ospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol leta 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani sredo julija 1864. Gospodarske stvari. g ah in pod trebuhom, ktera skor nič ne zaleže Švedska detelja. ker svmj lahka to volno tedaj ? ki ? Je vmazana vsa druga, s slabo kratko pa se skazi ? se v se Švedska detelja (trifolium hibridum, schwedischer slušajt Gospodarj drug strižba se bo kmali začela Klee) slovi že več let kot izvrstna živinska klaja. Jaz imam deteljo že od leta 1857 na raznih njivah, tedaj lahko povem, kar so me skušnje učile. To-le rečem : moj dober svet p eri t ? po bolj po m dite volno 1 po kolikor se dá; pustite slabo kratko vo nogah in pod trebuhom na stran, in prepričali se bote da pri viši ce ni lepe, oprane volne bodete tište funte ? ktere Švedska detelja se prav dobro ponaša v se po pei gubite, trikrat povrnjene dobili ? ; tacih njivah , ki so za rudečo (štajarsko) deteljo popolnoma opešale. na V ze Priporočam to iz svoje lastne skušnj Vam na do 2. biček. Poskusite, pa se bote sami prepričali, da tudi v drugih deželah niso norci kteri Ta detelja se le enkrat kosi; al poldrugi- tako ravnajo, kakor sem vam svetoval s svojimi ovcami krat več se je nakosi kakor navadne rudeče. Švedska detelja se ravno ob tem Času kosi, kadar kmetovavcu zmanjka navadne detelje po prvi 1 V • • kosnji ? vdrugič je pa kositi Še ne more. 4. Švedska detelja se ne strdi tako naglo kakor rudeča in pri spravljanji se lahko kakor rudeči. ne odrobi perje tako . Je trdna, dobro pretrpi neugodno zimo in spo-mlad in več let obstane. . Švedska detelja je prav tečna klaja in živina po nji kaj rada sega, naj je pre sna (frišna) ali suha. Vendar pa je to tudi resnica, ce se živini poleti dajè na zbiro švedske ali rudeče klaje, sega raje po rudeči štajarski kakor švedski. Bčeie imajo na nji neizrečeno dobro pašo. Iz reČenega moremo to-le posneti: Švedska detelja nam ne more nadomestiti rudeče (štajarske) nikakor popolnoma, al zra ven rudeče je švedska vselej bolji dodatek, kakor vsaka druga detelja y zato naši kmetje zraven rudeče detelje tudi koscek zemlje švedski detelji privoščijo, da so zagotov-Ijeni z deteljo, če bi utegnila rudeča detelja pod zlo iti. Temu sestavku, vzetemu iz ,,Frauend. Blatter" dostavlja vredništvo onega lista to-le: Vse je resnica, kar je gosp. N. tukaj rekel. Kdor ne verjame , naj pride gledat v Frauendorf; vidil bode kaj lepo švedsko deteljo pri nas, ki je strpěla neugodno zimo, ktera nam je vzela vso rudečo deteljo. Priporočilo gospodarjem kteri pri nas na Kranjskem ovcé redijo. Ovčja volna je tudi za našega kmeta dober pri-deîek. Ceravno ni tako žlahna, kakor v druzih de- želah se vendar prodá za bolj borno blag več veljavnosti in tudi draže bi se prodala imela 10 nasi kmetj bolj pral in boli y ako til Naš kmet ima pri tej reči to dvoj pak o JLAJLJi*» ^ii KVsJ \j\J Vi V UJ U U kXCK^J CKi^yj j da pusti volno vmazano in mastno, in da postriže ovcah slabo kratko volno (svetlico, Sehillhaar) po še na J P1 Gospodarske skušnje. * Zvepleni klej za vinske trte. Fabrikant Keithoffer na Dunaji prodaja žvepleni klej ali kit (Schwefelkitt), s kterim se spomladi obrezanim trtam zamažejo rane, ki se jim pri obrezovanji napravijo, m ako se tako obvaruje, da muzga se ne iztaka iz ran. * Polže po vrtu prav