vendar mi je tako drag! Vsakokrat, ko ga pogledam, se obudijo v meni lepi spomini; vsakokrat se spomnim tistih lepih, minulih časov... Z Vijolico sva bili prijateljici še od takrat, ko sva začeli hoditi v šolo. Bila jc dve leti starejša od mene, toda to ni vplivalo na najino prijateljstvo. Ljubili sva se kakor dve sestri. Vedno sva bili skupaj, kajti nisva mogli prestati pet minut druga brez druge. Leta so potekala in doraščali. sva v brezskrbnem mladostnem veselju. A ko je bila Vijolica stara petnajst let, se je nekoč prehladila, nato pa zbolela za pljučnico. Ni bilo več upanja za mlado deklico; njeno šibko telesce ni preneslo hude bolezni. Zadnjega dne, ki sva ga preživeli skupaj, ne boin nikoli pozabila... uMama.s je s šibkim glasom dejala Vijolica, »prosim te, ali bi mi napravila nekoliko čokoladne kreme?» »Toda, Vijolica, danes ne; prešibka si še in ne bi ti dobro delo. Pi čakaj še nekaj dni, da ozdraviš, potem pa ti lom napravila kreme v izobilju«. je skušala ugovarjati n jena mati; čeprav je vedela, da za hčerko ni več pomoč1, jo je hotelu prepričali, da bo kmalu ozdravela. A Vijolica je vztrajala pri svojem in ni odnehala, dokler ji ni mama ugodila in šla v kuhinjo pripravljat kremo. «Veš,» mi je nato zaupala deklica, sto je moja zadnja želja; saj veš, kako mi je čokoladna krema vedno ugajala in sedaj, ko bom kmalu umrla, sem si jo zaželela Ne, nikar ne ugovarjaj, dra ga, čutim, da bom kmalu umrla. Ali veš, da se mi je nocoj sanjalo, da ležim na mrtvaškem odru? In moje sanje se vedno uresničijo, ali ali ne. Toda nočem tega povedati mami, preveč bi jo razžalostila; to zaupam le te bi, ki si moja najljubša prijateljica. Prosim tc, verjemi mi, zakaj me tako nezaupno gledaš?» je otožno dejalo de kle. Vse te besede je izgovorila tako mirno, kot bi gc vozila o vsakdanjih stvareh a mene so te besede navda-Jule z grozo in skoro bala sem se stati tam. A počasi sem se premagala in skušala potolažiti prijateljico. «Ne, ne! Vijolica, ti ne boš umrla! Ozdravela boš, to je gotovo, tudi zdravnik je re kel. Zakaj se vdajaš tako črnim mislim? Zapoj raje veselo pesmico. Vijolica!» Tako sem jo tolažila, a nisem verjela lastnim besedam. Cez nekaj časa je Vijolica spregovorila: »Cuj, mama je ugodila moji zadnji želji; sedaj prosim, da mi še ti. Po slušaj me, nate se bom oprla s postelje in ti me noš peljala do okna; oh, tako rada ti se še enkrat razgledala po vseh krajih, koder sva se lovili!» Skušala sem ugovarjati, a ni šlo. Počasi in previd no sem prtfela Vijolico okoli ramen in jo peljala do okna; lila je prešibka, da bi šla suma. «Daj, odpri ga. da se naužijem svežega zraku in soncu!« je prosila Vijolica. Kdo ne bi ustregel njem zadnji prošnji? Odprla sem okno in svež pomladanski zrak je udaril Vijolici v lica. Zdelo se je, da ji ta res dobro de, kajti kri ji je poživila lica in postala je lepa kakor nekoč, še lepša. A to je trajalo le za trenutek; nenadoma mi je omahnila v naročje in padla v nezavest. Hitro sem poklicala njeno mamo, ki 'je 'takoj' položila hčerko v posteljo in zaprla okno. Cez nekaj časa se je deklica zavedla. Brž se je znašla in z zadnjimi močmi spregovorila: »Zbogom, mama... zbogom Marija. — Pozdravite vse ostale v mojem imenu! Pa ne žalujte za mano, saj se bomo kmalu videli v nebesih... Pa še nekaj zate, Marija... poglej tam listi moj lonček, v katerem cvete vijolica... Tega ti podarim, da ne boš pozabila name...« To so bile njene zadnje besede; zgubila je zavest in čez nekaj minut je umrla... Njena smrt nas je vse globoko pretresla. Jaz nisem do tokrat še vedela kaj pomeni smrt. /1 takrat sem to kruto spoznala. Ni bilo več Vijolice, da bi se z njo poigrala, posmejal a in pozabavala; ostal je le še lep spomin... Vzela sem lonček z vijolico in ga skrbno negovala. A ne vem zakaj, v kratkem času je cvetka usahnila in u-mrla. Kakor njena gospodarica... Čeprav je ostal lonček prazen, ga bom vedno hranila, ker edino tak me spominja na Vijolico, na tisto lepo m dobro dekle, ki je umrlo še preden je prav odprlo oči v svet. Taka je pač usoda; usoda mnogih... Medtem ko sem tako pre niišljevala, je sonce že prišlo visoko na nebo. Nič več ni na cesti prvih delavcev in šolarjev. Sedaj se je začel tisti zopini cestni živ-žav in* življenje poteka nemoteno dalje... HANS CHRISTIAN ANDERSEN Pečini ftfgiZlBUS Največ ji zeleni list v naši j Ta je rasel in rasel po vseh deželi je vsekakor list repinca, stezah in vseh gredah; kamor Ce ga podržiš predse, je kar dober predpasnik, če ga pa Med poukom risanja v 4. razredu slovenskega državnega učiteljišča pri Sv. Ivanu položiš na glavo, je v deževnem vremenu prav tako koristen kakor dežnik, ker je nenavadno velik. Repinec ne raste nikoli sam. Kjer raste eden, jih raste še več. To je prava krasota! In vsa ta krasota je polžja hrana. Veliki beli polži, iz katerih so v starih časih imenitni ljudje kuhali slastno jed in potem ko so jo pojedli, dejali: «Hm! Kako je to dobrohi — ker so pač mislili, da jim dobro tekne — ti veliki polži so živeli od listov repinca. In zato so repinec sejali. Stala pa je nekje stara graščina, na kateri niso več jedli polžev. Ti so bili povsem izumrli, toda repinec ni izumrl. Nikdar ga ne bom pozabil. Bil je star kakih štirinajst let. umazane cunje nedoločene barve so visele z njega, svojo izsušeno roko pa je molel prav v oddelek prvega razreda na vlaku Delhi—Bombaj'. «Babuji, babuji, lačen sem, lačen!« Iz obraza, umazanega, toda čudovito pravilnih potez, sta mu zrli z belimi mrenami prerasli punčici Zazeblo me je v srce. Stopil je k našemu oddelku tik preden je vlak odpeljal. Komaj em mu položil v roko kovanec — zdi se mi, da večji kot je v tistih krajih v na vadi, toda ni mi žal — je vlak potegnil in zahvaljujoč se je deček tekel poleg premikajočega vlaka, dokler se ni spotaknil ob klop in se komaj ujel, da ni padel. V Delhiju, starem ali no- em tujec težko ostane sam, Ce si hoče ogledovati mesto peš. V trenutku je okrog njega dvajset beračkov, ki moledujejo in prosijo in so pripravljeni hoditi z njim tudi dve uri, vse dokler se ne vda in jim razdeli nekaj drobiža. Po nekaj tednih je človek primoran, da se zanje ne zmeni ampak gre mirno svojo pot. Položaj vseh teh mladih brezdomcev ni nič slabši od položaja stotisočev, da, milijonov ljudi, ki tavajo po Indiji brez doma in stotisočev, ki v velikih mestih vsako noč spijo na cestah, se preživljajo s priložnostnimi zaslužki ali beračenjem — ali pa počasi umirajo od lakote in bede. Življenje indijske mladine je, tako kot povsod, odvisno od gospodarskega položaja njihove domovine. Suhe statistike povedo, da je v Indiji u-mrljivost otrok najvišja na svetu, da ima v Rangunu 76 odst vseh ljudi v starosti petnajstih let tuberkulozo. Kako naj skrbi za svoje otroke oče, ima za svojo šestčlansko družino v„ak mesec na razpolago 60 rupij, kar je manj, kot znaša dnevnica vsakega Evropejca, ki hodi po tistih krajih?! lačen sem, lačen!