List 34.
Gospodarske stvari.
Napredek sirarstva v Bohlnji na Gorenskem.*)
Bohinj je dolina na Gorenskem, 2C00' nad morjem vzdignjena, raztegajoča se od zahoda proti vzhodu. Pri Bistrici je nekoliko širja, proti Bledu pa se bolj stisne. Polje se dvakrat v letu poseje, a vendar se še mnogo žita iz druzih dežel vvaža. Izvažajo se iz Bohinjske doline razen železa, ki ga Ljubljansko industrijaino društvo pripravlja — le živina in pridelki iz mleka.
Čudno se zdi tujcu, ki prvikrat to dolino obišče in kmetijstvo nekoliko pregleduje, da so ravno one stroke, ki omenjeni dolini največ dobička donašajo, do zdaj bile najbolj zanemarjene.
Živinoreja, mlekarstvo in planšarstvo so se do novejših časov le malo razvijale in vse le po starem kopitu. Živine imeli so posestniki mnogo, celo preveč, kajti gledali so le, koliko repov ima kedo v hlevi, ne gledč na to, ali imajo dovolj krme ali ne. Cez zimo krmila se je živina le toliko, da se je obdržavala pri življenji, misleč si, da bode v poletnem času nadomestila planinska paša vse, kar je dolgotrajna zima pokvarila.
Mleko,   katero   so   po   letu   dobivali   od  krav,   so porabili za   narejo   surovega  masla in kisle skute.    Sirarstvo poznali so le po imenu.   O oskrbovanji in gnojenji planin še mislili niso.
Moj namen ni tukaj razpravljati, v kakem stanji se živinoreja, mlekarstvo in planšarstvo še danes nahajajo ali koliko so se že zboljšala, ampak s kratka hočem z veseljem poročati, kako je napredovalo mlekarstvo v tem kraji, zapustivši stare običaje, in pri-jemši se umnega gospodarstva.
Povod k temu napredku dalo je slavno c. kr. mi-nisterstvo kmetijstva, razpisavši darila že leta 1868. za sirarska društva Avstrijska, in s tem, da je v ta namen podelilo mnogo podpore c. k. kmetijskim družbam.
*) To poročilo je spisal T. Hitz. Gosp. Hjtz je Švicar ter na Švicarskem izšolan sirar. On izdeluje Švicarski sir v Polubinu in na planini Razor (na Goriškem) z najboljšim vspchom. C. k. družba kmetijska Goriška, ki je to poročilo natisniti dala v svojem „Gosp. Listu" , ga je poslala naši družbi kmetijski po izrecnem naročilu si. m i ni s t erst va kmetijstva,   naj se natisne v „Novicah".
V imenu družbe kmetijske Kranjske.
Dr. Jan. Bleiweis.
Da je Bohinjsko mlekarstvo napredovalo, je pa tudi zaäluga g. župnika J. Mesarja iz Bohinjske Bistrice, kateri je s podukom in velikim trudom ustanovil prvo sirarsko društvo v občinah Bistrica, Bohinj, Bitnje in Lepence. To društvo je počelo svoje delovanje 10. junija 1873. na planini „Bitnje", in delalo do 14. septembra tistega leta. V 15 dneh izdelalo se je 22.380 bokalov mleka v mastni sir in skuto. Sira dobili so 5307 funtov. Prodali so ga v Ljubljano nekemu trgovcu za 37 gold. cent, ter dobili za vsega skupaj 1963 gld. 59 kr. Vseh stroškov bilo je skupaj 170 gold. Ce odbijemo stroške od dohodkov, ostane 1793 gold. 59 kr. čioiega dohodka za mleko, katero je bilo tedaj prodano po 8*01 kr. bokal, brez skute in siratke, ki so jo po vrhu tega družbeniki dobili. Iz 100 funtov mleka naredili so 9*48 funtov sira.