lahko poloviš, položiš omlajenih vrbovih šib sèm ter tjè, kodar veš, da je na vrtu največ polžev. Kmali jih boš imel po šibah vse polno. * Vrabce od sadnih dreves odvrniti. Kdor hoče vrabce od sadnega drevja odpoditi, naj obesi prerezano česnovo g Tavico na kako nit sred drevesa, in ne bo ga vrabca blizo. (Znano, pa vendar ne vsakemu sadjorejcu.) zavarovavnici ali asekuracii domaće živme. „Novice" so že večkrat govorile o novi napravi, pri kteri se more domaća živina zavarovati. Naj povejo danes svojim bravcem in vsem gospo- darjem y da je asekuracija ta že eno stopinjo naprej storila in da bode v zavarovanje jemala vso domačo živino, tedaj goveda, konje, osle, mule, ovcé, kozé in prešiče, in da se bode živina zavarovati môgla ne le za unidan imenovane kužne bolezni y ampak za v s e kuge in za vsakoršno drugo bolezen. Pravico odškodovanja za živino, ki je poginila po kaki bolezni, ima gospodar pri vseh boleznih 30. dan, samo pri go- veji kugi še le 90. dan po přejeti polici, to je, po pri-jetem zavarovavnem listu. Eavno zdaj se izdeljujejo pravila (štatute), ktere se bodo c. kr. državnemu ministerstvu predložile v po-trjenje in se bodo potem razglasile. Na Dunaji 24. junija 1864. Za osnovavni odbor: P. Po lešo v sky. 216 Hišnim gospodinjam kaj. * Staro srebrnino očedis, da se sveti kakor nova, ako jo umiješ s salmij ako vce m (Salmiakgeist), ki ga dobiš v apoteki. Kako J© letos s svilnimi crvići? Na Laškem, razun Benečanskega, je bolezen, tudi v iužnih (laških) Tirolih in pa v Dalmacii. Kako ie 9 - - , _ tf drugod, se še za gotovo ne ve. Na Krajnskem smo dovolj srečni. 0 goveji kugi. Na Hrvaškem in v Slavonii je goveje kuge čedalje manj, in tako tudi v Bosni. V civilnem Hrvaškem in Slavonskem je, po odpisu kr. namestništva zagrebškega od 20. junija, v požeški županii kuga popolnoma prestala, v St. Ivanu so ostali 2 bolni goveđi pobili, le v selu Tržeču kopriv-neškega kotora v županii križevski je bilo do 13. junija še 54 bolnih. V vojaški Granici je kuga zginila razun 3 polko-vín, v kterih je po odpisu c. kr. deželne general-ko-mande zagrebške od 26. junija še bila, namreč v varaždinski, St. Jurski in gradiškanski polkovini. Tako brzo zdaj zginjuje, da se celó mislilo ni. Pa saj je že tudi čas, da se jugoslavenske dežele rešijo te silne nadloge ! Sporočilo o katolickém društvu rokodeljskih in obrtnijskih pomočnikov v Ljubljani. Govoril dr. Leon Vončina, društveni vodja, v devetem letneni zboru 15. junija 1864. „Prečastiti gospodje ! Prav ob kratkem porocal bi Vam danes o našem društvu, ker mislim, da mi ni treba ponavljati, kar sem o njem že osemkrat pravil ; toda na daljši govor sili me neka okoliščina, ki se ne dá nikakor tajiti, ta namreč, da se vedno manjša število društvenih udov, tako , da jih društvo šteje zdaj le 46 , to pa — večidel domačinov. To prikazen razjasnujejo, se vé da, okoliščine, ki sploh ta rej o obrtnijo in rokodelstvo. Tolikanj livalisana obrtnijska svoboda ni še iz budila hrepenenja po zboljšanji obrtnijskih izdelkov, a zbudila je pri obrt-nikih in rokodelcih, kakor kaže vsakdanja skušnja, želje po samostojnosti, po samosvojem ognjišči, in tako rodila že premnogo družinskih rev in nadlog. Iz tega je lahko raz viditi, da je čedalje manj pravih obrtnijskih pomočnikov (kselov) , al tolikanj več je začasnih moj-strov oženjenih, in brez delà potujočih pomočnikov. Resnico vsega tega potrjujejo nam tudi vsakdanji čas-niki, ki nam, na priliko, sporočujejo o obrtnii glavnega dunajskega mesta. Ne morem si kaj , da bi Vam pred oči ne postavil nekoliko tacih žalostnih sporočil. Že iz samih številk boste razvidili žalostni obrtnijski stan na Dunaji. Od 1. junija 1. 