PTUJSKI TEDNIK Glasilo Socialistične zveze delovnili ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujski tilnik« zavod > samostojnim fmartsiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik; Anton Bauman Ure-dništo in uprava; Ptuj, Lackova 8 Telefon lòfi, čekovni raćun pn Komunalni banki Maribor podružnici E^j, štev 804-708-5-206 ftokopisov ne vraí'amo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za inozemstvo 1250 din Ceno 15 din PTUJ, 20. januar 1961 Letnik XIV z referendumom o usodi Alžira je de Gaulle prevzel na svoja ra- mena odgovornost za nadaljno re- ševanje tega večletnega zaplete- nega problema. Predsednik de Gaulle je s svojimi vprašanji na volivce samo sprožil kamenček, sedaj pa je važno, kako se bo ta kamenček kotalil po hribu, koga bo uničil, spodnesel in potegnil za seboj v dolino. De Gaulle si vsekakor prizadeva, da bi spodne- sel alžirskemu osvobodilnemu gi- banju pravico, da bi sodeloval pri samoodločbi in pri pogajanjih o bodoči ureditvi Alžira. Osvobodilno gibanje pa kaže drugačen obraz. Po najncvejšj de- klaraciji ne zavračajo možnosti za pogajanja, pač. pa obratno po- zdravljajo takšne težnje, obenem pa odločno poudarjajo, da poga- janj brez FLN ne bo, kajti to je edina sila, ki se lahko pogaja. De Gaulla si zamišlja, da bi se poga- jal s tistim tankim slojem pro- francr-.'k h musliijma^nrv, s kat^^rim sploh nikoli ni bil v sporu, saj so mu ploskali in bili celo poslanci v francoski skupščini. Francija pa je pred odločitvijo, ali prizna FLN, ali pa vodi še naprej politiko, ki nima izhoda. Krepitev kongoških sil čeprav moramo hiti pri ocenje- vanju posameznih kongoskih pro- blemov zelo oprezni, ker gre če- stokrat le za gmotna, ne pa za politična vprašanja, lahko vidimo, da se prolumumbovske sile utrju- jejo, na drugi strani pa nasprot- niki vseh vrst — Combe, Kasa- vubu. Mobutu — izgubljajo živce. Navedel bom samo nekaj uspe- hov vlade v Stanleyvillu: uničenje Mobutujevih padalcev, uspešno vkorakanje v Katango in ustano- vitev posebne pokrajine Lualaba, pridobivanje ugleda v Leopold- villu, pogovarjanje s predstavniki OZN, uspešni napadi uporniških enot plemena Baluba in drugo. Zaradi takšnih pojavov se odnosi vedno bolj jasnijo. Mobutu se ne more več izgovarjati, da je Lu- mumba vodil nekakšno »levičar- sko'.- kongoško politiko, ker vsak- do ve, da dobiva ameriške dolarje, da bi preko njega prišli Američani do pravic, ki jih ne bi drugače dobili. Nevezane države se trudi- jo, da spor ne bi dobil prizvoka spora med bloki. Zahod se je očitno nagnil v to smer, medtem ko za Lumumbo, to je za njegove ljudi v Stanleywillu, ne bi mogli tega trditi. Zato pridobivajo po- zitivne sile vedno bolj na ugledu. Vzroki belgijske krize Belgijski delavci so stavkali šti- ri tedne m čeprav so »enotni za- kon« v skupščini že sprejeli, še ni rečeno, da kriza ne bo dobila dru- gačne oblike in tudi drugačen konec. Osnovni vzroki .so v sami belgijski družbi. Na eni strani so po vojni izredno močno koncentri- rali kapital v monopolističnih družbah in podobno, pri tem pa niso skrbeli za modernizacijo in- dustrije, saj so imeli poseben po- ložaj, ker je bila njihova industri- ja skorai nepoškodovana. V prvih povojnih letih so skrbeli za do- bičke, niso pa mislili na bodoč- nost. Morebitne nevšečnosti na gospodarskem področju so krili z davki in zunanjetrgovinskimi do- bički iz Konga. Pred leti pa je zastarelost obratov prvič pritisnila v javnost. Delavci v Valoniji so povedali, da tako naprej ne gre in da morajo kapitalisti misliti tudi na napre- dek, ne pa samo na dobičke. Za opozorila se niso zmenili. Na eni strani so v deželi zapiral¡ rudni- ke, na drugi strani pa so v pre- težno kmetijskem delu Flandrije odprali obrate za predelovalno in- dustrijo. Tiste nezaposlene delavce iz rudnikov v teh tovarnah niso zaposlili, ker je bilo dovolj ljudi na vasi. Sedaj, ko so zavozili svojo poli- tiko v Kongu m ko so se v gospo- darstvu znašli pred polomom, je vlada pripravila zakon o var- čevanju, ki so ga objavili pod imenom »enotni zakon«. Delavcem bi odvzeli vrsto pravic, da bi s takšnimi prihranki atro- nažne službe m za to, da bi se na.jiprej lot li tistih vprašanj, ki so v večini prtmei-ov gikivni vzrok vsega cstalega zla v družinah. Lam je svec temeljito prouči in anaMziral obseg in vp.iv stano- vanjske problematike na družine. Največkrat je рслпапјкапје ustirez- nega si.anovanja povzročitelj tež- kih n es oglas j v družint. Njih po- sledice pa najbolj občutijo otroci, ki so ргФСе prepirov in marsikje tudi fizične h obračunavanj med starši, Svet pcdipira zato žel.je dru- žin, da bi gradil investitcrji tudi v bod'cče praktična, zdrava in pri- memo opremljena stanovanja m stanovanjske zgradbe, v katerih bo dovolj prostora tudi za otroke s prostori za razbremenitev druž.n v okviru stanovanjske skupnosti. Pomanjikianje ustreznih ctroških prostorov v novih zgradbah kaže namreč na .(xidcenjevanje družbe- ne skrbi za otroke. Zato se ne ču- d mo, če so ceste izpred novih stanovanjsfcih zgradb marsikje otroška ig'HŠča, kar seveda tudi ni brez po&ledic. P-onekod so vse to že uipoštevaii in v novi zgradbi našli prim^-rno sobo za otroke, jo primerno opremi i in jo tud s pri- dem up-rabljajo. Zgledi so že, iz- kušnje tud?, potrebno bo samo še posnemanje. Svo.jevrstèn j? prohlem otrok, ki jirn morajo vzgojni domi^-vi na- doknaditi, cesar jim druzioia ni dala. .Nic manjšil pa ni pi^oblem rtiok. k« se vračajo iz vzgnjnih diimov v prejšn.je, nj m šii пзтрп zdravstveno utrditi of roke m jim pripraviti pHmerpn oddih in razvedrilo ob morju. Ta akcija je zavzela P^e- ce.jšn.jo sipino. Samo lan?ke po- čitnice je v Biogradu na morju letovalo 520 otrok. Pri tem pa niso všteti otroci, ki so letdvali na tabor^njih v planinah, za katera so poskrbele ostale organizacije. S tem pa še niso z črpane vse želje i-n p-trebe v zvezi s skrbjo za varst^n družine, zlasti za var- stvo mlad'h ljudi, ki si želijo v. uk, pa .jih Sitarsi sa.mi ne morejo dati solat glede na preskromne dohod'ke. Z razvojem mdustr je in obrti v obcmi bodo dane ptujski obe mi v bodoče tudi vec je mož- nosti za .šolanje m za^poskte-v mla- diine. Od skupne vsote okrog 13 mi- Kjr-npv dinarjpv. kn so bi'i lansko le (o določeni za najnujnejše po- treho s področja varstva družine, je bilo porabljeni skorai 7y mili- jone za podpore nzje-solcpm in va.iencem, nad 5 mili.jonov dinar- jev za vzdrž^^vanje ntrck v domo- vih, skoraj ^ m-''iirTie di'nprjpv za rejnine, nad 700 tisor dinarjev za P^dp.^re otrokom padi h borcev in žrtev fašističnega nasilja. 700 ti- soč dinarjev za letovanja zdrav- stveno ogrožpnih oti*-ok. 200 tisoč d'narjev za letovan.je otrrk članov Zvpze borcev, 200 tisoč dinarjev za počitniško ko'oni jo na Pohorju in 100 tisoo d nar jev pa za Teden otrrk.3. O sam.em lan?koi"etnem delu sve^ ta. o n.jegnvem, širokem delovnem fx^drocju. o lansko'letn-h u.če dosev'. zažeJjene uspehe. V. B. Ï icbruâifi! seminar m sâiiioiipravitiaiilâ Družbeno-ekonnmski sektor Delavske univerze Ptuj. pri- pravlja sedemdnevni seminar predsednikov delavskih svetov in predsednikov upravnih od- borov. Seminar bo pričel v pe- tek, ~i. Tcbriiarja 1461. in bo v veliki fivorani Občinskega ko- miteja Z K S. V dopoldanskem času bodo predavanja, v popoldii nskem času pa se bo delo na semi- narju razvijalo v studijsko- debatnih skupinah po gospo- darskih panogah. Stiidijsko-de- batne skupino bodo za gostin- stvo, trgovino, industrijo, obrt in kmetijstvo. Tako bodo ude- leženci seminarja pwlrobneje razpravljali o vprašanjih, ki so bila nakazana v predava- njih in konkretnih problemih posameznih gospodarskih orga- nizacij, .štiidijsko-debatne sku- pine bodo obiskali politični delavci, predstavniki ljudske oblasti, zbornic in sindikatov in skupno z udeleženci pro- učili tista vprašanja, ki so naj- bolj pereča. Na seminarju bodo obravna- vana naslednja vprašanja: — razvoj delavskih svetov in njihova vloga v našem druž- benem sistemu; — organi delavskega samo- upravljanja in neposredno so- delovanje članov delox'nega ko- lektiva v upravljanju gospo- darske organizacije, — odgovornost in funkcije organov delavskega samo- upravi jan ia in njihovih čla- nov; — metode dela organov de- lavskega samoupravljanja: —- odnosi med podjetjem, ko- muno in širšo družbeno skup- nostjo; — planiranje v gospodarstvu; — formiranje in delitev do- hodka med podjetjem, komu- no in širšo družbeno skupno- stjo; — delitev čistega dohodka in nagrajevanji« v gospodarstvu; — periodični obračuni in za- ključni računi: — organi delavskega sajno- upravljanja in zbor proizva- jalcev: — nova delitev dohodka: — uvajanje ekonomskih еп(И in obračunavanje istih: -- otkrit je človeka kot fak- torja v proizvodnji; — psihologija dela; — sprejemanje novih delav- cev: — splošna skrb za ljudi; — analize in čemu služijo: — ,zdravje in fizična kondi- cija delavcev: — higiensko tehnična zašči- ta in varnost pri delu; — nekatera vprašanja iz za- kona o delovnih razmerjih in sedanii problemi in bodoče na- loge delavskih svetov in uprav- ni odborov. Program je skrbno priprav- ljen in zajema vsa tista vpra- šanja, ki so za uspešno delo delavskih svetov in upravnih odborov najaktualnejša. Vod- stvo dnižbeno-ekononiskega sektorja se predvsem trudi, da zagotovi dobre in izkušene pre- davatelje iz Ptuja, Maribora in Ljubljane, tako da bodo v.sa predavanja na primerni višini. Pričakujemo torej lahko, da bo sedemdnevni seminar