Ta srečni vspeh je med ljudstvom toliko veselja vzbudil, da so se že v prihodnjem letu (1874.) ustanovile tri nove družbe v okolici Bistriški-Bohinjski , in sicer: v Nemških rovtah, vNomnu in Ravni; te družbe so ustanovljene po izgledu Bohinjskega društva. Društvo v Nomnu je izdelovalo sir le na planini 88 dni. Nemške rovte in Ravna izdelavale so sir tudi v dolini, in sicer prvo društvo 120 dni, zadnje 101 dni. (Poročilo popisuje dalje na tanko delovanje sirarskik Bohinjskih družeb, kar so „Novice" že tudi na drobno popisale v listih 12., 13., 14., 15.,  16.,  17.,  18.,  19. in 20.)
Na planini Ravni je izdeloval sir neki Bohinjec, izobražen mladeneč, in sicer ne po stari navadi, ampak na način , kakor se ga je navadil pri nas v Polubinu in na planini Razor. Ta mladeneč po imenu France Ravnik, se je učil pri meni s pomočjo podpore c. k. kmetijske družbe Ljubljanske več dni praktičnega sirarstva. Pred in za tem podukom podučeval ga je teoretično gosp. župnik Mesar. Ko sem bil preteklo leto nekoliko dni v Bohinji , smo naredili v Ravni prvo ^stiskalnico za sir in naročili si potrebnega orodja iz Švicarskega.
Cisto, urno delo, raba termometra in drugih orodij, kakor tudi visoka cena, za katero se je prodal Ravnikov sir, storilo je jako dober vtis na druga društva. Ona se niso več zadovoljila s starokopitnim delom, ter so se že štiri društva odločila, da bodo letos izdelovala
¦v                                                                                                                     /
sir na Švicarski način,  kakor  ga je že lansko leto izdeloval Ravnik.
Za vse to se ima Bohinj zahvaliti g. župniku Mesarju, kajti njegova skrb ni bila samo ta, da je ustanovil sirarska društva, ampak skrbel je tudi za to, da
se sir na najboljši Švicarski način izdeluje. Zatorej je stare Goriške sirarje le toliko časa rabiti mogel, dokler ni iz naše sirarnice dobil dovelj sposobnih sirarjev.
Že lansko zimo me je prosil g. Mesar, naj mu dam iz moje sirarnice dva izučena sirarja, ter jima tudi nekoliko pripomorem pri naročevanji orodja in pri na-pravljanji sirarije. Rad sem ustregel želji g. Mesarja, in mu poslal dva izučena mladenča, kajti g. Mesarjevo prijateljstvo jako visoko cenim, pa tudi Bohinj mi je še tako v sladkem spominu, da sem z veseljem njegovo željo spolnil.
Ko sem bil letos zopet v Bohinji, smo naredili naj-večo društveno sirarijo v Bistrici, in reči smem, da je tako dobro urejena, kar se tiče priprav za sirarstvo, da jo smem izgledno za vsa druga društva imenovati.
V   drugih sirarijah se je mnogo zboljšalo in naročilo mnogo novega orodja.
V  Ravni in Bitnji izdelujeta sir dva Bohinjca, ki sta se s pomočjo podpore c. kr. kmetijske^ družbe Ljubljanske pri meni na planini Razor na Švicarski način sirarstva izučila. V Nemških Rovtah in v Bistrici izdelujeta sir dva Goričana, ki sta se tudi pri meni sirarstva izučila. Veselo je videti, kako si ti štirje sirarji prizadevajo, da bi drug druzega o boljšem izdelovanji sira prekosil.
Vspeh bode različen, kakor je različna paša na planinah. V dolini bode boljši kakor na planinah, ker imajo v dolini boljšo pripravo za sirarstvo.
Tudi Tolminski sirar, ki še po stari navadi sir izdeluje, bode po primeri imel dober vspeh, ker je njegova planina najbolja.
Nadejam se pa, da se bode neutrudljivemu gosp. župniku Mesarju posrečilo, da bode teh pet društev čedalje bolje napredovalo s pomočjo daljnih podpor od c. kr. družbe kmetijske, da bode jim mogoče napraviti sirarstvu potrebna poslopja, in da bodo društva poleg sira tudi surovo maslo iz sladke smetane izdelovala.
Gotovo se pa smemo nadejati, da bodo B oh i nj s ka sirar ska društva pod vodstvom g. Mesarja kmalu tako napredovala, da bodo kinč in izgled celi Kranjski deželi.
V   Polubinu meseca maja 1876.
270