« ležko je življenje indijske mladine, čeprav so prvi ugodni rezultati domače uprave že vidni Šim ljudem, ki stradajo že od j življenju pa lahko govorimo, rojstva, toda še toliko bolj [ dejansko samo v zvezi s štur MARIJA COK Njihov sedanji položaj Je v celoti posledica stoletij vojn tujega izkoriščanja, ki so povzročila zaostalost, verske n kastne predsodke, to je stanje, ki ga je kot strašno breme prevzela kongresna stranka, ko je leta 1947 prevzela vlado mlade Indije. Sedem let je mnogo prekratka doba, da bi se moglo popraviti vse, kar je bilo skozi stoletja zanemarjeno, ali pa namenoma povzročeno. In vendar so prvi rezultati že močno vidni, tako glede na splošni položaj dežele, kakor tudi posebej na položaj indijske mladine. Zdi se mi, da pišem o stanju mla-ne, če omenim, da «epide-ije lakote m več, da ima večidel prebivalcev vsak dan pred seboj vsaj toliko hrane, kolikor je potrebuje za svoj obstanek. To pomaga starej- njihovim otrokom, ki imajo sedaj več upanja, da bodo preživeli starost 21 let, ki je do sedaj označevala povprečno najvišjo starost prebivalcev Indije. Indijska vlada se je lotila tega vprašanja premišljeno, s pogledom uprtim v bodočnost. Velika dela teh sedmih let bodo obrodila prave sadove šele čez nekaj let, takrat, ko bodo stekle po namakalnih prekopih vode najrazličnejših rek, ko bodo počasi začele zeleneti ogromne pokrajine, ki so sedaj pokrite z debelo plastjo prahu in kjer njihovi prebivalci komaj živijo. Ko človek to zve, laže razume stoični odnos premožnejših Indijcev, pa tudi javnih delavcev in kongresnih funkcionarjev, do te revščine o-krog njih — čeprav seveda njih same, še bolj pa tujca, ki tega ni vajen, pogled na to boli in vznemirja. Toda ni res, da bi bila mladina prepuščena sama sebi, da še prav nič ni storjenega. Množična mladinska organizacija — čeprav ni množična v pravem pomenu besede — je skavtska organizacija. Umite, ali vsaj takšni so bili videti, skavte smo srečevali povsod. Večina držav je uvedla splošno šolsko obveznost, tako, da so vsaj osnovnošolski otroci pod nadzorstvom, svojega učitelja, o pravem mladinskem denti... Poln občudovanja hodim skozi delavnice novega ko-ledža za mehaniko v Chan-digarhu. Corbusier, francoski arhitekt, ki je delal načrte zanj, je pač poznal svoj posel. Delavnice — bolje bi bilo reči razredi, so polni najsodobnejših aparatov, ki pa so v tem času dneva mrtvi, ker so študenti pravkar prosti. Prijazni ravnatelj me odpelje v sosednje poslopje, kjer imajo internat. Poslopje je preprosto, lepo in svetlo. V njem so jedilnica, salon, soba za igre, knjižnica, soba za učenje, poleg tega pa vrsto prikupnih sobic, ki ima vsaka po dve postelji, skratka, prav vse je tu, kar je študentu potrebno za njegovo delo. Letos bo koledž dal že prve strojne tehnike, ki jih Indija tako zelo potrebuje za svojo rastočo industrijo. Večina študentov ima državne štipendije in pripomniti je treba, da se res zavedajo svojih dolžnosti: niti en študent prvega letnika, ki je dobival štipendijo ni med študijem zaostal, ampak so med prvimi v šoli . . . Takšnih koledžev je v Indiji še veliko, v vseh glavnih mestih posameznih držav so, da o večjih univerzah ne govorimo. Povsod daje vlada študentom izdatne podpore, najboljše pa pošilja tudi na študij v tujino. Štipendije ni- so velike, tolikšne, da se da živeti, zahteve pa so visoke. Toda tudi tu je videti, da misli vlada predvsem na vso deželo, kar pa je tudi prav. Ne bi pa bilo prav, če ne bi omenili gigantskega dela, ki ga je vlada opravila za ve liko število mladin ljudi. C-re za več kot 1 milijon mladih, ki so v neredih ob delitvi države leta 1947 izgubili starše, ali pu so kako drugače ostali nepreskrbljeni. Za te otroke skrbi v celoti osrednja indijska vlada. Obiskal smo kolonijo za osirotele o-troke v bližini Delhija. Sprejela nas je množica fantov in deklet v prikupnih modrih oblekah, z belimi kongresnimi kapicami na glavi. Vsi so bili videti zdravi in dobre volje in navdušeno so nam kazali rezultate svojega šolskega dela — čudovita ročna dela, zvezke in risbe — ter svoje domove in šolske prostore. Ko sem opazoval njihovo mladostno navdušenje, sem nehote pomislil na njihove manj srečne vrstnike v mestu. Kljub temu, da so to sirote, otroci ki morajo živeti brez staršev, brez svojega doma in družine, se mi je zazdelo, da v njihovih zdravih in zadovoljnih obrazih — strahote leta 1947 so v njihovih spominih obledele — vidim košček bodočnosti indijske mladine, pa tudi vse dežele. A. FURLAN »Nono« Stanko Negode od Sv. Ivana je pripravil svojemu petletnemu vnučku Andreju izredno lepo električno železnico. Železnica ni ravno enostavna saj je to v resnici cela mala vas, s hišicami, cerkvico, cestami, po katerih vozijo avtomobili in kamioni in hodijo po pločnikih ljudje. Železnica sama pa ima dva vlaka, ki vozita s pomočjo električne energije vsak po svojem tiru z brzino 4 km na uro — Krasne miniaturne železnice se ne veseli samo mali Andrej temveč vsi njegovi prijatelji, saj je Andrej povabil na obisk vse svoje sošolce s slovenskega otroškega vrtca pri Sv. Ivanu. Vrtnarica Je z veseljem sprejela vabilo in bo v kratkem prišla z vso »mularijo« — »Nonotu«, zvestemu čitatelju »Primorskega dnevnika«, čestita tudi redakcija koli si se obrnil, sam repinec. Bil je pravi repincev gozd. Tu pa tam je stala kaka jablana ali češplja, sicer si ne bi bil mogel nikoli misliti, da je to vrt. Vsepovsod je bil sam repinec. v njem pa sta prebivala oba zadnja, prastara polža. Koliko sta bila stara, sama nista vedela, prav dobro pa sta se spominjala, da jih je bilo nekoč mnogo več, da sta bila potomca družine iz tuje dežele in da je bil zanjo in za svojce posejan ves ta repinčev gozd. Nikoli nista prišla iz tega gozda, a vedela sta, da je še nekaj na svetu, čemur so dejali graščina. In tam v graščini so jih kuhali, da so povsem počrneli, potem pa položili na srebrn pladenj. Kaj se je pa še zatem zgodilo, tega nistu vedela. A kaj je to pravzaprav bilo, da so te skuhali in položili na srebrn plgdenj, tega si nista mogla misliti. Ampak lepo je moralo biti, zlasti pa zelo imenitno! Tega jima niso mogli razložiti ne hrošč ne krastača ne deževnik, ki sta jih o tem vprašala. Zakaj nihče teh ni bil kdaj kuhan ali položen na srebrn pladenj. Samo to sta vedela, da so bili stari beli polži najimenitnejši na svetu. Gozd je bil tu zaradi njih in graščina tudi, da so mogli biti skuhani in položeni na srebrn pladenj. Živela sta zelo sama zase in srečno in ker nista imela o-trok, sta vzela za svojega majhnega navadnega polža, ki sta ga vzgajala kot svojega otroka. Malček pa ni in ni hotel rasti, ker je bil pač samo navaden polž. Stara dva pa, posebno polževka, sta menila, da je vendar kar videti kako je dan za dnem večji, in prosila očeta, naj, če tega ne verjame, kar potipa polžjo hišico. Jn oče jo je potipal in videl, da ima mati prav. Nekega dne je močno deževalo. «Cuj, kako bobna po repincu: bum-bum-bum, bum-bum bum!« je dejal polž. nTukaj tudi lezejo kaplje!« je dejala polževka. Saj kar teče po steblu! Boš videl da bo tu mokro. Kar srečna sem, da sva vsak v svoji hiši in da jo ima tudi malček. Za nas je res več storjeno kot za vsa drugo bitja. Cisto jasno je, da smo gospoda na svetu! Hiše imamo od svojega rojstva in repinčev gozd je posejan zaradi nas! Le rada bi vedela, kako daleč sega in kaj je za njim.« uNičesar ni. tam,« je dejal polž, «boljšega od tega, kar imamo tukaj. Prav ničesar drugega si ne želim!« «Da!« je dejala mati polževka. eSamo rada bi prišla v graščino, da bi me skuhali in položili na srebrn pladenj. To se je zgodilo z vsemi našimi predniki in lahko mi verjameš, da je to nekaj prav posebnega!