pred- sednikov delavskih svetov in upravnih fHborov pomemben delež k uspešnejšemu delu de- lavskih svetov in nadaljnjemu razvoju delavskega samouprav- ljanja v ptujski komuni. F. B. Delo protituberkuloznega dispanzerja v Ptuju Protituberkolozn,- dispanzer Zdravstvenega doma v Ptuju je končno zopet dobil stalnega zdrav- nika. Čeprav je v boju z jetiko v vseh njenih oblikah seda; lažji, ker imamo učinkovita zdravila, vendar na našem področju se ni zmagovi- to izbojevan. Na novo odkritih primerih tuberkuloze v letu 1959 1.53 in v letu 1960 118 je več kot resno svarilo, da je nenehna bud- no.st na tem področju odgovorna naloga zdravstvene službe. Težke socialno ekonomske prilike in zdravstvena neprosvetljenost bolj oddaljenih, odročnih predelov na- še občine, kjer živijo ljudje še v vsestransko zaostalih pogojih — dajejo plodna tla za širjenje te bolezni. Zdrav.stvena služba sama ne bo mogla rešiti tega problema, ker so vzroki pretesno povezani z gospodarr,kimi prilikam: Tuberku- loza je socialna bolezen. Vendar pa s tem ni receno, da mora čaka- tj zdravstvena služba na izboljša- nje pogojev. Od 15. januarja 1961 zopet vsakodnevno redno posluje protituberkolozni dispanzer in si- cer za sedaj ob ponedeljkih popol- dne, ostale dneve pa dopoldne. Občasno ima tudi socialno skrb- stveni dan. Ker so težave bolnikov in prebolevnikov okoh ponovne zaposlitve, s preskrbo družine za časa dolgotrajne delanezmožnosti itd. tako pereče, ker je od njiho- vega reševanja odvisno ne samo ozdravitev bolnikov temveč pogo- sto tudi usoda cele družine in ker ima v dnižinske prilike najboljši vpogled dispanzerska patronazna služba, je razumljivo, da lahko do- prinasa tak dan svoj velik delež | k ozdravitvi. Z druge strani pa jasno, da je socialno skrbstven • delo dispanzerja samo posrednik in tolmač med prizadetimi in skupnostjo in da je uspeh brez ra- zumevanja in pomoči občine, delo- dajalcev in množičnih organizacij nemogoč. Zato sodeluje v socialno skrbstvenem svetu predstavnik oddelka za zdravstvo občine, soci- alnega zavarovanja, posredovalnice za delo. rdečega kriza, zavoda za zaposlovanje invplidov in sveta za stanovan.jska vprašanja. Istoča.sno je protituberkolozni dispanzer pristopil k izvajanju ši- roke zaščitne akcije cepljenju proti tuberkolozi — besežiranju. Nihče ne more zboleti za tuberku- lozo, če ni prišel v stik s tuber- koloznimi klicami, pa naj živi pod še tako neugodnim: pogoji. Če se nam posreči uniciti vse klice, je boj s tuberkulozo končan. Klice pa ne živijo dolgo same, bohotijo se v telesu bolnika, on jih seje največ v svoji bližnji, potem pa pa tudi daljnji okolici. Iz tega sledi, da so najbolj izpostavljeni okužbi člani družin bolnika in da moramo .e-te najprej zaščititi. Ceprti moramo presti tuberkulozi vse tiste, do katenh bi lahko pri- šle ruberku'ozne k'ice. skupn^o ljudi imenujemo kontakt — po- meni neposredni stik. Na področ- ju ptujskega protrtuborkul - znega dispanzerja imamo takih družin- skih članov 2.800. Razen teh so posebno izpostav- ljeni okužbi otroci, ki pridejo iz varnega omejenega okolja družine prvič v šolsko skupnrrst. Saj veste, da tudi otroške nalezljive bolezni se širijo v družini, ko prvi otrok dozori za šolo. To je dmga sknjpi- na, ki JO je treba cepiti. Tretia skupina so mladoletniki, ki po končani soli gredo v svet, v nadaljnji uk, ali pa v službo. Zo- pet menjajo življenjsko sredino, kot začetniki pogosto delajo pod težkimi pogoji službe ali učenja, ki izčrpavajo telesne moči in iz- postavljajo doraščajoče večji ne- varnosti obolenja. Tudi nove mož- nosti kontakta — stika z izvori tubrekuloze - •- z bolnik . se pojav- ljajo. Moramo torej tudi to skupi- no, zadnje razrede šol cepiti. Še eno skupino cepimo — to so otroci, ki živijo po internatih. Kljub temu. da so vsi zdravniško pregledani preden so sprejeti v internat, se lahko zgodi, da se kak primer že v otroških letih za« zdravljenega obolenjir po prehladu ah gr'pi spet obnovi in bi lahko nastala okužba večjega števila so- vrstnikov v prilikah skupnega in- ternatskega življenja. Za zdravila tuberkuozmm bol- nikom in oeplj«nje prr^ti tuberku- lozi — besežiranju vseh teh sk"j- pin je Občinski ljudski odbor Ptuj odobril 2 milijona dinarjev, za ka- tere se mu tudi na tem mestu najlepše zahvaljujemo. Res s pri- dom pa bodo ta sredstva uporab- ljena, če se bodo vsi prizadeti po- samezniki v navedenih skupinah dasciplinirano odzvali vsem vabi^ li^m in izzvajali vsa navodila. Po- sebno nujno je razumevanje in sodelovanje šolskih uprav in odbo- rov. Pripravljalna dela so končana, medicinska sestra je specialno za to nalogo usposobljena cepljenje je začelo, in ko bo za nami, smo zopet velik korak dalje za zaščito naših ljudi pred tuberkulozo. Dr. Nada Pavličev шштш 18611 Piiiu ________.______^ ____.________ ^_______ _....._,...._____.._______..___i_■ ___....__________ _______ . _ , ■____. Pripravljalni odbor za letosnj» kurentovanje v Ptuju m karne val se je v sredo 18 januarja lOfil zopet sestal in ugotavljal, kaj vse je ze storjeno, in pri- pravljeno, da bo pustni festival uspel in kaj vse bo se potrebno storiti, da bo uspeh kurentova- nja zagotovljen. Odbor ima okviren, skoraj po- droben nacrt za »^elotni etno- grafski m karnevalski de! kuren- tovanja Odbornikom in komisi- jam je naložena izvedba podrob- nosti. Večina skrbi, dela in od- govornosti je prenesena na de- lovne kolektive, nekaj na etno- grafske skupine in na posamez- nike. Letošnje kurentovanje mnogo obeta, pa tudi mnogo za- hteva od organizatorjev. V ne- deljo 12 februarja b-vlo Ptuj na- polnile skupine prijavljene za (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTU.l. ''0. JANUAR 1961 Âgrotransport « - novo podjetje v Ptuju Podjetje »AGROTRANSPORT« Ptuj s sedežem v Rajšpovi ulici se je razvilo iz obrata Kmetij- ske strojne po-staje v Ptuju v samostojno podjetje, ki so mu priznane vse pravice pravne osebe s strani pristojnih orga- nov, ki se zavedajo, da je v ob- čini potrebno specializirano podjetje, ki bo lahko samcsiojno opravljalo strojno službo z go- seničarji in buldožerji ter trans- portne usluge. S težkimi stroji bo lahko to podjetje mnogo storilo v sadjar- stvu, vinogradništvu, gozdar- stvu, pri regulacijah in melio- racijah, v gradbeništvu itd. Po- leg teh del se bo podjetje lahko bavilo tudi z avtoprcvozništvom in špedicijsko službo z vsemi razpoložljivimi sedanjimi in no- vimi vozili. V svoji avtomeha- nični delavnici je podjetje spo- sobno opravljati razna popravila za svoje potrebe in druge naroč- nike, ker ima tozadevno strokov- no osebje. PošloA'no območje podjetja sta Slovenija in del Hrvatske za kmetijsko strojno službu, za transp:;rt pa celo-na .Jugoslavija. Prejšnje usluge je podjetje v manjšem ali večjem obsegu že prej opravljalo razven spedicij- ske službe, ki jo je prevzelo s pripojitvijo »PREVOZNIKA« in si je pridobilo potrebne izkušnje tako glede uporabe, vzdrževa- nja in popravljanja strojev. Ka- dor — .52 zaposlenih — je rastel tekom 10 let s svojim podjetjem in samoupravljanjem. Na vse se je politično in strokovno ter tehnično usposobilo. Ima sicer v glavnem stare stroje in vozila, kar predstavlja osnovo podjetja, vredno nad 160 milijonov dinar- jev, s katero si bo oh p(t-moči politično teritorialnih organov pomagal dalje. V zadnjem času so k prejšnjim strojem dobili še 3 goseničarja Ansaldo, ki bosta uporabljena pri krčenju gozdov ch Dra\i 73 pridob'vanje orne zemlje. Posebno skrb bo imelo podjetje s sedanjim voznim parkom, ki bo moral biti dopol- njen z novimi ekonomskimi vo- zili. Ce bo kolektiv podjetja tudi v bodoče tako skrbel in se za- vzemal za izpopolnitev strojne- ga parka, se bo še bolj kazala njegova zavest. Ta kolektiv tvo-; rijo člani — delavci in name- ščenci — stari od 18 do 40 let, ki so pri delu navezätli sami na se in na naročnike dela. Vsak je s svojim strojem na drugem de- lovišču in s svojo strokovno spo- sobnostjo opravlja težavna dela. Picdno jih obiskuje kdo iz pod- jetja, se z njimi porazgovori o uspehih dela in o težavah. K njim prihajajo sami naročnik^ del in se zanimajo za delo stro- ja, za težave na terenu, za uspehe in probleme v zvezi s prevze- tim delom. Največji razmah je prejšnji obrat KPPZ dosegel od 1957 do 1960. leta, ko je narasla reali- zacija storitev za 400 odsl. pri povećanju števila zaposlenih samo za 80 odst. Teh je bilo leta 1957 18, leta 1960 34, sedaj jih je s priključenim »Prevoznikom« 52, Da je bilo mogoče doseči vse uspehe, ki so bili podlaga vsega poznejšega razvoja in napredka podjetja, j- bilo potrebno stalno izboljševati organizacijo dela, urediti lastne delavnice, nabaviti lastno orodje, lotiti se izdelova- nja delov, ki jih ni bilo iz uvo- za. Potrebno je bilo vedno bolj gledati na vremenske prilike za dovršitcv del in uslug in čimbolj skrajáati sezono počivanja stro- jev in ljudi zaradi neugodnega vremena. Tako bo tudi v bodoče. Dela jo vedno več, kapaciteta strojev bo s pomočjo novih strojev povečana. Pri podjetju pa ni edino vprašanje strojev ampak tudi garaž za 15 strojev in njih priključke. Graditev garaž je že na vidiku, dokončna loka- cija pa še ni določena. Podjetja z delovnimi mesti v svojih obratih lahko mnogo več storijo tudi za standard svojega kolektiva. Tega pa ne more podjetje »Agrotransport«. ki ima svoje ljudi stalno razdeljene po večjem delovnem območju, kjer ne more biti govora o skupnih toplih malicah, o kosilu v men- zi itd. Zaščitne in delovne