1. do 1. junija t. 1. izstopilo je 2330 pomočnikov iz delavšnic, va-nje stopilo jih je le 1734; prišlo jih je na Dunaj 761, odšlo pa 1221; in 1822 bilo jih je na raznih prenočiščih zavolj pomanjkanja delà. Ravno tako žalostno se glasé besedne na-znanila o obrtnijah, na priliko : „V obrtnijskih zadevah se tudi v tem tednu ni nič zboljšalo; stiska v obrtnijah čedalje hujša prihaja" — tako je brati skoraj vsaki teden ; bral sem dalje naslednje žalostno naznanilo : „Pri obrtnijah, ki so v velikih stiskah, vedno prihajajo in odhajajo pomočniki, kteri se, ko jim v mestu zmanjka živeža, odpravijo na kmete, toda kmali se povrnejo delà iskat v mesto, ktero pa kmali spet zapusté in na kmete odrinejo." Nič manj veselo ni naslednje sporočilo: „Ker vedno primanjkuje delà, pomočniki brez delà hirajo in bolnice se polnijo ž njimi ; marsikteri si skuša tako ali tako privoljenje dobiti za bolnico, da saj lakoti uide." Pač žalostné sporočila ! Da pa razmere v vseh deželah in krajih niso kaj boljše, ni mi treba dokazovati ; le toliko naj omenim, da je zmed 88 přetečeno leto v naše mesto prišedših pomočnikov jih le 6 dobilo delo, vsi drugi pa morali so Ljubljano zapustiti, in nekteri zmed njih v tako žalostném stanu, da so se člověku usmilili v srce! Pa vendar vkljub vsem tem žalostním razmeram moralo bi število našega društva vendar le biti veče, kakor je, ako bi se ga bolj vdeležvali oni, kterim gre zlasti podpirati ga. Kaj da je krivo tako ma-lega vdeležvanja, raje zamolčim, sploh le toliko rečem, da so tega večidel nevednost in presodki krivi, ki se nahajajo pri obrtnikih in rokodelcih samih. V tem jih pa tudi jako podpirajo pomočniki taki? ki so iz društva stopili sami, ali pa so bili pahnjeni iž njega. Od tacih ni se nadjati, da bi priporočali društvo ne z besedo, ne s svojo obnašo. In tako je prišlo, da se je za društvo letos oglasilo le 32 pomočnikov, nasproti pa je 24 zapustilo Ljubljano, 8 pa je bilo izbrisanih iz društva, ker jih čez tri mesce ni bilo viditi v društvenih zbirališčih. , • Vendar pa je naše društvo, če tudi majhno, tako, da se nam ni treba bati o njegovem obstanku, dokler boste vladale ga edinost in ljubezen, kakor dozdaj, in dokler ostanejo utrjene denarne zadeve njegove. To trdilo društveno je, se ve da, darežljivost njegovih pri-jatlov, od kterih ni misliti, da bi opešali v svoji rado-darnosti. Iz računa, ki Vam ga bo bral g. Sventnar, boste razvidili, da je društvo plaćalo vse stroške, pa vendar se ni dotaknilo ne svoje glavne istine (kapitala), ne njenih obresti, temveč je z le-temi še pomnožilo svojo istino, ktera šteje 3 državne dolžne pisma po 100 gold., 1 za 50 gold. ; 540 gold, pa je naloženih pri pomožni obrtnijski blagajni, kteri pomnoženi z obrestmi zdaj znašajo 630 gold. Kakor druge leta, tako tudi letos imeli so udje lepo priložnost, vdeležvati se raznovrstnih podukov, in sicer: zemljopisja, naravoslovja, petjav domaćem in nemškem jeziku (kajti družbeniki