« «Graščina se je morda podrla,« ji je odgovoril oče polž. «Ali pa jo je prerasel repinčev gozd, tako da ljudje ne morejo ven. Pa saj se tudi prav nič ne mudi. Ampak ti zmerom tako strašno hitiš in mali tudi že začenja s tem. Ali ti ne pleza že. tri dni po steblu? Ce pogledam gor k njemu, me kar glava zaboli.« «Nikar ga ne oštevaj!« je dejala mati polževka. «Saj tako preudarno leze. Gotovo bova imela z njim veliko veselja. Saj mi starci tako in tako nimamo ničesar drugega, za kar bi živeli. AH pa si že tudi kaj pomislil, kje dobiva zanj primerno ženo? Ali ne misliš, da so bolj globoko v repincu še polži najine vrste?« eCrni polži bodo pač, misli m,« je dejal stari, eCrni polži brez hiše. Toda to je prostaško in vendar si nekaj domišljujejo. Vendar pa lahko naročiva mravljam. One tekajo sem in tja kakor bi imele opravke. Te bodo gotovo poznale kako ženo za našega malega!« «Mislim, da poznam najlepšo,« se je oglasila neka mravlja. uToda bojim se, da pojde bolj težko, ona je namreč kraljica!« «Nič ne škodi!« sta dejala (Nadaljevanje na 5. strani) TRST, UL. C. BATT1 ST I 23'L Tel.44-208 Telegr. IMFEXPORr .tries'1* KMETJE VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko TRST. Ul. Milano 18 TELEF. 35-169 * katera vam nudj po najnižjih cenah najboljših inozemskih krajev in semena ter razne sadike, žveplo, modro ska Na dnu doline je zavoda. Pravijo, da je i izvirek, ki pa je laradi sprememb v ze-skorji usahnil. Ne- pomladnih o-imamo precej (volov). Brez h ker negno- ■ sreči i Uvine 1 letine. tONJER ;;'u^»SSJ5KKasgaSH!5SSS!SaKSE!SSKgSHgKSSaHS3SKHSSHaS2S2SSSSSSSSaHKHSSSSSSS2gS!SSSSKSSSSS£5 S~ h f Ia§i kraji in ljudje PO BENEČIJI K p® SO zaprli ktatld^VOdna uPrava je pred iti j zaPrla pipo v vasi, iote. Se P°tr°ši prevelika *«na vode. Ker je voda v °bčinskem vodnjaku «ti&!a- morai° vaščani (24 (M. P° vodo k pipi ob *K» n porabiti za škaf razmeroma veliko časa. ??ra vode -i —------------- h... — tli utemeljena, StVef!?V držala trditev o !,«ijivo p.otrošnii V0Qe- Ra' Njeni da so vaščani nad ravnanjem uprave raz-1 ln zahtevajo, da se 5Pet odpre voda. trebce r___________________ Prezgodnja smrt pestovanega domačina t. m!!!«, Emrtna kosa je 12. žine" ,ala °d njegove dru- it. 35 a Kralja iz Trebč n0 n;„■Negova smrt je moč-loznah SUn‘la vse’ ki s° ea v naii cen'li, saj je bil ‘n lenti? letih. Poln elana kim * .načrtov- Pred krat-hišo » -^e namenil razširiti dobil zifiPrav'* ie ^'e Pesek> trio Za arje in pripravil ja-irtpv in*^0’ Rred' lepih na-zbolei d.eJa.pa je nenadoma hnbe.a Mislili so, da ne bo V tržašknat°i S0 ga odpeljali vsa za., .Slavno bolnico, a *arnan ,rniska Pomoč je bila ko bi'n mrl ’e Prav na dan, nico. praznoval svojo 45-let- niarbm^j je P>il sposoben in Sosp0j delavec ter skrben ki So ar- Domačini in vsi. radi zar Poznal'- so ga imeli 'n leno3 njegovih lastnosti ki je ‘ ga značaja. Pogreba, je na ,V- četrtek popoldne, kov elezHo poleg sorodni- sra maturirala. Jjitaniii^ Pokojnika bomo isi mn v nejlepšem spominu, fc hudb° lahka dom * aca gru- i . bčerb-P ^zadetima vdovi ^Ije c vlz.rekamo naše naj- sožalje. REPEN Janina kmečko delo hilfhž “^"dnlh dneh srn.- Plavn ze dnc+i jena zemlja ne rodi, ker nima hranil, ki so rastlini potrebne Ta ji preskrbi dober hlevski gnoj in zato skrbimo, da si tega pripravimo čim več. Ce gre naše poljsko delo bolj naglo izpod rok, ima pri tem zaslugo tudi naša mladina, ki po vrnitvi z dela ne vtika rok v žep, ampak priskoči na pomoč tistim, ki so je potrebni. Zato smo ji vsi hvaležni. Sicer pa je to tudi v njeno korist, ker kmečko delo ni le častno in zdravo, ampak nas tudi marsičesa r.auči. kar nam more kasneje zelo koristiti. Doslej je vsa mladina zaposlena. Pa tudi če bi trenutno ne bila, bi se je ne lotila misel na izselitev, ker je preveč spojena s svojo zemljo :n domom in pravi, da bi ji v primeru sile bolj teknil nezabeljen domač krompir kot pa ne vemo kakšne dobrote v tujini. Zato se bo tukaj borila za boljše dneve. To je znamenje njenega zdravja, telesnega m moralnega Kraševci smo trdni, žilavi in odporni — in takšni imamo tudi pri nas možnosti za dostojno življejne, pa čeprav bi to zahtevalo večjo skromnost. Naša mladina nam ne bo zamerila, če na tem mestu omenimo tudi eno njenih hib. V mislih imamo pevski zbor. Komaj je ta začel že dobro napredovati in je kazalo) da se bo razvil v dober zbor, že se je razšel. Ali ni to velika škoda? Odkar je urejena cesta od naše meje proti Opčinam, imamo več izletnikov. Za praznike jih je bilo pri nas vse polno. Dobra postrežba jih bo nedvomno najbolj vabila. Ne smemo pozabiti, da je današnji človek mnogo bolj zahteven kot nekdanji. Neše vino (terar.) je dobre kakovosti in zato odlična vaba, pršut prav tako. Zal pa smo s pršutom vedno na slabšem, ker redimo vedno manj prašičev. Ce m ta reja posebno donosna, je na odličen — «šparovec». To nam more potraiti v.satta gospodinja, ki se je s tem ukvarjala. REPENTABOR ..Jezero" mislijo obnoviti Po nekem italijanskem časopisu smo zvedeli za naše #jezero». V tem primeru gre za Pirči dol, kakor pravimo delim ob cesti (desno) kakega pol km od železniške postaje na Opčinah proti nam. Parcela, last tržaške občine. BAZOVICA se kot vreča vrinja v zemljišče naše občine. Svoječas-no so rastli tukaj ogromni hrasti in vse ostalo k raško drevje. Na dnu do stajala voda. Prav bil najbrž zaradi spr meljski skorji dvomno je čista voda imela (0S pripeljali po prazniku iz krasno barvo po slikoviti ne- Ricmanj v naso vas vrtiljak, posredni okolici. Mestna ob- strelišča in druge naprave za čina je tukaj napravila drsa- zabavo. Posebno ob nedeljah iišče Sedaj pa je določenih se tam zabava mladina iz na-nekaj milijonov za ureditev se vasi in sosednjih krajev, .elotnega dola v izletniške Ko > vstopilo lepo vreme Govori se. da bodo Pa imamo ob praznikih tudi Veselo razpoloženje na velikonočni ponedeljek Kakor vsako leto, so tudi le- namene. skušali obnoviti «jezero», da b.) vabilo meščane na ((planinski* užitek. Iz starega ustnega izročila izvemo o tem dolu naslednjo pripovedko: Neki tržaški KATINARA večji dotok meščanov. Na ve likonočni ponedeljek smo imeli izreden obisk izletnikov iz mesta in sosedov. Avtobusi iz Trsta so neprestano vozili, bilo je tudi veliko število vsa- _ .................kovrstnih motorjev in avto- bogatec "je kupii ta'dol s 'to-Ve mobilov.^ Mnogi jo _se ustavili prevaro; Izrazil je željo, da bi rad imel le toliko dola, kolikor ga more objeti z eno ovčjo kožo. Lastnik je ponudbo z ugodno odkupnino sprejel. Bogateč pa je iz kože izrezal zelo tenek trak in z njim zmeril obseg v.