oble- ke so ena izmed oblik skrbi za nje. Iz leta v leto misli kolektiv več na pravilno izkoriščanje do- pustov, čeprav je večina članov kolektiva s podeželja. Za stro- kovno izobraževanje zelo skrbi- jo, saj pošiljajo člane kolektiva na tečaje v kmetijsko strojno šolo, da si pridobijo kvalifikaci- jo strojnika. Nove kadre iščejo z razpisi. Tako dajo možnost priglasitve vsem, ki jih veseli delo pri pod- jetju. Glede delavskega samouprav- ljanja so si funkcionarji podjetja tov. Vlado Skorjanec, tov. Stan- ko Šerona in tov. Leopold Luk- man in ostali edini v tem., da je prejšnje redno sklicevanje de- lavskega sveta in upravnega od- bora ter sindikalnih sestankov, zla.sti pa tekoče obravnavanje vseh problemov zelo koristilo kolektivu in njegovi organiza- ciji upravljanja. Na novo na- stali problemi so bili rešeni brez zavlačevanja. Tako bodo delali tudi v bodoče in so prepričani, da bo podjetje v bodoče lahko opravičilo svoj obstoj. Zanj bodo govorili vsestranski uspehi, za-^ dovoljstvo kolektiva in komuno, zlasti pa zadovoljstvo naročni- kov del in uslug. . Med prvimi delo, ki se jih je podjetje letos lotilo, je rigolanje na Kapeli in sodelovanje pri gradnji vinskih kleti v Ormožu in drugod. Transport nekoliko zavirajo običajne januarske in- venture, vendar ni več daleč čas, ko se bo delo zopet v celoti ne- moteno razvijalo, ko bodo v akciji vsi stroji in avtomobili in bodo služili svojemu namenu. VJ. Težka mehanizacija »Agrotranspor ta« Upravno posicpje in . januarja 1961. so se zl)ra!i (h-Iegati v dvorani SZDL na Bregu, kjer je ta dan dobro pripravljen, vsebin- sko zelo lK)gat občni zbor, ki sta se ga udeležila tudi pred- stavnika Ribiške /veze iz Lju- tomera in iz >'araždina. Sled- nji je prinesel zvezi Ptuj le- po spominsko (hirilo v znak večletnega in vedno tesnejše- ga sodelovanja s sosednjimi zvezami. Polivaino se je dosedanji od- bor izrazil o ustanovitvi mla- dinske organizacije ribičev pri družini Ptuj, nadalje o uspe- li ili špi>rtnega tekmovanja v re- publiškem merilu, o masovneu' lovu rib za trg. o prevzemu 20 hektarov površin ribnikov, o denarni i)(>m(>či Občinskega ljudskega odbora Ptuj v zve- zi ter o odlikovan jili. ls.i so jili jirejeli člani zveze. Na zboru so delegati pripo- ročili, da bi tudi bodoči odbor storil vse za nadaljni ra/voj ribištva, da bi s pravili uredil, da si družine ne bi lasli'e več- jili pravic kot jih floločajo pra- vila, da hi družine odvajale svoje finančne obveznosti, da bi pridobil več novih članov, da bi ustanovil tudi pri dru- pih družinah pionirske odseke, da bi pres(\iili plan minimal- nega vlaganja ribjega zaroda in da hi družine uredile ribnik za športni odlov rib. Enako važen je bil poudarek, da bi tudi ncv odbor zatiral krivo- lovslvo. da bi Ribič objavljal doživetja ribičev tukajšnjih družin, da ))i bilo še več ribi- ških prireditev in da l)i bilo več ribičev odlikovanih z ri- biškimi odlikovanji. ' Kritika na zboru se je nana- šala predvsem na stanje rib v vodah in ribnikih, na izvaja- nje plana vlaganja ribjega za- roda, na škodo zaradi odplak i/ lovarn ter nilianje vode. na črni lov, na slabo delo tožilcev v družinah in drugo, kar moč- no škoduje ribištvu ter jem- lje članstvu veselje do tega športa. Zbor je dal nadalje več po- bud, kako bi Zveza Ptuj naj- laže in najl)or!Še gospodarila s prevzeljmi ril)niki v Podvin- cih. v Velovlakn ter Pacinju, ki jih je prepustilo lani /vezi Ptuj Ribištvo Slovenije. S tem in ostalimi gospodarskimi spremembami je prev/ela zve- za večje gosDodarske skrbi, ki jih bo moral пп\\ odbor tudi zmagovati. /a predsednika zveze je bil ponovno i/voljen tov. Jože Mu- li ič, za tajnika pa prof. Ivn Burger, v ujiravni in nadzorni odbor ter za delegate pa naj- agilnejši člani zveze. Po končanem zboru je izro- čil na skupnem kosilu v gostil- ni na Bregu preflsednik tov. Miihič predstavniku zveze iz Varaždina tov. Centriču ribi- ško značko v zahvalo za sj'mi ve- lika na'-ga, kaiko organizirati zdravstveno službo, da ho tehnič- no in strokovno ustrez 'f potrebam delavcev največjega industrijske- ga objekta v cbcini in m:čnemu kmetijskemu zaledju na tem pod- ročju. Glede na m:žn:st svcb:dne izbire zdravnika bedo flelavci m svojci v bedeče koristi.ü najbo'j zaupne zdravnik;. Zaupanje pa je mog:če d'oseči le z vsokokvaili.- tetnim dekm, kar je mog če le cb zadc-stne-m številu kva'itetnega strokovnega kadra in zdravstveno- tehničnih pripomočkov, brez česar znancst v modemi medicini od- pove. Nakga zdravstvenega kolek- tiva prileg -cbširnega preventivnega dela je torej z lasinimi m^čmi n la'stnimi pripomočki zdravit« bo-l- nke in jih pimprej.? u-pcsobiti, kajti s tem bodo gospodarske o»*- ganizacije тпо-дз pr hranile na strošk;h prehajanja bnlnikcv v cddailjene. bolje organrzirane zdravstvene zavode. Kolektiv zdravstvenih delavcev v Kidnčevem, ki ima dokaj dobro urejene prostore in tudi zadovo- ljivo tehnično izp:ip:lnjenost (po- li€/(- Škrlovnik v illKMlIl Občinskega sindikalnega sveta in tov. .\1eta IcIHiu v iiiifnii l)(davske iinivcr/c ter tov. han Кгнпјсјг \ imcmi ()|)čin- skcga o(il)orama predavanja рн boilo v mali dvorani Doma .Svobode Gostinci razpravljajo o novih spremembah v gostinstvu^ r.ostinska zhornita /a okraj Mnribor je organizirala v Ptu- ju v gostišču Zupančič sesta- nek direlvtorjev gostinskih pod- jetij, upravnikov gostišč, račii- no^odii. prcrlspdniko\ drlnv- skili ^\rto\ in upravnih odbo- rov ter predsiMlnikov sindikal- nih ^)rganizacij gostinskih pod- jetij iz ptujske občine. Namen sestanka je bila raz- prava o spopidnitvi in poglo- bitvi obstoječega sistema na- grajevanja po nčinkii. o po- strežnini kot novem načinu na- grajevanja v gostiščih in osta- lih vprašanjih z zvezi 7 no- vimi gospodarskimi spremem- bam i. Iz Maribora sta prišla na se- sitapek lov. Elica Dolenc in tov. Dovša, ki sta ijavzočim odgo-. Torila na nekatera vprašanja in pojasnila bistvo novih spre- memb. Letošnja velika skrb - vodovod v Majšperku v di-ufj p'^'iviei dpcembra 1960 j" organi''-al iifrajni higienski zivrd. odd4rk 7Л komunalne za- deve, Meriber. pn\fjled obunoč.ia vrdovrda \ i'gradnji v Majšperku za določitev /ašč tn^ga pasu. Komisija j.? hrte'a z ogledom na licu mesta ufl:tovit«, od kod priteka pd'ainlca n kako je / cdplako ter fekalij a md, ki se v, da bo- sta tovarni in prebivalstvo v nju- ni bizi^i rešeni ene izmed zelo važnth življenjfikih vprašanj — p;tne v:de in n.iene upc-rabe p^-- t;m vodovoda. V J Sedaj dela pr' studencu v Majšp? rku p)čivaio in .se bodo spcrnladi nadaljevala. (Foto. |. Vrah!) Pofll^d na del Majšperka (Foto: J. Vrabl) Prikrojevalno šiviljski tečaj tudi v Cirkovcih Od januarja 1461 dalje, je tudi v Cirkovtih v gostilni Fras pri postaji prikrojevalni šivilj- ski tečaj MIPNF^. tovarne ši- valnih strojev / Dolenjske, ki bo trajal 5 mesece po O ur te- densko. Na tečaj se je prijavilo in redno prihaja 40 deklet in že- na iz Cirkovc in iz okoli.ških vasi. Tečaj je v ponedeljek, sredo in petek v 2 izmenah, ludi v ( irkovce bo tovarna VIÍRNW poslala šivalne stro- je, ki so potrebni za izvedbo te- čaja. V Cirkovcih vodi tečaj tov. Justina Vodušek iz Mari- bora, v pomoč pa ji je tov. Marija irojkovič iz Ptuja. Po končanem tečaju risanja, krojenja in šivanja namerava- jo tečajnice prirediti razstavo izdelkov in prirediti zaključni večer. Sindikalni koledar v petek, 20. januarja, bo ob 3. uri tretja p'enarna =€ja plenu- ma občlnsk:ga s ndika'lnega sveta Ptuj. Plenum bo razpravljal o problemih, na'ogah :n viccn sin- dika.'nlh podružnic javnih služb Poseben p udrrek bo veljal pr;- b emm zdravstvene službe :n s:- cialnega zavarovanja, prob emem šo''5tva ¡71 prosvetnih delavcev, orcb'emcm drug-h javnih s'užb prcbl'em-m nagrajeva'^ja in drtjž- benega upravljrn.^a ter notranjim oln isom v ust3in:ivah in z^'n-d h V drugem delu b- p'enum ^-'brav- naval пг''е>е v zvezi z izvajîn.iem 'etnih občn h zbcrov sindika'n h organizacij n o drugih tekcčh vprašanjh Na p'enumu bo ime- novanih več komisij n odb-rov ter ■orejetih več pomembnih skepev Na p'ennm s? pcleg č'anov povab- 'jeni še predsedni.Vn sind kalmb oe»družn;c prosvetnih d-^'avcev ^dravstvf^n h d^^hvcev in drugih 'a-vnih služb. V sndkai'n-h i; :d"uznirah za- v:dov in ustanov b-d-' v ča-u d- 20. januarja predvo'i'ne k nferen- ce v zvezi s pnpraiv-am.; na 1'etn- obČDf; zbere. Članstvo b^ na pred- volilnih konferencah ra?;pravl js'o o najb^j Derečih p»cbl=^mih v za- ve dih in us'tanovah o smernl("a}i za ncv del-'vn> orqiram in o kan- didatih za n^eva vrvdstva. * Občinski srnd kalni svet Ptuj pripravlja skupaj s sind.ka'no po- družnico okra.jnega sodišča Ptuj u-tancvitev pravne posvetovalnice za č ane sindikata pn o^bčinskem s-ndka'nem svetu Ptuj. Pravna posvete vainica bo v brezplačno pravno p-meč in nasvete vsem članom sndi kata in t>o reševa a vse pritožbe članov s p.~dročja za- kona ^ del-vnih razmrrjih in po- dobno". Sklep o ustanoviitvi bo sprejel plenum .bčinskega sind:- kalnega sveta na svcjem tretjem za¿edan.ju. Pravma pr^svetovalnica ho poslovala redno enkrat teden- sko v p ipo danskem času pri ob- činskem s ndtkainem svetu Ptuj * Konec .januar.ja 1961 bo č'anov po «nega delegata. Pred- sedstvo oriporoča članstvu, naj z- vo'» za d-=-'eqste najzaslužnejše in na.iakbvnîjse iz stoj h vrst t.?r jm s tem izreče swje največje onmanje in zaupanje za požr+ivo- valno d e'o in skrb za svoje član- stvo. * V ponedeljek. 