so Slovenci in Nemci), pisanja in opravilnega spi s ja. Učili so te nauke g. gimnazijalni profesor K o n š e k , ki se v tem oziru hvale vredno trudi že 8. leto, akademijski malar žl. gosp. Goldenstein in gospoda B e 1 a r in Troj ar, učitelja mestne glavne šole. Naj bi blagi gospodje še za prihodnje društvu ostali djanski podpor-niki, in bili zadovoljni s plačilom , ktero jim dajeta lastna vesela zavest in hvaležni spomin, kteri bo živel v srcu društvenih udov! Vaje v racunstvu sem jez sam vodil. — Dalje bila je udom odprta društvena bukvama; bili so jim v rokah následuji časniki : „Slov. Glasnik", „Novice", „Zgod. Danica" in „Solski Tovarš", „Rhei-nische Volksblatter", ki jih vreduje Kolping, oče vseh pomočniških društev, „Oesterr. Volksťreund" z nedelj-sko prilogo „Miinchener Sonntagsblátter", „St. Josefs-blatt", „Laibacher Zeitung." Srčna zahvala gg. založ-nikom žl. K1 e i n m a j e r j u, B 1 a z n i k u in Milieu, ki so tudi letos zastonj daj ali društvu svoje časnike. Zahvalo izrekam tudi g. kupčevavcu O. Maj erj u, ki je tudi to leto sprejemal hranilnične denarje, o kterih bo sporočal g. Lésar, profesor in društveni podvodja. Presrčno zahvalo tudi Vam, častiti gospodje, v imenu društvenih pomočnikov izrekam za Vašo neutrud-ljivo radodarnost, s ktero že dokaj let društvu stojite na strani; naj tudi ne zamolčim zaslug ranjcega našega župana g. Ambroža, kteri je bil med najbolj delavnimi 217 prvimi ustanovitelji našega društva ? dali se hvaležno gorske okolice. spominjana mnozih dobrot gosp. viteza J ki gOSp. Vllt;zčl U U tš in štiri deklice poobličja lepe matere so ga male hčerke in njenih sestrić, da nadlegovani mož je vsaki dan spominjale prešle sreče, ter so bile njegova nazad nj e jecljaje dal svoje privoljenje. Obljubil je Zalko tolažba; za nje živeti in kruha služiti je bil namen nje- tretji dan k gospé pripeljati in izročiti svoje srčice blagi govega življenja, in vse težavnosti so mu izginile po- rejnici. gledovaje mile otrocičke, kterim je bil edino varstvo in Blaženstvo v prsih šla je gospá iz tihe bajtice in branilo. Poleti imel je dober zaslužek , veliko gostov pustila jo tamkej veliko neizrečenih bolečin. Janez stal je prišlo jezera obiskat, in ribič naš bil je tudi čolnar je nem zraven zibeljke in mogel ni nagledati se prele- vsem vsec ker vedil je národně pesmi lepo popevati, pega detetca, ktero je mati bila plačala s samosvojim in butanje valov in pravilni udar njegovega vesla sta življenjem, in kterega je tujka hotla polastiti se za skladno spremljala sladké gorenske viže. Al pozimi vselej. Ko Zalka se zbudí, nasmehljá se očetu in Janez vsahnil je zaslužek popoinoma, in večidel suh rženjak vzemši jo v narocje vpraša: „Ali bodeš šla od mene?" bil je revni živež ubogega Janeza in njegovih hčerk Namesti odgovora oklenila je bele ročice okoli nje- tudi koča pustila je viharjem prosti vhoď, torej je bila govega vratů in skrila je cveteči ličici nad ogorelim slabo m Po taki hudi obrazom, in sin uboštva, kteri neoplašen in neupogljiv zimi, v kteri je potreba in lakot žu- bojeval se je z revšeino in z hudimi nadlogami gala skrbnemu očetu, bliža se željno pričakovana spo-mlad in pripeljala je od kraja jadranskega morja bo gato in imenitno gospo, ktera hotla je poživljati zrak ? jokal V V je, ko zapuscena