-ega dola. Tržačani vedno bolj cenijo naš tabor kot prijetno izletniško točko, ki nudi ob ugodnem vremenu obsežen ;n begat razgled. Za praznike smo imeli mnogo teh romarjev. m napolnili domače gostilne, drugi pa so se razkropili po bližnjih travnikih. Več avtomobilov je parkiralo kar celo noč na prostem in so se vrnili v mesto šele naslednje jutro. Iz sosednih vasi pa je prišla zlasti mladina, ker so bazov-sk fantje v ponedeljek popoldne priredilii ples. Igral je mali orkester iz Brega in je Lilo dovolj zabave za stare in mlade. Tudi ljubitelji dobre kapljice so prišli na svoj račun, ker so v gostilnah točili pristno vino iz Brega. Bo Acegat podaljšal progo do Ključa? Te dni popravljajo cesto, ki pelje iz mesta po Sežgani mandriji na Katinaro. Upati je, da bodo zdaj cesto dokpnčno popravili, ker so prej samo »flikali« in prekopavali, da ni bila nikdar v redu. Slišijo se govorice, da bodo popravili tudi pot, ki pelje od zadnje postaje avtobusa Trst-Katinara mimo pokopališča do Ključa in da bo podjetje Acegat podaljšalo progo do Ključa, za kar so ze večkrat zaprosili zlasti Ricmanjci in Bor-stani. Ta pot je zares potrebna popravila in je skrajni čas, da se tržaška občina spomni nanjo, ker v sedanjem stanju ji ne dela časti. Baje pa se podaljšanju avtobusne proge do Ključa protivijo zasebna prevozniška podjetja, ki mastno sluzijo s svojimi avtobusi na progah Trst-Breg. Ce to odgovarja resnici, bi radi zabeležili le eno pripombo: oblasti naj upoštevajo predvsem potrebe in koristi skupnosti! POMLADNI SPREHOD PO Skozi Rečansko do Praprotnice in dolino Trinkov NajVečji in edini industrijski obrat - V Vasici Čemur. Junaška žrteV trikolorističnega nasilja. Praprotnica še Vedno na pol porušena V Ažli smo se odločili za obisk v Rečansko dolino, ki nam je bila doslej le malo znana Vasi v spodnjem delu so bolj obiskane, ostale pa so razkropljene po visokih pobočjih in precej zapuščene, čeprav so po svoji prirodni legi izredno lepe. Po pokrajinski cesti smo krenili skozi šentlenarško občino. V vasici Čemur, skozi katero teče reka Kozica, smo opazili tovarno cementa in opeke, ki je največji, pa tudi edini industrijski objekt v Beneški Sloveniji. V njej je zaposlenih 70 delavcev iz bližnjih krajev. Ce tem prištejemo še ostalo številft 130 delavcev iz manjših podjetij, potem se ne moremo čuditi vedno večjemu izseljevanju beneških Slovencev v Belgijo, Francijo in ceio v prekomorske dežele. Vasica Čemur je majhna, še manjša pa je vas Ošnje, ki jo sestavlja nekaj obcestnih hišic, sredi katerih stoji starodaven vodnjak. Tre- TINARA J1' tias')it*m ted"u smo imeli I val v borbi za osvoboditev iz-Hko *ar štiri pogrebe. Na P°d fašističnega jarma in je °tO Smo nnlrrttsoli na štirje pogrebi v dobrem tednu ttačem smo Pokopali na ,.**» Ai„. .pokopališču 74-1 et-‘Oate. p *'Ja Lukežiča s Ka-*»o v.,..°8reba se je udele- „Vel'ko bi!boških ,Stevil° 'iudb zla' i. a’ dom ^rala sodba na PU žai„ aei Pevski zbor pa a'ostinke pred hlžo ža. Alo»'j Lukežič »tj TN V.Cerkvi in r,« i ,n na pokopa- ^da^oik je . . % v Drnit po poklicu Ijiv^Val t*‘em oasu pa je Sin0, da je l„-SV0]0 mal° ie .!aze Poživljal SCj'k b0-~aVeden Slove- J. -°rca . 2a l^ieni ‘et ^edSbT,a' 0d' svo^ N^onk pravice ° J/ bir člarV0 sve- an socia- -ltve°L i?.tamovi«S,..tov’ Regen- ?Nmddeistvovaiin se je ak- ____________ - !drP- Ci^ skupno dravskem cerkvi in na pokopališču. do smrti ostal zvest svojim idealom. Na njegovo krsto so položili 74 rdečih nageljnov, za vsako leto življenja enega, kakor je bila njegova želja, ki jo je izrazil v svoji oporoki. Njegov spomin bo ostal vsem, ki so ga poznali za vzgled in v spodbudo. Na velikonočni ponedeljek smo spremili na zadnji poti Irmo Cok, požrtvovalno učiteljico s Katinare, ki je dosti let učiteljevala v naših krajih in si je pridobila ljubezen svojih učencev in staršev zaradi svojega dela. značaja in dobrega srca. Njen pogreb je pričal, kako je bila priljubljena in spoštovana pri domačinih in njenih stanovskih tovariših, ki so se polnoštevilno udeležili pogreba. Tudi na njenem pogrebu, o katerem smo že pisad v našem UnevniKu, je pel domači pevski zbor. V sredo pa smo pokopali 62-letnega železničarja in vojnega invalida iz prve svetovne vonje Franca Pečarja iz Lo-njerja. Pokojnik je bil najprej i v službi pri železnici v Trstu, potem je bil premeščen, kot vsi Slovanski železničarji, v Italijo. Po vojni se je vrnil domov že upokojen. Imel je veliko veselic za kokošerejo in ie de‘i;l tudi «v vinogradu, dokler je mogel. Zadela ga je kap in je bil bolan le nekaj dni. Domači pevski zbor je na pogrebu, katerega se je udeležilo veliko število ljudi, pel žalostinke v Kaie b‘i de0lIUve Pa do uki->> čl°adra ^ Veeh flan Lind- Sc»rv,h vrrsati'Hh' Vedno je "«tad' te del°vnee V J>or*3* za fj(?ial >«8a Sa i« 'indstva, b. ^ g. ~v“• ure* V petek pa je bil pogreb pokojne Marije Lavrenčič s Katinare, ki je bolehala več časa a je dosegia lepo starost. Bila je skrbna gospodinja in dobra mati. Naj bo vsem, ki so nas v tako kratkem času za vedno zamislili lahka domača zemlja. nutek smo se ustavili pred hišo družine Obad, ki je žrtvovala svojega sina za svobodnejše življenje beneških Slovencev. Mladi, komaj 18-letni Obad, sč je še pred koncem vojne odločil za tiste, ki so se borili proti fašističnemu terorju in nasilju. Leta 1946, v času pariške mirovne konference, pa je neko noč splezal na visoki drog v St. Lenartu (po domače Skruto-vem) in razobesil jugoslovansko zastavo. Isti trenutek ga je zadelo več krogel in junaški fant je kmalu zatem izdihnil. Ogorčeno prebivalstvo je upravičeno pripisalo zjo-čin trikolorističnim bandam, ki so še dolga leta po vojni razsajale po Beneški Sloveniji. Obad ni edina žrtev povojnega nacionalističnega nasilja, zato Benečani težko pričakujejo dan, ko bodo roke pravice končno sodile vsem tistim, ki so povzročili veliko gorje nesrečnemu ljudstvu. V vasici Vodopivec smo se ustavili pri družini, katere ded Bradač je bil znan po Benečiji zaradi svoje sposobnosti posredovalca med ljudstvom in sodnijo. O možaku se širijo razne govorice, toda najbolj pnljuoljena med Benečani je njegova verzija o vrednosti moške brade, ki naj bi človeku služila v najmanj desetih različnih primerih. Eden izmed njegovih nečakov je moral čez mejo, ker mu niso dali miru. Bil je zaveden fant, ki ni molčal, kadar je šlo za pravice njegovega naroda. V Lijesi sino se ustavili v gostilni pri Boni-nijevih, kjer nam je prijazna gostilničarka potožila o slabih letinah. Posebno zadnje dve leti ni sadno drevje nič obrodilo, najmanj pa je bilo kostanja, ki je eden izmed najvažnejših pridelkov v teh krajih. Benečan se mora močno potruditi preden ga pripelje do kupca v Videm ali Čedad. Mnogi nosijo kostanje v Furlanijo za zamenjavo s koruzo. Tudi v Klodiču, prijetni vasici grmeške občine, so nam potožili o slabem gospodarskem stanju domačinov, ki so začeli odhajati od doma v vedno večjem številu. Trgovec, pri katerem smo se ustavili nam je dejal, da »delajo sedaj same bukve«. Prejšnja leta je bilo v teh krajih toliko jabolk, da jih je »natikal na palice« in jih metal otrokom, letos pa so jih morali kupovati celo domačini. Oblasti se za tako obupen položaj Beneške Slovenije sploh ne zmenijo, le od časa do časa vržejo kako drobtinico za javna dela, toda vse to je malenkostno glede na številne potrebe. V bližini Lijese so pred kratkim začeli graditi cesto v Brdo; dotlej so določili dvakrat po 900 000 lir za delovni center, toda potrebovali bi mnogo več. če bi hoteli cesto, ki se dviga strmo nad vasjo, zgraditi tako, da bi odgovarjala vsem potrebam prometa. Iz ozke doline smo kmalu za Logom začeli voziti vedno više skozi vasice dreške občine’ ki obsega 18 naselij, razmeščenih nn ,evi in desni strani Rečanske doline. Krasen je pogled na beneško zemljo; od sonca ožarjene vasice se lesketajo med zelenimi preprogami senožeti in njiv, toda težavno je tod življenje Benečanov. Brez koša nihče ne