25. januarja 1^61 ob 16. uri t>o v sejni dvo- rani na Magistratu, redno pcsve- tovanje predsednikov sindikalnih podružnic. Na posvetovanju, ki ga bo vodil tovariš Drago Zu- pančič, bo razprava o nalogah sindikalnih organizacij v letu 1961 na področju kulturno- pro- svetne dejavnosti, izobraževanja m razširitvi tiska. Posebno po- zornost bodo na ixîsvetovanju posvetili vprašanju priprav na letošnje praznovanje 20. obletni- ce vstaje jugoslovanskih naro- dov, proslavo 1. maja in razvitje prapora Obdar.ska in komun-ilna vpraiianja in komisije za skrb o delovnih ljudeh. Na seji bodo pçdrobneje proučili najaktualnejše naloge komisij v zvezi s pripravami na letni obč- ni zbor Občinskega sindikalnega sveta Ptuj. ki bo konec aprila 1961. V četrtek. 26 januarja 1961 ob 16. uri bo na Občinskem sindi- kalnem svetu Ptuj prva redna s.«* ja upravnega odbora delavskega kluba sindikatov Ptuj. Na' prvi seji bodo izdelali poslovnik klu- ba in proračun za leto 1961. Iz programa m zapiskov Ob SS Ptuj stran 4 f^TOJSKI TEDNIK t>TUJ. 20. JANUAP 1961 Knjige Prešernove družbe 1961 pred konrem leta 1У60 je Pre- sernovd driiZDd razposlala svojim članom zbirko svojih knjig za l©to 19Ù1. In sicer so dobili člani zü redno lelno članarino 360 di-, narjev: koledar Prešernove druž- be Zd leto 1961, roman Lidije Sej/uline Virineja, .lacka Londo- na Zgodbe .s severa in juga, elementa Richerja pustolovski mladinski roman li-Kojo in nje- gov morski pes, Vitka Museka Kilra, pcleg tega pe se za dopla- čilo 150 df.n knjigo iŽivalski svet (iC Antena Polenca ali praktični priročnik Nase stanovanje. Člani, ki so v začetku leta 1960 naročili vse knjige, torej pet knjig !Z redne zbirke m dodatni knjigi, so dobili vseh sedem knjig za 600 dinarjev. Poleg te- ga so vsi narocmxi celolne zbir- ke bili soudeleženi pri bogatem nagradnem žrebanju dvajsetih lepih praktičnih in velikega šte- vila knjižnih nagrad. Letošnja knjižna zbirka Pre- šernove družbe zasluži, da si jo egleázmo nekoliko podrobneje. Koledar za leto 1961 je lepo umetniško opremljena knjiga z vrsto poučnih in zabavnih se- stavkov z najrazličnejših podro- čij, ki jih zasleduje sleherni dr- žavljan. Roman Lidije Sejfuline Viri- ne ja obrivnava podobo preproste ruske žene med prvo svetovno vojno, ki se izkoriščana od vseh zateče k vdovcu Suslovu, s ka- terim odide v revolucijo. V spo- znanju, da prihaja nov svet se rapj in za revolucijo žrtvuje. Vojno čutimo v zgodbi pravza- prav iz raznih malenkosti, sliko- vito pa je prikazano zivijenje v ruski vasi v obdobju revolucije. Knjiga Zgodbe .s severa in juga Jacka Londona vsebuje novele: Hotel je zanetiti ogenj, Mehika- nec, Pogan, V maxalojski ro- gcznici, Mapuhijeva hiša. V teh novelah nas svetovno znani pisec novel Jack London p>opelje v vse kraje svojega pisateljskega udej- stvovanja. Ti-Kojo in njegov morski pes je knjiga elementa Richerja za mladino. Pustolovski roman se drgaja pod vročim soncem Ka- ribskega morja. To je zgodba o mladem zamorčku Ti-Koju, ki skace turistom v zabavo v mor- ske globine po novce. V morju se sprijazni z mladim mors'xim psom, .s katerim doživlja velike pustolovščine vse do velikega vulkanskega izbruha. Knjiga je bila prevedena v mnoge jezike in bo prav gotovo razveselila številne mlade bralce lepih mladinskih knjig. Vitko Musek je v letošnjo Pre- šernovo knjižno zbirko prispeval vodnika v svet filmske umetno- sti. Bralcem postavlja na pravo mesto vrednote filmov in jih uči ločiti zrno od plevela. Skratka, Musekovo delo je zelo koristen napotek vsem, ki se zanimajo za filmsko umetnost. Živalski svet dr. Antona Po- lenca — letošnji zveze'x vsebuje srečanje z živalmi tropskih pra- gozdov — je nadaljevanje opi- sovanja živalskega sveta, ki je bralcem knjižnih zbirk Prešer- nove družbe že pril.jubljeno čtivo. Priročnik Naše stanovanje bo zelo dobrodošla knjiga vsakemu, ki si hoče urediti stanovanje na sodoben način. Vsebuje navodila za lepo opremo, pohištvo, raz- me.stitev, praktične nasvete za smotrno vzdrževanje stanovanj- skih prostorov in drugo, kar bo koristno uporabil vsak pri ureje- vanju in vzdrževanju svojega stanovanja. Kaj bi zgubljali besede, vsak kdor bo videl letošnjo zbirko Prešernove družbe ter primerjal ceno, ki jo plačajo člani za tak lep knjižni zaklad, ne bo okleval z vpisom, da bi bil tudi sam de- ležen vsaj v prihodnje pri daro- vih, ki jih vsako leto razdeljuje Prešernova družba. Prva pomoe Kje .je ncločene nevarnosti, te so: 1. giadka tia. 2. pokvarjena e- slev, 3. otroška igrača na tleh, 4. vroča veda, vrrča para in druge vroče reči. 5. pokvarjene električ- ne naprave, 6. cstr predmeti, 7. okvare na plinovodih m splošne okvare. Nihče ni varen pred nezgcdo. Razsodnost in srčnost lahko v .s«! rdločata o mnog očem. nered ko- kdaj v ž'vljen.iu in smrti. Kot vsakdanji kruh je vsakemu potrebno vedeti, kako se naj pra- vilno vede v nezgodi. Kdo pač more vedeti, kako hitro bo p-tre- ben pomoč svojega b'ižnjega. Prva zaipoved za pomagalca v prvi -îiili: nobenega prepiaha, pači pa mir! Dragocen čas fahko pridobiš, če se v mimi uri potrudiš in napra- viš seznam naslednjih telefonskih številk: najbližj, tilefon, najbl.žji zdravnik, gasilci, rešilna postaja, rdeči križ. prestaja LM, ne.ibiiž-a babica, najbližja lekarna, uprava vodovoda, pošta, telefonske poiz- vedbe. Ta seznam obesimo — naj- bo'je prelep'jenega na lepenki — na lasind telefonski aparat al' na mesto, kt' naj bo znano vsem čla- nom družine. Po zaporedju nujnosti je potreb- no navesti tri najbolj važne na- loge ob prvi pomoči: 1. oskrbo krvavitve iiz odv-cdnih žil, 2. oživljanje, 3, zasilne obveze in zasiln. prenos. Krvavitve iz odi vodni h žil spo- znaš petem, da bnzga svetla kri v rednih presledkih iz rane. V ta- kem primeru se vedno zelo mudi! Najprej pritisnemo med poškodo- vanim mestom in »rcem, vendar čm b.iže poškodbe na žilo in sku- šamo ustaviti krvavitev. Če se nam to po 10 minutah ne posreči ali pa je treba ponesrečenca pre- peljati, je treba mesto, kjer smo doslei s pritiskom skušali ustavti krvaivien.ie, prevezati. Za prevezo ne smemo uporabiti takšnih tan- kh stvari, kakšne vrvice ai'i celo žice, temveč bolj široke, n. pr. robce ali pasove. Preveza pa ne sme trajati več kot dve uri, sicer prevezani ud umre. Oživljanje je potrebno pri utop- ljencih. obe.šencih, pri zastrup- ijencih a'i ponesrečencih od elek- tričnega to/ka. 1. Najipre.i je treba vzeti iz usi morebitno umetno zolx>vje a.i si- ceršnje tujke, blato ali pesek. Pri tem .je treba biti previden in ne segati z nezaivarovanim prstom nezavestnemu v usta. 2. Nezavestnemu je potrebno izvleči jezik in ga z robcem pri- čvrst ti zunaj ust. 3. Potrebno je začeti z umetnim dihanjem in ga nadaljevati, dokler zdravnik ne ugotovi smrti, čeprav traja to lahko tudi več ur. 4. Začeti je treba z masažo srca, ne da bi pri tem prekinili z umetnim d ban jem. Zasiilne obveze in zasilni prenos. Male fans: Ns dotikaj .se rane. niti je ne izp.raj! Obvezi .jo. ne da bi se dintakn.1 gaze ali blazi- nice ! Več.ie rane: Po.cž na rano ob- vezilnoi vatiranko ali praivkar zli- kan kos perila. Prenos: Pn prenašanju po ne- ravnem svetu ali po stopnicah: nikdar ne prenašaj ponesrečenca 7. glavo navzdol! Če je nezavesten, moramo kajpa('< položiti glavo naj- prej niže, da morebtna kri aH z- b juvki steč'ejo iz ust. in da mu ne zdrknejo v diihala. Delavska univerza Ptuj 21. L 1961. — IC GORIŠNICA V. kongres SZDL in poglobitev socialistične demokracije (Mršek Andrej), predavanje in film, ob 18,30 v šoli. MOŠKANJCI Sodobna regulacija rojstev (Kristan dr. Branko) v domu KZ ob 18. uri. PTUJ Šola za življenje: seminar od 16. do 20. ure, predavatelji: dr, Pavličev, dr. Neudauer Lju- ba, dr. Kristan Br. 25. L 1961 — MAJŠPERK Osvobodilna gibanja v Afriki (Maučec Matija) ob 18. uri v Domu Svobode predavanje z dia- filmi. HAJDINA Razvoj kmetijstva po svetu in pri nas (Zoreč ing. Egon), preda- vanje z rabo episkopa ob 18,30 v šoli. PTUJ Šola za življenje: seminar od 16. do 20. ure v Mladiki, preda- vatelji: Horvat Stane, Šepec Kri- stina, Šepec Karel. 26. 1. 1961. — MAJŠPERK Šola za starše L: Prva 'kljubo- valna doba, (Krajnčič Zora) ob 18. uri v EVomu Svobode. 27. 1. 1961. — JURŠINCI Sodobna regulacija rojstev (dr. Kristan Branko) ob 18. uri v šoli. SPUHLJA Bolan in zdrav otrok (dr. Po- znik Aleksander) ob 18.30 v sobi PGD. 28. 1. 1961. — CIRKOVCE Filmski spored s komentarjem ob 18. uri v šoli. 29. 1. 1961. — VITOMARCI V. kongres in poglobitev so- cialistične demokracije (Mršek Andrej), predavanje s filmom ob 8. uri v šoli. VIDEM Vtisi s potovanja po Bolgariji (Gorjup Branko), predavanje ob epidiaskopu ob 7.30 v .