Kaj se godi v deželnem odboru? Pred kratkim je prišlo do enotedenskega zasedanja v štajerskem deželnem zboru. Marsikateri pristaš S. K. Z. se je nekoliko bal, da bi nestrpna nemška večina deželnega zbora ne opeliarila slovenskih zastopnikov in jih spravila ob sadove in uspehe trudapolnega boja in dolgotrajnega, muSnega pogajanja. Vodstvo S. K, Z. si je pa vse uspelie tako zasiguralo, da jih ni bilo mogoče podreti in uniciti. Zasedanje se je vršilo v najlepšem redu po določenem načrtu. V ^U državi se je z velikim poudarkom raznašala vesela vest o delamožnosti štajerskega deželnega zbora. Dasiravno je zafiasno preneliala obštrukcija, si naši poslanci niso vtepli v glavo misli, da je ves boj konča.n fn da se bo odsihdob složno in mirno delovalo v deželnem zboru. Ta politicna previdnost je povsem upravicena. Sedaj, ko ni obštrukcije, že začenjajo nemški nasprotniki v deželnem odboru z riovimi nakanami, ki morajo izzvati močen odpor od slovenske strani, zlasti od kmeckega zastopstva. Vkljub odločnemu protestu slovenskega odbornika d r. V e r stovšeka so že sedaj začel-' zapostavljati in črtati razne postavke v proračunu za 1. 1914. Dasi je zastopnik Slovencev v deželnem odboru odločno poudarjal, da ni povoda za zapostavljanje, ker ni ve(2 obštrukcije, se nemški tovariši niso ozirali na to opravičeno prigovarjanje. FinanSni poročevalec odbornik dr. pl. Kaan je izdal svoje namere in se zagovoril, češ, da hoče kmečke zastopnike z zapostavljanjem in ertanjem postavk, ki se tičejo deželne kulture !n gospodarskih zadev, prisiliti, da pripustijo zvišanje deželnih doklad. Kaj je firtala nemška večina? Najbolj se je vrgel financni poročevalec in pa nemška večina na postavke v proračunu, ki zadevajo kmečke občine. Spodnji Stajer so pri sestavljanju proracuna sploh zelo prezirali, sedaj pa so še Črtali tiste redke svote, ki so upostavljehe. Za ceste so crtali skoraj vse, ravno tako za regulacijo rek. Za obe ti poglavji se bo izpadlo 2,979.009 K, Ker dežela ničesar ne bo izvršila, ne cest, ne regulacij rek in potokov, odpadejo tudi veliki prispeyki od države, ki znašajo do 600.000 K. Torej tudi ob ta denar spravi deželo nemška vefiina. Država bo pac ta denar podelila kaki drugi deželi. Kako krivicne je postopanje nemške veeine v tej zadevi, mora vsakdo uvideti, ce pomisli, da imamo deželni stavbenski urad in kulturnotehnični urad, ki štejeta blizu 60' uradnikov in inženirjev. Ti imajo nalogo, da izvršujejo stavbena dela. Kaj bodo pofieli, 5e dežela ne bo zidala cest ter regulirala rek in potokov? Izprehajali se bodo po Gradcu! Zato pa izdaja dežela za-nje vsako leto do 250.000 K. Njih plača znaša mnogo ve'5 kakor znašajo doneski za kulturna dela v celi deželi zla leto 1914, Na vse te kričeče razmere je opozoril slovenski zastopnik netoške tovariše v deželnem zborn. Toda zaman! Zapostavili pa niso, dasi je bilo predlagano, podpore za razne Studentenheime v Celju, Alariboru, Ptuju itd. Crtali niso podpore 25.000 K za graško gledališče; zapostavili niso podpore za Siidmarko in Sulferajn. Graških podpor ,je vse polno, ostale so v proraSunu', ne ene od njih niso Crtali. Llberalci in štajerCijanci, kaj pravite? Liberalci in štajercijanci so med obštrukcijo vedno hujskali ljudstvo, da dežela zato ne izplacuje raznih prispevkov, ker slovenski poslanci noSejo in ne pripustijo, da bi deloval deželni zbor. Grdo so napadali in obrekovali slovenske kmefike poslance, Seš, da so oni krivi vseh zapostavljanj, da deželni odbor ne more prispevati k cestam in regulacijam, ker slovenski poslanci v deželnem zboru nofiejo opustiti obStrukcije. Slovenski liberalci so pri tem igrali izdajalsko vlogo in padli sloveriskim poslancem v hrbet. Naši poslanci so se odločili, da poskusijo z delovanjem v deželnem zboru. Obštrnkclja je proneliala. Kaj poreSete sedaj liberalci in štajerčijanci? Dasiravno ni obštrukcije, že začenja nemška veeina za 1. 1914 zapostavljati posamezne tocke proraiSuna, in ^icer ponajveS gospodarske zadeve in to v veliko večji meri kakor poprej med obštrukcijo. Ali so tega zopet slovenski poslanci S, K. Z. krivi? Liberalci in nemšku- tarji, povejte vendar svojim nemškim zašfiitnikom in varuliom, da je tako postopanje slabo plačilo za vaše nemškutarstvo. Da bi vi kaj storili za obrambo slovenskega kmeta in njegovih pravic, na to niti ni misliti. Zato pa velja za pristaše Kmečke Zveze opomin: Bodimo mi pripravljeni na obrambo! Poslanci S1. K. Z. so vsled tega napada na slovenske kmečke koristi vznemirjeni ter že sedaj uvidevajo, da vkljub premirju, ki je bilo sklenjeno med slovenskimi In nemškimi poslanci, ne bode dolgo trajalo mirno In skupno delovanje. V tem smislu je govoril deželni odbornik dr. Verstovšek pretečeno nedeljo na shodu v Mozirju. Posebno se mora zgrašati slovensko ljudstvo, ko vidi, s kako krivico so nasprotniki S. K. Z. pripisovali vso krivdo slovenskim poslancem. Sedaj, ko ni obštrukcije, pa nemška večina zapostavlja še bolj kmečke zadeve in sl drzne izjaviti, da hofie s tem kmeSke poslance prisiliti, da privolijo v povišanje deželnih doklad, Mi zaupamo svojim poslancem, da se bodo postavili v bran za naše pravice In potrebe. Za mir v deželi smo tudi mi, pa^ le pod pogojem, da se nam deli pravica. Sama bremena nakladati na rame našega ljudstva, tega ne moremo dopustiti in tudi ne bomo.