more opraviti niti najmanjšega dela. Majhen otrok dobi majhnega in skupaj rasteta, dokler se od njega ne oddvoji, ko mora k vojakom, ali v tujino. Čeprav smo pri Obran-kih že stopili v dreško občino, so nam domačini povedali, da naslednji dve vasici, Lombaj in liuniAin, spadaia n grmeški občini. To se je zgodilo v časih, ko so po izročilih starejših ljudi župniki sami dolo- čim več. želeli bi, da bi trta rodila bolje kot lansko leto. Sicer vina ne pridelamo toliko, da bi ga lahko prodajali, vendar kadar je letina dobra nam nasa kletna zaloga zadostuje za vse domače potrebe. Sadja lansko leto ni bilo čisto nič. toda to se pripeti le od časa do časa, in zato upamo da bomo letos imeli več sreče. V kratkem bomo imeli redni letni' občni zbor kmečke posojilnice. Kmečka posojilnica deluje na vsem področju sovodenjske občine že dolgo vrsto let. Leta 1958 bomo praznovali 50-letnico njenega obstoja. Takrat bi želeli imeti fevdi območja svojih župnij, tudi primeren prostor za njen Vsak je dobil le toliko, koli-1 sedež, upali smo na občino, kor je prehodil. Pri Obran-»Pa se zdi, da je poslopje, ki kih sta se srečala grmeški in iso ga izpraznili orožniki se za dreški župnik; zdi se, da je potrebe občine premajhno, prvi prehodil več kot drugi j Zadnja leta bih jveckrat in si tako prisvojil tudi nje-govo zemljo. Praprotnica, zna- na v Benečiji zaradi nemškega napada in požiga v letu 1944, je še vedno polna ruševin, le obcestne hiše so precej popravili. Vlada ni izplačala nobene vojne odškodnine za nepremičnine, le delno je povrnila stroške tistemu, ki si je sam sezidal novo hišo. Ljudi smo našli pri delu na njivah. Sadili sp krompir, saj pridelajo v Praprotnici razmeroma največ krompirja v tej dolini. Toda tudi tu je bil lanski pridelek tako slab. da so morali letos kupiti seme. Po delu smo z domačini sedli v gostilno h kozarcu vina. Lepo so gO' 'vabljeni na proslavo obletnic raznih kmečkih posojilnic v Furlaniji. Tam so prirejali velike pojedine, ki so nam dale precej razmišljati. Ugotovili smo, da je sicer prijetno tako proslavljati dolgoleten obstoj posojilnice, da pa je bolje z viški, ki nastajajo pri aktivnem delovanju posojilnice, pomagati najpotrebnejšim članom. Gabrci se se spominjajo, kako je pred 20 leti kmečka posojilnica razdelila vsem svojim članom brezplačno približno 26 stotov koruze in tudi kasneje večkrat nekaj raznovrstnega gnojila. V Doberdobu smo si ogledali nove prostore tamkajšnje ifbeenn tl'ittzitin (Nadaljevanje s 4. strani) vorili slovensko, kar smo opa- j posojilnice, ki so nam jih raz- v kazali člani odbora posojilnice, dolini. Praprotničani so nam s katerimi smo se pogovorili ostalih vaseh nam potožili o nerazumevanju o-blasti za njihove težave. Povpraševali so nas o obmejnem prometu, ker bi radi vedeli, kdaj bodo odprli obmejne blo- tej in oni dejavnosti kmečkih posojilnic. Prisostvovali smo tudi nastopu pevskih zborov iz Dola, z Vrha in iz Poljan, ki so prvič samostojno nastopili. Bili smo prijetno pre- ke in bo spet tako kot pred j sel£4e‘ni. Kljub temu. da smo vojno, ko so iz lolmina ln jvedeli, da so se kraški pevci oaonških vasi prinajali v j vadili že precej časa, nismo Praprotnico na obisk znanci 0d njih pričakovali takega u-in prijatelji. Prisrčno smo se|speha. Želeli bi, da bi Vr-poslovili in obljubili skoraj-1 hovci, Dol jani in Poljanci še šnje svidenje. Odpeljali smo j naprej gojili lepo zborovsko se še do Trinkov, in si ogle-i petje, po katerem se nas na-dali od daleč vasice onkraj j rod posebno odlikuje, meje, ki se po naravni legi in po ljudstvu, ki v njih prebiva, v ničemer ne razlikujejo od teh tostran meje. Vsepovsod biva slovenski narod, j ki ga je zgodovina skoraj pred sto leti razdvojila z državno mejo, toda uničiti ni mogla iste materine besede in istih običajev. M. D. stara dva. «Ali ima hišo?« uGrad i ma!» je odgovorila mravlja. uNajiepši mravljinčji grad s sedem sto hodniki.« eNajlepša hvalals je dejala mati polievka. ((Najin sin ne pojde v mravljišče. Ce ne veste nič boljšega, bova naročila komarjem. Ti letajo daleč naokrog v dežju in koncu, ti poznajo repincev gozd znotraj in zunaj. «Mi imamo ženo zanj!» sr. dejali komarji. »Slo človeških korakov od tukaj sedi na kos-muljinem grmu drobna po l-žica s hišo. Cisto sama je in stara dovolj, da se lahko poroči. Samo sto človeških korakov od tukaj!* «Recite ji, naj nas obišče!» sta dejala stara dva. »On ima cel repincev gozd, ona samo grmiček.» Sli so po malo gospodično polžico. Trajalo je osem dni, preden je prišla. Pa saj prav to je bila posebnost, zakaj po tem si spoznal, da je bila prave krvi. Priredili so svatbo. Sest kresnic je svetilo kolikor je pač moglo, sicer pa se je vse vršilo čisto tiho, zakaj stara dva nista moglo prenesti hrupa in veseljačenja. Toda mati polževka je imela krasen govor. Oče ni mogel govoriti, bil je preveč ginjen. Potem sta jim dala kot dediščino ves repincev gozd in dejala, kar sta zmerom govorila, da je ta rep inčev gozd najboljše na suetu in da bosta, če bosta pošteno in častno ž.vela in se množila, prišla nekoč s svojimi otroki vred v graščino, kjer ju bodo do črnega skuhali in položili na srebrn pladenj. Ko je bil govor končan, stil stara dva zlezla v svoji hiši in nista nikoli tieč prišla ven. Zaspala sla. Odslej sta mlada polžja po-ročenca vladala v gozdu in debila številno potomstvo. Ker pa niso bili nikoli skuhani in nikoli niso prišli na srebrn pladenj, so sklepali, da se je graščina- morala podreti in da so vsi ljudje na svetu izumrli. In ker jim ni nihče ugovarjal, je moralo biti nedvomno res. Dež je padal po repincu, da je zaredi njih bobnalo, in sonce je sijalo, da je repincev gozd zarodi njih barvalo. In bili so zelo srečni in vsa družina je bila srečna, prav neizmerno srečna. GABRJE Pred občnim zborom hmočKe posojilnice Letošnje slabo vreme nam je prineslo pozno pomlad, zaradi česar je delo na polju in v vinogradu tako zastalo, da moramo delati s podvojenimi močmi, če hočemo nadoknaditi izgubljeni čas. Na njivah ob Vipavi smo že posadili ves krompir in upamo na dobro letino. Pšenica kaže dobro in je zadnji mraz ni prav nič prizadel. Tudi obrezovanje trt se je precej zakasnilo, pa zato skušamo napraviti vsak dan Ribarič Ivan 1MPORT ♦ EXPORT VSEH V UST LESA IN TKI)] H GORIV TRST — ULICA F. CR1SP1 14 — TEL. 93-502 ULICA DEL LE MIL1ZIE 19 — TEL. 96-519 MILAN SVAB SOA 0 PROJEKTIRANJE - MONTAŽA CENTRALNIH KUR- /a Q IAV IN VODOVODNIH INSTALACIJ — KLEPARSTVO ^ Q ULICA S. G1USTO štev. 1« — TELEFON štev. 93-609 A 0 0 V ooooooooooooooooooocj Kralja v Trebčah Zadnja pot pok. Fran ca Pečarja v Lonjerju »Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našeni lislu! Težavno je življenje beneških Slovencev. Njihove njive in senožeti so na strmih pobočjih, kmet pozna samo kramp in lopato; le z njima lahko obdela zemljo. Gtavnt poljedelski pridelek Je krompir. Praprotničani ga zdaj sa- dijo z upanjem, da bo letošnja letina bogatejša od zadnjih dveh. Razvaline v Praprotnici, katero so Nemci pozimi 1944. leta požgali do tal. V bližini je bila huda bitka s partizanskimi oddelki. Ker so razjarjeni okupatorji mislili, da so tudi v Praprotnici partizani, so iz vasi nagnali vse vaščane in požgali, kar jim je prišlo pod roko. Praprotničani si niso rešili drugega, kakor golo življenje. Tovarna cementa v Cimurju pri Ažli. edini industrijski objekt v Beneški Sloveniji. V njej Je zaposlenih 70 delavcev, kar Je malenkost glede na razpoložljivo delovno silo v Benečiji. Oblasti bi morale poskrbeti za večji gospodarski in industrijski razvoj obmejne dežele, katere prebivalci so primorani na vedno večje izseljevani'. Gospodar in gospodinja režeta krompir pred hišo v Vodopivcih. Drva je naložil na voz ln jih pelje proti Čedadu, da bo z izkupičkom vsaj plačal hrano. ki jo Je porabila družina v zadnjih mesecih. Zadnji dve leti je bila izredno slaba letina in Benečani so morali zopet neusmiljeno sekati gozd. čeprav ie gozdno bogastvo skoraj do kraja izčrpano. Trije benečanski liki. Starček na svoji borni njivi, mladenič s tradicionalnim košem na hrbtu in zavedna beneška Slovenka v pravtako tradicionalnem črnem oblačilu. Foto Magajna D nhw ....