šoli. LESKOVEC Filmski spored s komentarjem ob 14. uri v šoli. PODLEHNIK Filmski spored s komentarjem ob 16. uri v šoli. LOVRENC Razvoj kmetijstva po svetu in pri nas (ing. Zoreč Egon), pre- davanje z diafilmi ob 7. uri v dvorani PD. O morebitnih spremembah bo- do prizadeti IC pravočasno ob- veščeni. Delavska univerza Ptuj, Trg Mladin.skih brigad 4/1, tele- fon 225. Večerna politična šola Ptuj Torek, dne 24. januarja 1961 ob 16. uri tema B 3 — Nacionalno vprašanje I. del. Predava Viktor KNEZ. Petek, dne 27. januarja 1961 ob IG. uri tema B 3 — Nacionalno vprašanje II. del. Predava Viktor KNEZ. Večerna politična šola Kidričevo Ponedeljek, dne 23. januarja 1961 ob 16.30 tema B 3 — Na- cionalno vprašanje I, del. Preda- va Viktor KNEZ. Četrtek, dne 26. januarja 1961 ob 16.30 tema B 3 — Nacionalno vprašanje II. del. Predava Viktor KNEZ. Mladinska politična šola Ptuj Ponedeljek dne 23. januarja 1961 ob 16. uri tema II E 7 — Naša prosvetna in kulturna poli- tika — II. del. Predava Franc REBERNAK. Četrtek, dne 26. januarja 1961 ob 16. uri tema II 3 — Družbe- no samoupravljanje v gospodar- stvu in nekateri problemi sodob- nega razvoja — I. del. Predava Fran STIPLOVŠEK. Op>omba: Predavanje v VPŠ Ptuj in MPŠ Ptuj bodo v sejni dvorani občinskega komiteja ZKS Ptuj. Predavanja v VPŠ Kidričevo bodo. v sejni dvorani DS Kidri- čevo. Sindikalna politična šola Ptuj v torek, dne 24. jaii. 196!. ob 16. uri, tema: Orfranizacijske osnove za uvajanje socialno- kadrovske službe v {rospoclar- skili organizacijah. Predava tov. Franc Kekec, V četrtek, dne 26. Jan. 1961, ob 16. liri. lema: Kadrovska služba, orfiaiii delav^kepa sa- moupravljanja in sindikalna orfra n iziuija. Predava tovariš Franc Kekec. V petek, dno 27. jan. 1061. ob 16. uri. tema: Sprejemanje no- vih delavcev. Predava tovariš Franc Kekec. Sindikalna politična šola Majšperk Y sobólo, (iiii' _М. iaii. 1")61. oh 14. uri. lema: 11 ¡;rit'iisk(> tehnična zaščita in varnost jiri drill. Predava lovari.š Jo/c I'.r- liatič. ' \' času fKJ 23.-27. jan. !'»61, bodo sliišatclii Sindikalii'' |ii>- litične šolr« .\lajš|icrk. v popol- danskem ča>-ii delali v študij- sko-dcbatnih skupinah, v ka- terih bodo obravnavali doseda- nja |)Г(ч1агппја in problemati- ko v svojih delovnih kolekti- vih. Sodobna oprema stanovanj te- ži vse bolj za praktičnim in lah- kim pMohištvom, saj so tudi so- dobna stanovanja majhna, brez nepotrebnih dimenzij v višino, dolžino in širino. Prav zato se je v zadnjih letih pohištvo otreslo vseh nepHDtrebnih primesi, okra- skov in občutljivih vstavkov iz di'ugačnega lesa, saj današnji tempo življenja izključuje vsa- }co stvar, ki utegne biti sistema- ticïjemu in hitremu delu v oviro. Najnovejše revije velikih ev- ropskih lesnih kombinatov pri- našajo linije pohištva, ki so ga ti namenili kupcem v novem le- tu. Samske spalnice so često sestavljene iz treh. .štirih kosov pohištva, pa še oblike in dimen- zije teh so omejene kolikor to še dopuščata težnji za udobnostjo in prostornostjo. Samska soba ima največkrat eno samo oma- ro, ki jc razstavljiva do naj- manjši li delov in lahko presene- cœni ugotovimo, da s posamez- nimi elementi lahko opremimo tudi tri sobe. Takšna omara ni- pia standardnih oblik, niti dva predala ali polici nista enako dolga ali široka, vsekakor pa z natančnim odpiranjem vseh vrat, vratc in predalov lahko Ugotovimo, da je prostora dovoj ça obleke, perilo, knjige, čevlje, pajrazJičnejše drobnarije in ne nazadnje tudi za kozarce in ste- klenice, pa morda kakšno škatlo s pecivom. Med moderne furnirje spadajo predvsem svetli, tako javor in jesen, rdeč- Kasti. češnja, hruška in teman mahagoni ter palisander. Ne le nove oblike, tudi nove barve kajne! Lržišča so spet predvseir udobna, šele potem lepa. Cesto "tvorijo z mizico in nizkimi stolč- ki prijeten kotiček v sobi, kjer potrebujemo za popolno ugodje samo še lepo in ne preveč sle- pečo stoječo luč. Spalnice so v novih linijah predvsem udobne. Nizka ležišča so se umaknila vsaj toliko vi- sokim, da je v kavču ali moder- ni dvojni postelji lahko še pre- dal, kamor lahko poleg robčka spravimo celo odejo. Oma- re so, na veliko veselje novih naročnikov in mladoporočencev, ki sedaj naročajo stanovanjsko opremo, spet globoke, obešalni- kov ni treba zvijati, da lahko za- premo vrata. Nočne omarice so največkrat v obliki police, pri- klopljene ali pa kar v enem z zadnjo steno postelje ali kavča. Tradicionalne komode so podob- ne vsemu, le komodam izpred nekaj let ne. Psihe so se umak- nile samostojnim ogledalom v obliki kozarca, ki se proti vrhu širi. Srednji pravokotnik je ne- premakljiv, medtem ko sta stranska dela na tečajih in ju lahko premikamo. Vsekakor pohvalna usluga vsem. ki se pred odhodom od doma malo »zavrtijo'< pred ogledalom, če- prav oblika ni najbolj domisel- na. Sc besedo o dnevnih sobah; te so marsikje prevzele vlogo nekdanjih jedilnic, sprejemnic. Tu puščajo konstruktorji letos malone popolnoma proste roke, i-saj si jih lahko uredite popolno- ma po svojih težnjah in mož- nostih. Dopuščajo pleskano po- hištvo, kombinirane omare, brez kakršnih koli zahtev po sklad- nosti. Nek arhitekt je o opremi dnevne sobe rekel: »Zaninia mc koliko domiselnosti in praktič- nosti imajo ljudje. Nikoli jim modni kreatorij pri opremi sta- novanj predvsem za dnevni prostor, niso pustili toliko pro- stosti in nikoli niso imeli naroč- niki sami toliko možnosti, da svoje pohištvo prilagodijo tudi svojim možnostim in ne samo željam!« ¿1NKA: Moj šolski uspeh Zimske počitnice se bli/.ajo že, treba bo rede urediti, v ra/.rcdnico zablodil včasih je >cvek., kiTif> doma slavili. saj cveki drujT za drugim .-o v izkazu se vr>tili. Кетс'-!' pa uvdel ^pm, da tak ne more biti. da bom v bodoče tuili jaz moral se učiti. Opereta »Poljska kri» v varaždinskem gledališču Varaždinsko gledališče priprav- lja za to sezono Nebdalovo opere- to »Poljska kri«. Te dni je začel dirigent Davorin Hauptfeld z va- jami pevskega zbora in orkestra. Pevske vloge so že razdeljene. Prvikrat bosta v glavnih vlogah nastopala Nada Kahn in Rudolf Ljubic. Imenovana sta nastopala kot solista na turneji gledališkega orkestra. Režiser predstave bo Slavko Midžor, reditelj gledališča iz Karlovca. Če bo dovolj zanimanja, t>o v tej sezoni več obiskov gledaliških predstav Ptujčcinov v Varaždinu. PISMO UREDNIŠTVU Oglašam se Vam iz Zadra, iz V. P. 4791/5 B z opisom dogod- ka, kako prisrčno in globoko je tovarištvo pri nas v JLA. Bilo je pred nedavnim, med zadnjim odmorom v naši šoli. Skoraj vsi smo sedeli v učilnici, vsak zatopljen v svoje mislit in skrbi; nekateri so natihoma po- navljali snov prejšnjega preda- vanja, drugi pa. smo mislili na bližajoče se novoletne praznike. Čakali smo na predavatelja Drugače kot sicer .so se tokrat odprla vrata. V učilnico ni v.sto- pil predavatelj, ampak gojenec naše šole. Pritekel je po hodni- ku do vrat z brzojavom v roki. Vsi smo opazili, da ima brzojav- ko in smo ostrmeli. Za koga in kaka vest! Namenjen je bil na- šemu najboljšemu tovarišu Cvet- ku, ki mu je v partizanih padel oče, mati pa je stalno bolehaln. Vse naše oči .so se uprle v Cvet- kov obraz. Brzojavka, tako nena- doma. Cvetko je ni hotel odpreti. Naslonil se je na klop, v njego- vih očeh smo opazili solze. Odpri so jo drugi. Vse nss je močno prizadela vest na papirnem tra- ku: »Mama je težko bolna. Stal- no blodi in kliče: Cvetko, sin moj. kje si?« Naših občutkov ne morem opisati. Vsi smo čutili z njim. V učilnico jp .stopil naš sta- rešina. Cvetkova mama bi rada videla sina, ki je daleč od nje, v JLA. Vsi smo bili za to, da dobi Cvetko dopust. Nima denar- ja in to ni problem. V nekaj mi- nutah je bilo zbranih zanj 4.600 din. Vsi smo prispevali. Neka- teri po 100 din, drugi pa še več. Starešina je dodal 500 din. Vo- zovnica za vlak in avtobus ni problem. Od Zadra do Sremske Mitrovice in za povratek. Čez dve uri je iz Zadra odpeljal av- tobus in z njim je odpotoval naš dober tovariš Cvetko. Težko smo se poslovili. Vsi smo mu stisnili roko in mu naročili za mamo lepe pozdrave in pri- srčno željo, da bi okrevala ih še dolgo ostala ob sinovi strani. Že- leli smo mu srečno pot in da bi se vrnil med nas z vestjo, da je njegovi mami zopet boljše in da bo sedaj lažje počakala na sle- deče svidenje. Naše mame so daleč od nas, na nas mislijo in nam pišejo. Vesti od njih so za vsakega naj- lepše doživetje. Vsem nam je misel ná mamo kot neugasljiva plamenica in smo vsi kot eden, če je kateri težko. Cvetkova ma- ma je za nas ena izmed nešte- tih mamic v naši domovini, ki ji želimo vse dobro in upamo, da bo naš tovariš Cvetko po vrnitvi med nas zopet nasmejan. Franc M'îri' gojenec podoficirsxe šole TrstenJk ima lep nov kulturni dom V Tisteniku so odprl j enega iz- med največjih društvenih domov v Srbiji in je tudi po arhitekton- ski zamisli in izvedbi med najlep- šimi zgradbami te vrste v Srbiji. Zgradba je trinadstropna in je vsako nadstropje prilagojeno dru- gemu namenu. V pritličju je veli- ka lepo opremljena dvorana poleg drugih prostorov za predavanja, seje in prireditve. Društva in or- ganizacije se teh novih prostorov že pridno poslužujejo in je v do- mu iz dneva v dan bolj živahno. Mladina z Gorenjske se pripravlja na festival V dne\ih od 27. aprila lORl do 27. maja 1961 bodo festivalske prireditve desetega jubilejnega mladinskega festivala na .leseni- cah ob sodelovanju mladine iz vse Gorenjske. Ob mladinskem festivalu v Jese- nicah se bodo pomerile skupine iz vseh strani Slovenije. Takrat bo" tudi množičen telovadni nastop, na katerem bo nastopilo 1.000 mladincev in mladink. Poleg tega pa bodo tam številna tekmovanja v streljanju, nogometu, namiznem tenisu, odbojki, šahu in v di-ugih športnih disciplinah. Za občinstvo bo zelo zanimiva prireditev pod naslovom »Pokaži, kaj znaš?« Za festival pripravlja- jo posebno prireditev »Spoznaj naš železarski kraj«. Del festivala je namenjen proslavi 20 letnice vstaje in bo v tem okviru tudi srečanje vseh mladinskih aktivi- stov. Posebnost za ta festival pa bo v Planici srečanje mladine z Go- renjske z slovensko mladino iz Benečije in slovenskega dela Ko- roške. Koroški Slovenci bodo plesali Slo\'enska prosvetna zveza v Ce- lovcu bo priredila 10. jubilejni slovenski ples 20. januarja 1961 v prostorih Delavske zbornice v Ce- lovcu. Za ples bo igral plesni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bo- jana Adamiča, za zabavo pa bo skrbel zabavni ansanbel "»'-odnih viž »Zadovoljni Kranjci« s pevce- ma Branko Strgarjevo in Stane- tom Lumbarjem. Peli bodo solisti Ivo Robič. Sen- 1 ka Valentanič in Marijana Deržaj. Radio program NEDELIA. 