^ t ........ '‘pa? i B I i^l Jšii :i:; Nujnost združitve vseH naših Kmetov Poučen primer ob sporu z «Entejem» - Kmečko zavarovanje, dvolaslniki in strokovna predavanja Razmere, v katerih danes živimo, nam prinašajo vsak dan nekaj novega, nepričakovanega, in ako nismo na to pripravljeni, nam včasih povzroča nešteto skrbi in mnogo potov in s tem tudi izgubo časa. Posebno občuti to naš kmetovalec na deželi, ki je precej oddaljen od mesta, na katero ga veže na ducate opravkov, čeprav so ti le splošnega kmet-»kega značaja. Prepuščen samemu sebi, tava večkrat za eno in isto stvar v oddaljeno mesto in včasih za same nasvete troši po nepotrebnem težko prisluženi denar. Ce je kdo potreben pomoči v tem pogledu, je prav gotovo naš slovenski kmet. Pa tudi na vasi so kmetje povečini prepuščeni sami sebi, svoji iznajdljivosti in opo-teči sreči; redko kje najdeš skupino kmetov, ki so tesno povezani med seboj v medsebojni pomoči. Le tam, kjer jih nujnost dogodkov ali izrednih razmer prisili, se povežejo med sabo, a to traja le toliko časa, dokler je res ta potreba nujna, nato preide vse spet v pozabo. Tako samevanje slovenskega kmeta v današnjih razmerah ni pametno niti koristno. Prav dogodki iz najbližje preteklosti nam nudijo jasno in IIAIIK PADLIH BORCEV Goriški demokristjanski občinski odbor je na eni izmed glavnih sej sklenil opustiti proslavo desetletnice osvoboditve našega mesta izpod na-cifašističnega jarma osvobo-ditve, ki je združena z osvoboditvijo Italije in vse Evrope. Po odločitvi goriškega, kakor baje tudi tržiškega občinskega sveta, se bo pri nas proslavljala desetletnica osvoboditve leta 1957. Zaradi nedemokratičnega stališča omenjenih organov oblasti, ki je povzročilo veliko ogorčenje demokratične in protifašistične goriške slovenske in italijanske javnosti, objavljamo nekaj besed dveh ustreljenih partizanov iz knjige uPisma na smrt obsojenih udeležencev evropskega odpora,» katerim je napisal uvodne besede pisatelj Thomas Mann; knjigo je izdal založnik Giulio Einaudi teta 1954. V knjigi je cela vrsta pisem borcev, ki so padli pod svinčenkami nacifašistov; med temi je cela vrsta pisem Avstrijcev, Belgijcev, Bolgarov, Cehoslovakov, Dancev, Francozov, Nemcev, Grkov, Italija* nov, Jugoslovanov, Luksen-buržanov, Norvežanov, Holandcev, Poljakov, Madžarov, in Rusov. Vsa ta pisma se začenjajo s približno enakimi besedami; «Dragi, ko boste prejeli to pismo, bom že mrtev...« Z istimi besedami je začel spoje poslovilno pismo tudi 43-letni mizar Aldo Sbriz iz Krmina 6. marca 1944 spojim sorodnikom, preden so ga naslednji dan ustrelili v Panov-cu. Potem je nadaljeval: »Moja bolečina je neizmerno velika, ne zaradi mene, ampak zaradi vas. Zelo sem vas ljubil in med vami sem našel svojo srečo, sem zadovoljen in srečen, da sem vas ljubil in da ste mske skupnosti ZAČETEK III. MOTOCIKLISTIČNE DIRKE PO ITALIJI današnji nogometni SPOR&g Triestina v Neaplju Odbor za proslavo desetletnice osvoboditve pri Zvezi italijanske izraelske skupnosti bo v prihodnjih dneh dal nalepiti lepak, v katerem bo prikazal Žide kot vojne žrtve nacifašistične tiranije. V tem proglasu se spominja vseh žrtev barbarskih zakonov po italijanskih mestih in po krematorijih onstran Alp. Obenem se’ spominja junaških dejanj partizanov, vojakov itd., ki so pomagali političnim preganjancem v Italiji in izven njenih meja. Spominja se tudi pomoči Zidom po svetovni vojni. Ob koncu poziva vse naj se borijo za bratstvo med narodi. DANES START V BOLOGNI IN PRIHOD V TRST (441 km) Prvi tekmovalci bodo prišli v Trst okrog 12.50 Udinese pred težko nalogo; ali mu bo uspelo, kar J* uspelo Triestini, ki je v Torinu premagala Juventu* Današnji spored nogometnih ski zvezi. V prvem srečanju'1 tekem serije A: v 1. ETAPA-441 km jf II. ETAPA-465 Itm , ►* 17. aprila | Ponedeljek 1S.apr. 1 Prepoved prometa zaradi motocikiis lčne dirke Zaradi motociklistične krožne dirke po Italiji, ki bo šla v nedeljo in ponedeljek tudi skozi naše kraje, je prefekt odredil, da je prepovedan cestni promet v obeh smereh in za vsa prevozna sredstva med 11.30 in odhodom zadnjega vozača danes, 17. aprila po sledečih državnih cestah: od mosta na Soči pri Pierisu do bivšega bloka št. 1 pri Devinu. Naslednji dan, in sicer jutri 18. aprila, pa je prepovedan promet med 7.30 in odhodom zadnjega udeleženca dirke (verjetno okoli 11.30) za vsa vozila v obeh smereh od bivšega obmejnega bloka št. 2, IHMOCIKUSTHMA DIRKA PO ITAUJI v organizaciji lista STADIO Gradiške ter obenem obvestil p(, vsej cesti skozi Dol, v Go-vse prisotne, da je na dražbi za gradnjo namakalnih na- prav bilo izbrano goriško gradbeno podjetje Mattiroli. rici pa po Tržaški ulici, Ul. Duca d’Aosta, (JI. Manzano, Ul. Aquileia in po državni cesti do mosta na Judriu. Delo ECA Občinsko podporno društvo (ECA) v Gorici daje podporo skoro 3000 revežem, ki se obračajo nanj in prosijo pomoč. Tako je v januarja razdelilo med reveže 2798 kg kruha, 450 kg testenin, 300 kg riža, 140 kg moke, 70 kg olja, 350 kg mesa, 24 kg rib, 130 kg slanine in 1271 1 mleka ter 80 kg premoga. V mesecu januarju se je v sirotišnici zglasilo 2212 moških. 1400 žensk in 80 otiok. Skupna vsota razdeljenih denarnih podpor v istem mesecu je dosegla 1.051.095 lir, ki so jih razdelili med 887 oseb. Poleg tega je društvo razdelilo še 9 oblek in 7 parov čevljev. Smrt mladeniča Pred kratkim so v Sovod-njah pokopali veselega in vedrega mladeniča Sava Arna-dia delavca v livarni SAFOG, v Stražicah. Savo je nekaj časa pred smrtjo tožil za pogostim glavobolom, za kar se je tudi odločil k zdravniku, ki ga je nato poslal na zdravljenje v Padovo. Kljub veliki prizadevnosti se njegovo zdravstveno stanje ni izboljšalo in pripeljali so ga domov, kjer je kmalu za tem zatisnil oči. CESTO V MAŠERE BODO GRADILI IZ ČEPLETiŠČA = Zaradi osebnih Koristi podžupana izigrali ooijo uečine premoaisma Kljub temu da se je večina gospodarjev iz Mašer izrekla za gradnjo ceste iz Jeronišča proti vasi, pa so oblasti storile tako, kakor je želel trgovec-podžupan iz Cepletišča Sestanek odbora za borbo proti toči V torek 19. aprila se bo v Krminu sestal izvršni odbor prostovoljnega konzorcija za borbo proti toči. Sestanek bo ob 20. uri v gostilni Aldarnet-to. Razpravljali bodo o zahtevi kmetov iz Ločnika, Pevme, Oslavja in Steverjana, naj bi se tudi pri njih organizirale postaje za iztreljevanje raket proti toči, Mašeri v sovodenjski občini spadajo med tiste vasi v Beneški Sloveniji, ki nimajo še ceste. Ze nad 80 let prebivalstvo Mašer, kot prebivalstvo drugih naših vasi, plačuje velike davke na račun svoje nerodovitne zemlje. Plačevali so in plačujejo, ne da bi kaj prejeli, ne da bi jim kdo olajšal njihovo težavno življenje. Do Mašer so vodile iz doline slabe poti, skoraj bi rekli lisičje steze. Sedaj je končno ministrstvo za javna dela odobrilo 6 milijonov lir za zgraditev ceste v to vas, da bi jo taok povezali z dolino. Po odobritvi tega zneska, je nastalo vprašanje, od kod naj bi cesto začeli, ali iz Jeronišča navzgor, ali iz Cepletišč skozi Gabrovico v Mašere. Mašerovci bi imeli večjo korist, ce bi zgradili cesto naravnost iz Jeronišča navzgor, ker bi bili tako najbolje povezani z dolino. «Ce-pletišče ima cesto«, pravijo kmetje iz Mašer, «toda ta je v hribu kot naša vas.» Da bi ljudstvo samo odločilo, od katerega kraja naj bi začeli cesto, so napravili nekakšni referendum. 