22. lANLAR PRVI PROGRAM 6.00—6..30 Jutranji pozdrav — vrees ob 6.05—6.10 Poroüa, vremenska na- poved in dnevni lioledar. 6.30 \ esell zvoki. 7.00 Napoved časa. poročila, pre- gled tiska, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radüski koledar in prireditve dne- va. 7.XÎ Pihalni orkester LM igra za- bavne melodije, dirigent Rudolf Starič. 8.00 Mladinska radijska igra — Nilio Kmet: Bnika o Jazomu. 8 50 Drobne skladbe velikih mojstrov. 9.00 Matine- ja za zabavo. 0.45 Cimarosa.Malipiero: Cimarosiana. Orkester Covent Garden- ske opere dirigira Warwick Braithwaite). 10.00 Se pomwite. tovariši. . . Polde Stukeli: Po potih Ilove gore. 10.30 Р&ј€ • Slovenski oktet. 10.45 7 zabavno glasbo v novi teden. 11..30 Silvo Matelič: V našem zimskem turističnem središču — ki to še ni (repc-rtažaj. i:.00 Naši po- slušalci čestitaio in pozdravljajo — I. 13.00 Vapoved časa. poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.1,5 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kcncert pri vas do- ma. 14.15 Naši po'-.lušalci čestitajo in pozdravljalo — II. 15.00 Napoved časa. poročila in vremenska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Po Madžarski z orke- slroim Benedict Silberman. 16.00 Humo- reska tega tedna — Willi Wegner: Re- klama. 16.20 Melodiie za vas. 17.10 Peli so jih mati mota. . . (Slovenske narodne pes/nil. 17.30 Radijska igra — Inhannes Hendrich: Leila in namend sosPf Pozzi. 18.24 Maihni zabavni an- sambli. 18.45 Trio Slavka Avsenika. mon Obvestila, reklame in zabavna slasba. 1<).30 Radii<;ki dnevnik in šport- na poročila. 20.05 Izberite melodijo tedna! fZabavnoçlasbena oddaja z na- SfJidamii. 20.50 Zabavni orkester RTV l.iiihljana. 21.00 Obisk pri skladatelju Blažu Arniču (Oil umetnikovi 60-letnicii. 22.00 Napoved časa. noročila. vremen- ska napoved in pregled sporeda za na- slednii dan. 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku, 23,00 Pr-ročila. 23.n,=i Kf»i. Г' komorni knnrert. ''4.00 Zadnja poro- čila in zaključek oddaje. DRlTiI PROGRAM ^ 1''nn Nedeljski simfonični tconrert. 13.00 h'apoved ča««, noročila in vre- menska nannved. 13.io Popevk? in Plesni ritmi, 13.45 Iz solistične glasbe. 14. ПЛ valčka (in ralvpsa, 15 00 Mai^oved časa, poročila in vremenska napo-ved. 15.10-16,00 Pofliil^ren ncdeli^ki oper- ni koncert, lP,on Pogled v rlasi^o da- našnie K'taiskf, 10.зл P3dii<:kil dnevnik 'n šnortna poročila. 20,o,=; Iz oner Mo- desta Miisnrgskega. 20 45 Mednarodna r?diisVa univerza — GUsba narodov: Madžarska lindska glasba — T. 2100 Pri^tjnišča radosti, l.e' Berter т 'borori in orkestrom. 2V30 zhirairi plosi' i>red "■'krofpnnm Božo PViniCM*" 22.00— ''2,15 Vapnveri časa, noričita. vremen- cVa oRfoved in pregled sporeda za na- slednü da«i. Mestni kino Ptuj predvaja od 20. d.o 22. januar.j« ameriški barvn film »Mačka nâ razbeljeni pločevinasti strehi«; od 24. d 26. januarja ameriški barv- nii fiim »Ragdad-ka srrena«. Kino Zavrč p:-ediv-aji: 22. јипиагја mehiški it im »l'por obešenoev«. Razglas Odbor za organizacijo kurento- vanja in karnevala v Ptuju vabi etnografske skupine z območja okraja Maribor, da se priglasijo k sodelovanju pri KURENTOVANJU to je nastopu etnograf.'ikih pust- nih likov na pustno nedeljo do- poldne 12. februarja 1961 v Ptuju. Priglasijo naj se samo čisti ljudski pustni liki posamezno ali skupin.sko. Hkrati s priglasitvijo naj poda- jo vsebino in opj.s običaja oz. li- ла. ki ga predstavljajo. Posebna komisija bo ocenila pristno,st prijavljenih ljudskih pustnih mask in jih sprejela v program. Najboljša skupina bo nagrajena. Prijave sprejemamo do 1. fe- bruarja 1961. i Mestni muzej, etnografski oddelek, Ptuj, .Vluzejski trg 1 PTUJ. 20. JANUAR 1961 PTUJSKI TEDNIK Sirnn 5 Monte Carlo nekoč in danes »Neuf. Rouge. Impair et Man- pue.« Kratka tišina, potem ro- pot izgubljenih igralnih znamk, ki so romale prek zelene mize, mrmrajoči val pripomb in ostri francoski glasovi, ki so pri hlad- dnokrvnih , in potrpežljivih croUpierih sklepali nove stave. Le-ti so jih z enoličnim in brez- osebnim glasom potrjevali in osveževali spomin: »Finale quatre par Louis cinq.« »A Cheval.« »Transcersale plaine.« »Carre«. .. Skratka, polna zme- šnjava in prerivanje okrog ene ^izmed mnogih rulet. In razni sistemi igre? Pravijo, da je izmed mnogih najpriporočljivejši za igralce, ki nimajo odvečnega kapitala, jih je pa zajela igralska strast, tole: Praviloma si mora igralec za- gotoviti sedež ob ruletni mizi. To doseže, če pravočasno pride v igralnico. Ce ni nobenega pro- stega stola, pa je treba unifor- miranemu uslužbencu stisniti v dlan Ic 200 frankov in prav go- tovo se bo kakšen sedež še ved- no našel. Ta je namreč važen, kajti mnogi obiskovalci so ob denar samo zaradi tega, ker jih zabolijo noge in nepremišljeno tvegajo nekaj igralnih znamk samo zato, da bi čimprej prišli v posteljo. Pred vhodom v igralnico se ni treba ustrašiti številnih formal- nosti, ki jih obiskovalec mora izpolniti. Potreben je le potni list in dostojno oblačilo, razen v Deauwillu in v Le Touquetu v kazinu »De la Foret«, kjer jc predpisana večerna obleka. Najbolje je, če se človek odloči za enostaven sistem igre in mu ves večer ostane zvest. Ko dobi, je najpametneje, če pospravi priigrani denar — seveda, če je sploh kaj priigral — in gre na izdatno večerjo, pozneje pa v — posteljo. Igralnice v Monte Carlu trpi- jo trenutno za tem, ker so jih zgradili v obdobju elegance za elegantne ljudi. Danes pa te ha- zardne igre označuje trezna mračnost Straussove operete, ki jo predvajajo v modernih ko- stumih. Italijanom, Grkom in Južnim Američanom, ki sodijo med najbogatejše povojne igral- ce, manjka ves sijaj. Ce po tra- dicionalnih vzgledih nekdanjih igralcev rulete vzdržujejo nad- vse čedne lahkoživke, jih pu- ščajo v teh primerih doma, da jih ne bi motile pri poslu, ki je nekoč pomenil preganjanje dol- gega časa, danes pa nadvse re- sno delo za kopičenje denarja. Monte Carlo in njegove igral- nice so uredili nekoč za rusk^ velike kneze, za angleške lorde in francoske gledališke igralke ter priložnostne obiske bogatih maharadž. Danes pa gospodarijo v njih nekdanji kulisarji, ki so jih podedovali od svojih ban- krotiranih in razlaščenih pred- nikov. Toda ta veliki denarni stroj, ki je svoja nekdanja pravila glede obleke in razpoložljivega kapi- tala močno omilil in se z neka- terimi spremembami skušal pri- lagoditi modernemu okusu, učinkovito in brezdušno kot če- belji panj brenči naprej in se prav nič ne zmeni, iz čigavega žepa prihaja denar. Glavno je, da je denar in da ga je veliko. Danes na primer banke v Monte Carlu ni več mogoče »razbiti«. V dobrih starih časih je sleherna miza pričela igro z velikim zneskom kot kapitalom. Ce je tega zmanjkalo, so rekli, da je banka »razbita«. Medtem ko so iz jeklenih tresorjev pri- našali nov denar, so mizo v znak žalosti pregrnili s črnim prtom Večine romantičnih pripo- vedk, ki so krožile po svetu o tem privlačnem turističnem in igralskem ter hkrati neštetokrat prekletem kraju — v Monte Carlu ne slišijo več radi. Sicer je pa tudi res, da se nikoli ni noben igralno mizo. Tudi »samomoril- ski skok«, skok z visoke skale v morje blizu oceanografskega muzeja, je le navadna pravljica. Govorice, da je neki ruski kape- tan, ki je zaigral ves svoj denar in zaslužek posadke, s topovi svojega rušilca toliko časa grozil igralnici, dokler mu ni izpla- človek zar-adi izgube ustrelil za cala zahtevane odkupnine, so navadna neumnost. O Monte Carlu krožijo le še resnične zgodbice, ki mečejo precej rožnato luč na kazino. Tako na primer zgodba, da je banka še pred kratkim izgubila v treh dneh več Icot 60 milijo- nov frankov, da je leta 1952 ne- k'i angleški zakonski par v enem tednu priigral trideset milijonov frankov in potem izginil nezna- nokam, in več podobnega. Monte Carlo je poln takšnih zgodb in zgodbic, ki še vedno najdejo pot v knjige in časopisne članke o tem svetovno znanem igralskem kraju. Igralnice v Monte Carlu imajo lastne delavnice, v katerih po- sebni strokovnjaki izdelujejo rulete in vse ostale igralske po- trebščine, razen tega pa jih dnevno pred sleherno uporabo tudi natančno nadzorujejo. To velja zlasti za rulete. Posebno pozornost pa posvečajo igralni- ce izbiri in vzgoji novih croupie- rov, ki morajo izpolniti številne pogoje in prestati neverjetno težke izpite. Res pa je tudi. da croupieru pri igri skoraj ni mogoče varati. Zadnja velika prevara v Monte Carlu je uspela pred vojno. Dva Italijana sta podkupila nekega croupiera, da je s posebnim čr- nilom označil karte. Prevara je uspevala več tednov, dokler se vodstvu igralnice veliki dobički obeh Italijanov niso zazdeli sum- I Ijivi in je ob temeljitem pregle- du igralsikih rekvizitov prevaro odkrilo. Ce vas bo kdaj v življenju pot zanesla v mesto, ki je ena sama velika igralnica, bo prav, da si poleg številnih drugih znameni- tosti, kot so oceanografski mu- zej, katerega zdaj kapilan Jac- ques-Ives Cousteau reorganizira in spreminja v največji akvarij na svetu, knežjega dvorca v Mo- nacu, v katerem vlada nekdanja ameriška filmska igralka Grace Kelly s svojim knežjim možem Rainerjem III., ter druge, ogle- date tudi nekaj igralnic. Te so redkim srečnežem prinesle ne- pričakovano blaginjo, zelo mno- gim pa bedo in gorje. Prav nič nas ni strah, da bi se vam pri- petilo eno ali drugo, ker razen primerne obleke ne boste izpol- nili najosnovnejšega pogoja: z nekaj franki, ki jih boste tiščali v žepu za svoje osebne potrebe, ne boste mogli pričeti igre v nobeni izmed številnih igralnic v Monte Carlu. Igralnica v Mente Cairiu ponoči Eksplozija atomskega reaktorja 3. januarja je nenadcma eksplo- diral v ekvper.menitailncm centru blizu Idah .