37 družinskih gospodarjev je bilo za to, da se cesta zgradi iz Jeronišča proti vasi, 20 pa za to, da bi cesto začeli graditi iz Cepletišča. Zmagala je seveda večina, toda oblasti s pod- županom Jožetom Trinkom iz Cepletišča na čelu, niso upoštevale večine, niso spoštovale demokratičnega glasovanja mašerovskih kmetov, vemo naj še, da je občinski svet v Sovodnjah odobril referendum mašerovskega prebivalstva, vendar pa so .štirje možje storili kakor se jim je zdelo narekovali njihovi interesi. Cesto so začeli graditi iz Cepletišča proti volji večine prebivalstva Mašer. Da bi cesto zgradili iz Cepletišča p.oti vasi, se je boril na vse mogoče načine — kot smo že zgoraj omenili — sovodenjski podžupan Trinko, ki je iz Cepletišča. »Da je vlekel vodo na svoj mlin«, pravijo naši kmetje. Trinko ima namreč v Cepletišču trgovino in s tem upa, da bodo vsi Mašerovci povezani na Cepleti-šče, ne pa na druge vasi v dolini. Hoče, da bodo kupovali blago samo pri njem- S tem, da gleda samo na svoje osebne interese, zanemarja interese mašerovskega prebivalstva. To ni prav! Spregledati bi morale tudi višje gotce v naših dolinah, ki s svojimi gospodarskimi pozicijami izkoriščajo uboštvo in zaostalost našega prebivalstva. Do sedaj smo namreč na žalost vedno ugotovili, da so oblasti bile na strani teh ljudi. P. I. VIDEM BEILUNO TRENTO OR UTA Basssnn Piano d. fuaazze, VICENZti J MANTOVA FERRAR, P III. ETAPA-270 km Torek J9.april3 RAVENNA BOLOGNA vPosso d. Raticosa. RICCIONE FORL FIRENZE IV FTADA-449km Sreda 2O.aprila 'ERATA PERUGIA ASOOUP. IX.ETAW-274km Ponedeljek ».apr. PESCARA TERNI METI Avezzaru V. ETAPA-435 km Četrtek 21.apnTa PHf. ETAPA-406 km Nedeiia 24.aprita Castino Mtamura AVELUNO Spinazzola Scanzsno ARANTO VH. ETAPA- 583 km Sobota 25. aprila iCastroviDari VI.ETAPA -207 krni Petek 22.aprila p 17.-25.apnila - 9 etap - 5578 km COSENZ Atalanta - Fiorentina Catania - Spal Inter - Genoa Juventus - Udinese Napoli - Triestina Novara - Milan Pro Patria - Lazio Roma - Torino Sampdoria - Bologna * * N Spored današnjega predzadnjega kola košarkarskega prvenstvenega tekmovanja: Rim: Stella Azzurra Roma Milano: Borletti - Reyer Pesaro: Benelli - Virtus Min-ganti Cantu; Canta Milenka-Storm V c,rese Bologna: Gira Preti-Triestina (v prvi tekmi 45:46) Benetke: Junghans - Pavia Odred v Mostarju proti Veležu Današnji spored nogometnih tekem v Jugoslaviji: I. ZVEZNA LIGA (XVIII. kolo): Vardar : BSK, Zagreb : Radnički in Lokomotiva : Pro-leter, in Crvena zvezda : Spar-tak, Hajduk : Vojvodina, Sarajevo : Železničar; II. ZVEZNA LIGA (XI. kole); Rabotnički : Budučnost, Velež : Odred, Lovčen : Me-talac, Mačva : Bokelj, Napre-dak : Zenica; HRVATSKO - SLOVENSKA LIGA (XIV. kolo): Šibenik : Rljeka, Split : Tekstilac, Železničar (M) : Trešnjevka, Kla-divar : Branik, Ljubljana : Borovo, tJljanik : Segesta; SLOVENSKA LIGA (zahodna skupina — XII. kolo): Gra-fičar : Triglav, Slovan : Izola. železničar (G) : Branik, Aurora : Postojna, Piran : Krim. ski _._____ . , , Leningradu jih je reptčUV tanca SZ premagala z 20.0. boksat ■ končal« Tudi drugo srečanje ske reprezentance Finske Sovjetski zvezi se je „ z visoko zmago ruskih sarjev. V Leningradu je prezentanca SZ prema!1 Finsko s 14:4. Finski boksarji so kaj slabo začeli svojo turnejo po Sovjet- HOJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški mestni občini je bilo od 10. do 16. aprila 8 rojstev, 10 primerov smrti, 9 oklicev in 3 poroke. Rojstva; Dario Benossi, Marino Fabbris, Fabjo Močilnik, Viviana Bressan, Fulvia Sut-torini, patrizia Bacin, Sergio Taccheo, Giulio Bonnes. Smrti: 68-letni upokojenec Carlo Bertossi, 41-letni kmetovalec Ciril Skok, 81-letna gospodinja Maria Fiorido, vd. Cergna, 86-letna Anna Seitz, por. Dandini, 79-letna gospodinja Elisabetta Bott, vd. Batti-sti, 66-letni zidar Enrico Fe-drigo, 67-letna gospodinja Ge-noveffa Ferretto vd. Zoppel-lo 49-letni gradbeni težak Angelo Macchitella, 69-lctna gospodinja Caterina Bolzan, vd. Furlani, 77-letni odvetnik Gi-rolamo Testa. Oklici: trgovec Ezio Rigo-nat in delavka Cristina Ciu-bej, učitelj Aniceto Balestra in gospodinja Itala Brass, državni uradnik Dionisio Breda in delavka Bruna Vecchiet, orožniški podoficir Giuseppe Munari in gospodinja Bice Munaretto, Ernesto Aragona in Caterina Leonetti, orožnik Ottorino Trento in gospodinja Anna Robazza, policijski stražnik Pio Melisa« in gospodinja Giorgina Vescovi, delavec Marcello Projetti in gospodinja Italia Primosig, električar Alfred Strgar fn gospodinja , . _ ,. , Graziella Bregant, prav in kakor so jim „ , , . . , . . • - . Poroke; mehanik Luciano unli m i iruun tnloraei * Raida in gospodinja Luigia Tommasi, agent civilne policije Antonijo Pohcastro in gospodinja Carmela Lopresti, policijski stražnik Dario Fri-geri ih gospodinja Marija Pavlin. Obvestilo proiesorjem Pri šolskem skrbništvu v Gorici je na vpogled ministrska uredba z dne 7. aprila t.l. glede podeljevanja službenih mast na vseh srednjih šolah za šolsko leto 1955-56. Rok za vložitev prošenj za službena mesta je do 10. maja 1955. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in oblasti, da ni prav! Upošte- |Pcnofi lekarna Mantovan. Kor-vati se mora ljudska volja, Iz0 Verdi 17 - tel. 28-79; od 8. ne pa ene ali dveh oseb, ki 1,0 13- “re P* je dežurna le-d rži jo ljudstvo pod terorjem. I karna Vila S. Giusto, Korzo Na proteste mašerovskega prebivalstva, so oblasti odgo- i Italia 105 - tel. 31-52, vorile, da so začeli graditi cesto iz Cepletišča zaradi ekonomskih razlogov. Pravijo CORSO. 14.30: »Rodila se je KINO namreč, da bo cesta iz Cepletišča stala samo 6 milijonov, če bi jo gradili od Jeronišča, bi pa moralo biti najmanj 70 milijonov. To seveda ne drži, kajti 4 kilometre bo dlje od Cepletišča do Mašer in ne več kot štiri bi is ne bilo iz Jieronišča navzgor. Opozarjamo oblasti da naj kontrolirajo »tiri mo- filmska zvezda«, cinemascop, J. Mason. VERDI. 14.30: «Atila», S. Loren in A. Quinn, barvni film. CENTRALE. 15: »Črni pre- stol«, barvni ftim, B. Lan-caster. VITTORIA. 15: »Osnovna šola«. R. Billi in M. Riva. MODERNO. 