►-Fa)'Isa. mesta s 51.000 preb vaici, atcmski reaktor. Eks- plozija je zaihtevtBila tri človešR« žrtve. Med preb vals - vom je na- staJo razbuirjenjie in cblasti so take j povzele na.jrazliičnejše var- nostne ukrepe. Mem ici radiaci je v zjtak'U še niso pokazaiü vznem.r- Ijivvih rezuiltatcv. vendar se prebi- valstvo šis n pomiriic/. Komentarji, ki jth je i^zzvala ne- sreča vsebujejo bolj al« manj hu- de zaiključke, vendar komisija za atcm-ko energijo ZD.A. izjatvlja,da ni razlogcv га paniko. Na vsa^kem delovnem mestu so mcžne nesre- če in statistika nuklearne indu- stirije j h je d:^ sedaj zabeležila še malo. Nikjer bolj kot tu je po- skrbljena? za maksima'lno varnost. Pri nesriò v Idaho-Falsu ne gre za atomsko eksp!:zi.io, temveč za nepred'videno kemično reakcijo, ki je nastaila zaradi vede, pare ali kake druge snovi pod visokim pri- t skom. Do nesreče je prišlo pri eksperimenta!n>h prccesih, kjer ni m.'ogcče računati na take vam esi- ne ukrepe kot pri normalnem obratovanju. V državi Idaho deiluje na obsež- nem vulkanskem ozemlju več ve- likih eksperimentalnih cetÜTOV komisi.!« га atomsko energijo ZDA. V enem izmed njih so ken- strura.'i prvi reaktor za proizva- janje e'e*ktrične energije. Tu so prebudiili v živl.jenj« recktor, k: poganja pcdmernico Nautilus. Tu preizkušajo prototip bedeče veli- ke atomske ladje itd. Neme-geče je torej, da bi tu m tam ne prišlo do nesreče. Kern» s. ja za ai'icmskr- energi.jo .je v zvezi z gornjo ne- srečo- izjavia, da v resnici ne olovice Lune, ki jih je posnela sovjetska avtomatična medpla- netna postaja oktobra 1959 na svoji poti okrog Lune. Ti po- snetki so bili poslani na Zemljo po radioelektronski in televizij- ski poti. Sovjetski znanstveniki so pri izdelavi prvega zemlje- vida nevidne Lunine strani ime- li na razpolago na stotine foto- grafij. Atlas kaže, da Lunini pol- obli nista simetrični. Na njeni drugi strani ni toliko temnih vdolbin, tako imenovanih mo- rij, kolikor jih je na strani, ki je obrnjena proti Zemlji. Na ne- vidni polovici Luno so tud k-raterji različne vrste in druge formacije. Cesta iz plastične snovi v Hamburgu pripravljajo pro- jekt nove avtomobilske ceste, ki ne bo betonirana ali asfaltirana, temveč prevlečena s plastično maso. Računajo, da bo cesta sko- raj za polovico cenejša kot na- vadne betonirane ali asfaltne ce- ste, bolj trpežna, pa tudi delo bo potekalo mnogo hitreje. Sateliti bacilonosci? Nobelov nagrajenec prof. Lc- derberg je v Washingtonu ne- davno opozoril na nevarnost, ki jo lahko povzroče umetni sata- iiti. Po njegovem mnenju je ze- lo verjetno, da sateliti lahko pri- nesejo na zemljo bacile, ki bodo izzvali pri ljudeh doslej nepo- znane bolezni. Konjska lakota preprečila poroko v nekem iluli.ianskem mestecu j C moralo nekaj poročnih parov preložiti poroko za več tednov. Po italijanskem zakonu mora viseti oglas o poroki določen čas na občinski razglasni deski. Kmalu za tem, ko so tak oglas nalepili na razglasno desko, ga je požrl neki konj, in zaradi tega so novoporočenci morali datum poroke preložiti. »Visok« honorar Slavni kipar Ivan Meetrovlč, ki živi v ZDA. je izklesal kip veli- kega pesnika in nekdanjega vla- darja Črne gore Petra Petroviča Njegoša. Spomenik je izkle&an io p>o- tem upc?rablja'i. tudi za prevoz tu- ri-tov iz C€tn.ia na Lovčen. Če so bile težave s prevczcm spomenika, je pa bùo lahko s ho- norsrjem. Kipar M;štrovtć .je tak'c postavil svojo zahCevo: »Honorar moram zaračunati, čeprav izredne cenim velikega pesnika Njegoša. Za honorar m:i pešljdte kepo sira in ovnevo pleče.« Avtomobili z dvojno streho Neki avstralski tovarnar je uve- del zaniminvo novost, ki si bo mierda prid.biila širši »prostor na soncu« v avtomobdilsiki industnji: po las'.ni zam'lsM je začel serijsko izdelovati poisebno konstrukcijo, ki .jo .je m-cg^eče pritrditi na vsak običa.j'3n osebni avtcmcbiil, potem pa služi kct druga, dvo.jna streha. Za vsak tip avtomobila je kajpak narejena ustrezna divojna streha, Namen te dvojne strehe — ki je narejena z stii-injarnh stekle- nih vlaken — .je prav koristen: dodatna streha zaščiti poleti no- tranjost avtomcbiila pred pekečimi scinč.nnmt žarki In zelo zmanjša temperaturo v avtomobilu, ki je posebno v tropsikih krajih za ljudi, ki se vozijo, pednevi kar neznosna Konstrukci.ja. ki drži dvejno stre- ho, je tako narejena, da ostane m&dcbema strehama prazen pro- stor — bolje rečeno: plast zrake — ki zadržuje top ctne žarke. Prvi po'Sikuíii so pokazali, da je nova iiznajdba prav dobra, saj j^ z dvejno strelio mogoče znižat' temperaturo v aivtemob.lu tudi za deset stopnj. Priprave na opazovanje sončnega mrka v beograjskem astronomskem observatoriju končujejo s pri- pravami za opazovanje popol- nega sončnega mrka, ki ga bo- mo 15. februarja prvikrat vi- deli z našega ozemlja po skoraj 300 letih. Ekipe, ki bodo opazo- vale ta pojav, bodo imele na raz- polago dve minuti časa. Ekipa beograjskega observa- torija bo odšla na Hvar, kjer je vreme v tem letnem času naj- ugodnejše. Ekipa društva »Ru- djer Boškovič« odpotuje na Ja- strcbac, kjer bo posnela fazo sončnega mrka in skušala po- sneti gibanje Lunine sence po Zemlji, da bi določili hitrost, s katero kroži Luna okrog Zemlje. Razen teh bodo opazovala sončni mrk tudi amaterska društva Hrvatske (na Hvaru) in Bosne in' Hercegovine (na Bje- lašnici). Sodijo, da bo z območja Ju- goslavije najboljša vidljivost popolnega sončnega mrka. Za- radi tega pričakujejo več sku- pin tujih astronomov. Doslej so prispele prijave iz Nizozemske, Belgije, Francije, Nemčije in Grčije. Tudi Kennedv rad i^m goli Pravijo, da je strego prepoveda- no fctoigrafirati novega amenške- ga predsednika Kennedyja v času, ko flra geilf. Pier Sa^lyngen, njegtv predstavnik za tisk јз dejal novi- narjem nasledn.je: »Urice, ki jih Kennedy posveti gofu, se smatra- jo kot del njegovega zasebnega življenja in prav zato upam, da se v to ne bcis;le vmešavali.« Teiko so se demokrati naenikrat znašli v dokaj nerodnem peil^ežaju. zato ker so leta in leta kntizirak Eshenhowerja, da preveč Časa pcrab. za svoj najljubši šport golf. Sladkor - slG?5i od sedanjega Znanstveniki nekega švicar- skega inštituta so izdelali nov umetni sladkor, ki je ."iO-krat slajši od sedanjega. Sladkor ne vsebuje saharina in zdravju ni škodljiv. Poljciki iščeio grob Aleksandra Velikega v biližini Alcksandrije bo pri- čela v kratkem iskati grob .A.lek- sandra Velikega skupina poljskih arheologov. Grobnico Aleksan- dra Velikega iščejo v okolici Aleksandrije že vrsto let, ven- dar brez uspeha. MOTOR, KI GA POGANJA ZVOK Današnji .svet tehnike ne pozna več besede čudo. Vsak korak na- prej v odkrivanju novih tehničnih pridobitev je popolnoma normalen. Vendar je decembra lanskega leta profesorje skopske univerze pre- senetil izum srednješolskega pre- davatelja fizike in kemije Elije Deckovskega, ki je po večletnih poizkusih sestavil motor, katerega poganja zvok. Sam ga je imeno- val vibracijski motor. Moč doslej sestavljenih motorjev je malen- kostna, obsega komaj deset wa- tov. Konstruktor zato meni, da bi te motorje lahko uporabljali za pogon igračk, signalnih naprav in pri urah. Proizvodnja vibrar-ijskih motorjev bi bila izredno poceni. Kako je izgledal poskus, ob ka- terem so profesorji skopske uni- verze migali z rameni? V krožniku z vodo je ležala kovinska kocka ki je imela v sredini luknjo. Krož- nik s kocko je stal na elektro- magnetu. V trenutku, ko je Dec- kovski sjx)jil elektromagnet z iz meničnim tokom, se je kocka pri- čela tresti. Ko je nato Deckovski vtaknil v luknjo na kovinski kocki iglo, se je ta pričela vrteti. To je, seveda v kratkih bestdah »tajna« novega motorja. Ilija Deckovski je pred nedav- nim že prejel iz Nizozemske po- nudbo neke tovarne za sodelova- nje pri izdelavi vibracijskih mo- tor.jev, skopska univerza pa ga je povabila, naj se preseli iz sedanje skromne delavnice v moderno ure- jene univerzitetne laboratorije. Pomoč pri nadaljnjih poskusih pa mu je ponudila tudi neka skopska tovarna. Deckovski je svoj 'zum dal patentirati. Zanimivo odkritje Slovenski oktet je na svojem gostovanju po Zahodni Evropi v francoskem mestecu Poitiersu od- kril veliko oljnato sliko, za ka- tero so ugotovili, da je kopija Tizianovega portreta oziroma delo enega izmed učencev njegove šo- le, portrettranee pa je po do- sedanjih ugotovitvah slovenski renesančni skladatel.i Jakob Gal- lus. Nadaljnji izsledki o sliki in nje- nem nastanku bodo prav gotovo zanimivi in dragoceni za razkri- vanje naše kultum preteklosti. Za sedaj pa je poitiersko odkritje vsekakor pomemben kulturni do- godek. Silvestrovanje na ladjah Zanimivo je, kako рга7пије.јо prihod novega leta mornarji. Ce bi me kdo vprašal, je zapisal neki popotnik, kje bi najraje praznoval začetek novega leta, bi mu pri priči odgovoril: na širokem morju, na kateri koli ladji, samo na an- gleški ne! Zakaj Angleži so redki mornarji, ki ne praznujejo Novega leta med plovbo T.i dan mine zanje kakor vsak drug, zato pa praznujejo angleški mornarji pri- iiod novega leta po običaju, ki je nemara prav tako star kot njihova mornarica. Poglavitni obrok, ki ga tistega dne delijo okoli pol osmih zvečer, jo dobil tudi posebno ime: special dinner. Na mizi ne manjka tradicionalnih jedi nacionalne ku- hinje. Med to slavnostno večerjo ne strežejo po.sadki trgovske ladje natakarji, tem.več osebno kapitan, ki mu pomagajo mornariški ofi- cirji. Italijani, Nemci, Francozi in mornarji skandinavskih dežel ne trpijo zaradi predsodka dostojan- stvenosti za vsako ceno Na njiho- vih ladjah pozdravijo mornarji prihod novega lota s takim popi- vanjem, da si ga je težko pred- stavljati. Če ladja plove na Novega leta dan čez zemeljski ravnik, doživi- jo potniki po.sebno slavje. Po sta- rem običaju, ki ga poznajo mor- narji vseh zastav, je treba na pre- hodu čez zemeljski ravnik »žrtvo- vati mitološkemu bogu morja Po- zejdonu, in sicer v tem smislu, da mornarja vržejo v morje. Seveda »vržejo mornarja v m.orje« na čezoeeanskih potniških ladjah ta- ko, da ga sunejo v ladijski bazen, na trgovskih ladjah pa »žrtev« poiijejo z vedrom vod-^. Kak član posadke se za to priložnost po navadi našemi kot Pozejdon, га žrtev pa izberejo enega tiajmlajših mornariških častnikov, ki ga slav- nostno oblečenega v trenutku, ko najmanj sluti, zgrabi nekaj mor- narjev, članov Pozejdonovega spremstva. Pred vsemi potniki (ja vržejo v bazen. Zgodi se, da praznujejo mor- narji na isti plovbi Novo leto po dvakrat, včasih pa niti enkrat nc. Ko se ladja, kj plove od vzhoda proti zahodu, na primer iz Joko- hame aü Šanghaja proti kakemu srednjeameriškemu pristanišču, na .Novega leta dan znajde na 180. stopinji zemljepisne dolžino, se premakne čas tistega dne opolnoči za štiriindvajset ur nazaj. Tako je posadka naslednji dan. po prvem praznovanju Novega leta, ponovno v prazničnem razpoloženju, prvi januar pa na ladijskem koledarju prečrtajo šele po dveh dneh. Če- prav obema prvima dnevoma no- vega leta s koledarskega stališča ni kaj očitati, mornarji vsaj po navadi praznujejo le enkrat, ?ato pa takrat temeljito. Dan po prveiTj januarju je večinoma navaden de« lavnik. Drugače pa je, če plove ladja nt isti liniji od zahoda proti vzhodg, recimo iz Costarice proti kakemu kita,jskcmu pristanišču. Če je !a. d ja 31. decembra opolnoči nt omenjeni dolžini, morajo član; po. sadke potisniti ladijske ure ze 24 ur naprej, se pravi, da presko, čijo prvi januar in je takoj z« silvestrovim že drugi januar. Ven- dar pa posadka ne ostane brez ustreznega praznovanja. Novo leto praznuje ali drugega januarja ali pa po dogovoru prvi dan po pri- stanku v najbližjem pristanišču. M. M. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 20. JANUAR 1961 V nadîljevanju navedeni so bili c7.iroTia so se na zdravljenju v ptujski bolnišnici: Katarina Selmajer. Vičava 8 je padla in si poškodovala desno ro- кз; Ana Kocuvan, Lahonci 133 je padla in si poškodovala desno no- go; Ivanu Filipicu. Žvab 21 je pri delu stroj poškodoval desno roko; Elizabeta Krajne, Mestni vrh 56 je padla in si poškodovala desno nogo; Stefana Ferčeca, Popovci 1 je podri avto in mu poškodoval glavo; Tilika Gregorin, Ptuj, Dravska 3 je padla in si poškodo- vala roko; Liza Tekmec. Spuhlje 137 je padla in si poškodovala levo nogo; Terezija ■ Kramberger, Ptuj, Zagrebška 34 je padla in si poškodovala desno nego; Franc ts ш jepBd aÇ eojoq 'oiuqojQ poškcdovs'l glavo; Martin Mahorič, Ptuj. Miklošičeva 6 se je vsekal s sek).ro V desno roko; Anton Horvat, Maribor, Ob bregu 26 je padel in si poškodoval glavo; Franc Rižnar. Bresnica 8 si je pri delu poškodoval levo nogo; Anton Lesjak. Markovci 59, si je pri ign poškodoval glavo; Jože Štalcer, Ptuj. Jadranska 8 si je pri delu poškodoval levo roko; Rudolfa Osovnika, Skorba 49 je nekdo na- padel in mu poškodoval glavo, desno roko m nogo; Rozika Ca- futa. Macelj 22 je padla m si po- ško^iovala nogo; Mari.ja Munda, Vičanci 7 je psdla in si poškodo- vala levo nogo; Marija Ritonja, Trnovci 42 se je popekla z vrelo vodo po telesu; Ana Vrečar, Biš 13 je padla 'n si poškodovala levo roko; Alojz Kukec, Formin 40 je padel m si poškodoval desno no- no; Jožef Kolmanič. Nova gorica je pade! in si poškodoval levo nogo; Anton Majerič. Destemi1< 16 je padel s krlesa in si poško- doval desnr> nogo. Lunine sjiiomembe In vremenska napoved ZA ČAS OD 21. DO 28. JANUARJA Prvi ki4i-»c bn rine 23. januari? 1П61 rb 7.14. — Lepi in tcplejše vrerne. NA PTUJSKF.M ŽIVILSKEM TRGU v sredo, 18. jatiuar-ja 1961 POVRTNÎNA: kronupir 18—20, čebula 80—100. česen 150, rdeča pe?.a 40, korenček 50—60, peter- šilj 60—80. lušč£ni fržcl 60, špi- nača 150, kislo zelje 50, kis'a repa 30, zelje v g'avah 25—30, ohrovt 30, per 50—60, so'ata endivija 100, črna reiikev 40. rdeče zel.ie 30 hren 100, zelena 60, motovileč 200, radič 150. SADJE IN SADEŽI: jabolka 35 do 60, orehi 340, suh^ sadje 50 d: 120. ŽITARICE IN MLEV.SKI IZDEL- KI: pšenica 35—40, koruza 35 d^^ 40.- proso 60, k-ruzni zdrob 50, ajdova moka 60. koruzna mka 40. ajdova kaša 140. MLEKO IN MLEČNI IZDELKI: m'ekn 40, smetana 200, sir 40 da 100, sur-ivo maslo 600. PERUTNINA IN JAJCA: k^koš- 500—700, pi.Sč-Tici 600—70O. pu- rani'i 800—1400, jajca 22—24 din za kcmad. Razglas Odbor z3 organizacijo kuren- tovanja in karnevala v Ptuju va- bi vse lastnike pristne kurentove opreme, da se prijavi.jo posame- zno ali v skuptnah k sodelovanju pri kurentovanju na pustno ne- deljo dopvoldan, 12. februarja 1961, v Ptuju. Pismene in ustne prijave spre- jemamo najkasneje do 10. fe- bruarja 1961. Mpstni muzej, etnografski oddelek, Ptuj, Muzejski trg 1 Razglas Odhor za organizacijo kuren fovanja in karnevala v Ptuju vabi posameznike in skupine k sode- lovanju pri KARNEVALU na pustno nedeljo, popoldne, 12. februarja 1961, v Ptuju. Zaželene so: skupine s pravljičnimi motiVi, ži- valske sk-upine. skupine, ki glosirajo politične do- godke v svetu, karikature oseb, skuipine. ki predstavljajo zgodo- vinske dogodke, skupcne v stilnih zgodovinskih nošah, prikazi šaljive reklame podjetij in podobno. Prijave so obvezne zaradi raz- poreditve v karnevalski obhod. Najboljše skupine bo ocenila posebna komisija in jih nagra- dila. Pismene prijave sprejema naj- kasneje do 10. februarja 1961. ustne pa v dopoldanskem času v istem roku. Pisarna Občinskega sveta Svobod in pro",vetnih dru- štev (tov. Koren), Mestno gledališče Ptuj Komisija za delovna razm erja Lpsno predelovalnega pod- jetja Zagorje ob Savi razpisujp pet delovnih mest v zadarskem obratu za nekvalificirane delavce m tri delovna mesta za kvalificirane mizarje Vastop .službe možen taxoj ali 1. februarja 1961, Nagraje- vanje po učinku dela. iam ska stanovanja zagotovljena. ortniika v letu 1960 Jelka Fnc. Med osmimi naj- boljšimi šp-rtniki so kar štirje ro- kometaši, kar dokazuje, kaiVo pri- ljubljena je postala ta pancga športa med Ptujčani. Članstvo je ostro ohsodt.'o eno- stransko odl,-č:tev RZS glede kaz- novanja najmarljivejšega roko- metnega delavca na tem obmcčju m dolgoletnega predsednika tov. Adija Šeirmana. Ob zaključku s- je sekcija po- stavila naslednje naloge: utrditi disciplino med članstvom, dvig kakovosti ©kip, usp-sobiti stro- kovni kader, kii je sekciji nujno potreben, še bclj rai^širiti roko- met v obč ni -in zraven že obsto- ječega picniinskega tekmovanja or- ganizirati še te'kmovanje za pio- nirke-m'adinke in članske ekipe. Naidalje .je treba uredit raz- svetljavo in pomagati pri asfalti- ranju igrišča ter s prostovoljnim de!'-m zgraditi pomožno igrišče. Sekc;ja se bo udeležila najraz- ličnejših tsk-movanj ob 20rl€tnic- vstaje narcdov Jugoslavije ter bc. zraven že tradicionanega tur- nirja orqanizirai'a turnir v iX)ča- stitev obletnice. Udeležila ke bo tudi proslav dneva mladost, po- beda ob ž;ci okU'Pirane Ljubljane, turnirja v počastitev praznika de- 'a in turnirja na dan JLA. -ac- Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI Dečke so rodile: Otilija Vrban- čič, Kog 78 — sina; Katarina Ar- nuš, Podlehnik 81 — Janeza; Te- rezija Šimenko. Tržeč 24 — Jo- žeta; Juli Jana Šmigoc, Repišče 48 — sina; Jožefa Krämer. Pla- car 33 — Tončka; Zofija Hole. Dornava 65 — Vladka; Ivana Černoga, Stari grad 62 — Alojza; Veronika Muršič — Hlaponci 102 — Stanislava; Marija Hercog, Cirkulane 1 — Joška; Ema Vese- njak. Draženci 82 — Marjana; Marija Kokot, Turški vrh 29 — Antona; Alojzija Lah, Podvinci 135 — Slavka; Marija Jerič, Dra- gonja vas 1 — dečka; Alojzija Cimerman, Prvenci 31 — Janka; Marija Pučko, Cvetkovci 50 — Antona. Deklice so rodile: Otilija Vr- bančič. Kog 78 — hčerko; Juli- jana Godec. Rabelčja vas 4 — Tatjano; Matilda Majhen, Lanco- va vas 58 — Marto; Silva Pešič, Ptuj, Prešernova 18 — Vlasto. Poročili so se: Franc Mlakar, Župečja vas 66 — Terezija Vido- vič. Ptuj. Ljutomerska 20. Umrli so: Marija Kaisersberger Štuki 22. roj. 1882. umrla 13. 1. 1961; Ferdinand Golnar, Biš 71, roj. 1896, umrl 13. 1. 1961; Ivan Zavec, Ptuj. Zagreb.ška 9, roj. 1899, umrl 13. I."l961; Apolonija Kaisersberger, Ptuj, Vičavska F>ot 6, roj. 1890, umrla 11. 1. 1961. v EMuiu vabi cenjene po+rošnilke, ki so v k tu 1960 kupovali živila in drugo v trgovinah »NA-MA« in »KOLONT.ALF« na kf^ntrolne nakupne knjižice, naj iste nemudoma oddajo trgo- viinama zaradi obračuna deleža. Knjižice oddajte na.jpozneje do 10. februarja 1961. Dan razdelitve deleža bo naknadno objavljpn v »Ptuj- skem tedn.ku«. DELAVSKI SVET