15: »Žena / železno masko«, L. Haywaid. BOLOGNA, 16. — Ko je bilo ob 17. uri po pravilniku zaključeno pečatenje strojev za j III. motociklistično dirko po Italiji, je do sedaj 378 dirka- i čev razen svojega stroja po- | stavilo na kontrolo tudi svoje telo zdravniku dr. Lincei. ki je uradni zdravnik dirke. Stroji so sedaj vsi zaprti in jih bodo dirkači dobili nazaj jutri v zadnjem hipu, da bodo še lahko dospeli v Ulico Persice-tana na periferiji Bologne, kjer bo start ob 8,30. Ko so prišli še stroji «Mo-rini« (tehniki so delali do zadnjega na izpopolnitvi strojev), je kompletno tudi število tovarn, ki so zastopane na dirki. Edino »Perugina« in «Co-met« v kategoriji 175 se niso vpisali, medtem ko bo imela «MV» 175, čeprav ne bo udeležena uradno kot svoje stroje, ki jih bodo vozili znani dirkači, ki so vpisani kot «izolirani». Kot navadno, so skoraj vsi tekmovalci, ki so pri občinstvu najbolj priljubljeni, prispeli danes precej pozno. Navdušeni privrženci, ki jih kot vse te tri dni, ko je bilo pečatenje, ni manjkalo, so zlasti burno sprejeli zmagovalca L dirke ttr zmagovalca v svoii kategoriji II. dirke Tartarinija, zmagovalca 1. 1954 Provinija, italijanskega prvaka kategorije 175 Mendognija, prve vozače nekaterih bolj znanih tovarn in glavne akterje prejšnjih motodirk. Danes bodo dirkači odbrzeli proti Trstu. Pot je ravna in lepa in elapa kljub 441 km re bo težka. Ni torej pričakovati, da hi že jutri prišlo do posebnega raztrganja v Vistnem redu in da bi tekmovalci odpadli. Seveda pa okva-ie na strojih niso izključene in tudi kake druge neprijetnosti se lahko pripetijo. Prvi tekmovalci bi morali priti v Trst okrog 12.50 Seveda pa nikakor ni nemogoče, da pridejo tudi že prej a'> Pa pozneje. PRED PRIČETKOM TEKMOVANJA ZA DAVISOV POKAL 1 ugoslavija-Finska 3:0 po prvih dveh dneh dvoboja Sedaj še ni mogoče govoriti o favoritih v evropski coni V petek se je v Zagrebu začel mednarodni teniški dvoboj med Finsko in Jugoslavijo. V prvi igri je jugoslovanski državni prvak Petrovič premagal finskega prvaka Saloa z rezultatom 6:3, 6:2, 6:1. V drugi igri pa je Panajatovič premagal Nyssoeena s 6:3, 6:4, 2:6, 9:7. ZAGREB, 16. — Jugoslovan-j ska teniška reprezentanca vo-tovarna, I di s 3:0 v srečanju s Finsko. Danes je jugoslovanski par Fetrovič-Jagec premagal finski par Salo-Krause z 9:7, 6:2, 6:4. To tekmovanje bo lahko za jugoslovanske igralce dobra priprava za prvi dvoboj v tekmovanju z moštvom Cila, proti kateremu bodo nastopili konec meseca v Karlovcu. Letos so v evropski coni tudi Argentina, Cile in Južna Afrika, ki nikakor niso slabi predstavniki in lahko marsikomu zmešajo račune. Mogoče je prav med njimi moštvo, ki bo Švedom pre- prečilo, da bi še enkrat postali evropski finalisti. Sicer pa i Villa 40, West Bromwich,. premagal Macheta, Trampuž CT.arlton 38, Preston, Hudders-field 37, Sheffield United, Newcastle, Bolton 36, Black-pool 35, Tottenham, Cardiff 34, Leicester 30, Sheffield Wed-nesday 23. DUNAJ, 16. — Predsedstvo avstrijske nogometne zveze je naložilo dunajskemu klubu «Admira» 20000 šilingov globe (cgrog 500.000 lir), ker je odšla na turnejo in odigrala 11 tekem v inozemstvu, ne da bi prej prosila za predpisano dovoljenje oblasti. LONDON, 18. — Italijanska reprezentanca rugbyja je danes izgubila tekmo z reprezentanco Londona v razmerju 22:11 16:5). Karaklajič zmagal v prvih dveh kolijh V Bognor Regisu (Južna Anglija) se je 13. aprila začel ni reč e n o, d a j" e treb a top re- i mednarodni šahovski turnir po ! švicarskem sistemu. Sodeluje 32 šahistov, med njimi trije Jugoslovani: državni prvak mojster Karaklajič in mojstrska kandidata Trampuž in Martinovski. V prvem kolu je Karaklajič ODBOJKA Zmage in porazi Holandcev v Jugoslaviji prečiti prav Švedom. Lahko so to tudi Belgijci, pa tudi Italijani bodo zopet nevarni, ko letos spet nastopa Gardi-ni. Mogoče bodo imeli prav Švedi najtežjo pot do finala, saj imajo za nasprotnike Francoze in Belgijce razen južnoameriških moštev. V prvem kolu bodo nastopile sledeče dvojice; Avstrija-B'inska na Dunaju od 30. a-prila dalje, Nemčija-Irska v Duesseldorfu 30. aprila, Egipt-Turčija v Carigradu 30. aprila, Monaco-Argentina v Mon-tecarlu 30. aprila, Svica-Ho-landska v Baslu 29. aprila, Jugpslavija-Cile v Karlovcu 29. aprila, Portugalska-CSR v Lisboni 29. aprila. V drugem kolu bo zmagovalka iz dvoboja v Karlovcu imela za nasprotnico Madtar-ako. Cheisea krepko vodi V Karlovcu je v petek gostoi vala mestna reprezentanca Haaga. Ženska ekipa Lokomotive je premagala Nizozemke z rezultatom 3:2, moštvo Haa- ki ud neodločenemu rezultalu gr pa je premagalo domačega ' Radnika z rezultatom 3:0. | LONDON, 16, Rezultati V mednarodnih odbojkar-: Prvenstvenih tekem angleške skih tekmah, ki sta bili v okvi- j • tvtzije. ru proslav desetletnice boditve Reke, je osvo-1 Aston Villa-Sheffield United moštvo Haa- S:1- Blackpool - Cardiff 0:0, A„,.n,pnt:tnn) Dolton - Everton 2:0, Charlton na premagalo reprezentanco • Reke s 3:0. V predtekmi je I’ Manchester City 1:1, Hud- tkipa Haaga po borbi premagala odbojkarje j zagrebške Lokomotive z rezultatom 3:2. BRUSELJ, 16. — Košarka: Belgija-Nemčija 69:51 (32:17). Za radi pomanjkanja prostora Je danes izostal podlistek in ga bomo zopet objavili v torek. razburljivi j deisfield - Nervcastle 2:0, Man-,-lchester United - West Brom-wich 3:0, Portsmouth - Chel-sea 0:0, Sheffield Wednesday -Leicester 1:0, Sunderland-Pre-ston 2:1, Tottenham - Burnely 0:3, Wolverhampton - Arsenal 3:1. Po današnjih tekmah je lestvica taka: Cheisea 50 točk, Wolver- hampton 46, Portsmouth Sun-derland 44, Manchester City. Arsenal. Manchester United 42, Burnely til, Everton, Aston Greenvvooda, Martinovski pa je remiziral z Greenom. Vsi trije nasprotniki jugoslovanskih igralcev so bili Angleži. V drugem kolu je Karaklajič premagal Amerikanca Spi-lerja, Trampuž in Martinovski pa sta med seboj remizirala. Po drugem kolu vodijo Karaklajič, Wood, dr. Tartakover in Clarck z dvema točkama, Trampuž ima poldrugo, Martinovski pa 1 točko. KIHU ŠHHIIfijj predvaja danes 17. ob 15. uri film: Telički Igralci: F. FABRIZI - F. INTE* LENGHI in L. RUF? Ponedeljek 1*. t- ® . 18. uri barvni ti*®' Zven o!) z ob lland Igralci: RAY MI HELENA CARTER KlNOPROSFK-KONjOVj1 predvaja danes 17- ® ob 17. uri ft|m: »ROPAR IZ TACC DEL LUPO« AMEDEO NAZZAR Elektro-inštalacilsko P®^ jetje - Sprejema ^ naročila in poprav* ^ nove inštalacije vse® električnih napelJajJ- ^ kličite našo št. **!• z Ul. Boccaccio 10- SE priporočam0 Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - Trst j AVTOPREVOZNO PODJETJE FRANC LIPOVEC PREVOZ pginiiKOV na Tržaškem,v Irtjj slnviioi Avstr«; in druge GARAŽA: „396 UL Timeu* 4, teL v SlANOVANJfit UL F. Severo 6, tel. 33-H3 predvaja danes 17. t. to. z začetkom ob 15- u jutri 18. t. m. z začetkom ob 18. uri filro .KIHIHIVE KIIITIlR Igralka: J. CRAVVFORD Lepota in predrznost, sovraštvo in laž, ljubosum0 in hudobija, ljubezen in obup. NAJMOČNEJŠE FILMSKO DELO V TEM 0 st OBIŠČITE TVRDKO KERŽE M t- «c •~9 —3 S> < CD < Z z M O w CC Oh CC O N O Oh ITAWKINS LONEC NA PRITISK ENOSTAVNOST IN GOTOVOST DELOVANJA STA TAKI, DA DOVOLJUJETA UPORABO VSAKOMUR! PRISTEDILI BOSTE 80% NA PLINU IN CASU. NOVI REVOLUCIONAR HOOVER! — LIKALNIK NA PARO IN NA SUHO. TAKO IMATE DVA LIKALNIKA V ENEM. MORATE OPRATI DELOVNE OBLEKE? HODITE BREZ SKRBI! ELEKTRIČNI PRALNI STROJ HOOVER JIH OPERE V 7- MINUTAH, NE DA BI BILO POTREBNO OBLEKO PREJ NAMAKATI. PRODAJA TUDI N A OBROČNO ODPLAČEVANJE ZAPOMNITE SI TVRDKA tel. 35-0*9