sirota ! * * * Predvečer dneva plahotnega odhoda přišel je ; in Janeza sprehajale so raznovrstne čutila. Zastonj pre-mišljeval je priboljšek, ki je čakal Zalke in vse njene družine; prežalostni prigodek ločiti se od hcerke svoje premagal je dobroto, in spremenila se je v bojezno nesrećo; al dana bila je beseda, in besede umanjkal nikdar ni. Z vdrtimi očmi in z bledima licema tlacansko dovršil je bil svoj dnevni obrok, spanje ga je popolnoma zapustilo in vedil ni pomagati si. Ko je vse počivalo, moč mu bilo ni v hiši ostati, šel je, da bi si pod milim Bogom srce ohladil in zlajšal, ker póčiti je skoraj hotlo mu ubogo srce od velike žalosti. Stopil je v barko in brez namena izročil se je valovom jezerskim. Podoba cele okolice enaka bila je sladkim sanjam. Lahna temoča razprostirala se je še po planjavi, ko spomin solncu, kteremu bilo je težko zapustiti tolikanjo lepoto. Razdonelo se je petje škerjancevo, in tudi slav-ček prepéval vec ni svojih hrepenljivih viž. Hladno šuměla je večerná sapica skoz vršičke šviglastih dreves, in polno klasje je polahkoma zibalo se. Zmiraj tem-nejši bil je tanki zrak in zmiraj svitlejše migljale so zlate očeša milijard zvezd, luna je ravno srebrnila snež-nikom vrhé in bliščala seje v valovih jezera, iz kterega slišalo se je skrivnostno čebljanje, morda bilo je zape-ljivo petje povodnih dev. Mir sopel je čisti zrak, mir so migljale zvezdice, mir so šumljale drevesa, mir so leske-tali valovi, mir je gospodoval povsod, le v srcu trepečega očeta rohnel je hud boj. Nenadoma zagleda ribič prijazno cerkvico in vleklo ga je va-njo z nepremagljivo silo, hotel je poklicati na pomoč nebeško porodnico. Stopivši pred oltar poslal je klečé gorečo molitev v nebesa, tožil je preusmiljeni ljubezni svojo težavo in ponižno prosil jo je osvečave v noči svoje žalosti. Po molitvi šel je pozvanjat zvonček voščilni in ko zadonel je mili njegov glas skoz tihoto, bilo je, kakor da bi si bil nazvonil počitek v srce. Luč se storí v britki duši, temota zgine in sladka misel ga nahaja k gospej brez hcerke iti in obljubo nazaj sprositi si. Poln zau-panja vesljá domů, svitla nada spremlja ga ! Zjutraj ob zori hitel je v prebivališče k žlahni gospej; kočija, ki bi imela odpeljati Ijubčico, stala je že vprežena pred vežnimi vratami. O kako ga je strese! ta pogled! — Pouril je stopinje in kmalo stal je ko ponižen prosivec v izbi. „In Zalka, — kje je?" vpra-šala je zavzeta gospá. „Ne zamerite , da si upal sèm sam k vam priti ; vi pa, ki ste blagi in mili, uslišali bodete prošnjo mojo, o, odvežite me obljubivne moje besede, — ne morem ločiti se od otroka. Ako bi ve-dili, kaj sem trpel te dni, ako bi čutili grozovitno borbo srca s pametjo, gotovo usmilili bi se me. Premislil sem vse; — skeleča in huda rana vsekana bi bila mojemu srcu, ko bi Bogu dopadlo otroka k sebi vzeti; al rekel bi vendar: zgodi se njegova sveta volja! in udal bi se ji brez vse tožbe. Al da sam, prostovoljno ločil bi srca, ktera veže naravna mocna ljubezen, to, to presega Človeške moči. Kaj bi pomagalo, da bi Zalka bila pre-skrbljena in srečna, sestrice njene pa sirote, ker vem, da preživel ne bi prostovoljne te ločitve. Rajši ostanemo v revščini; delal in skrbel bodem noč in dan za otročičke in z Božjo pomočjo pomanjkanja trpeli ne bodo. Zatorej žlahna gospá, usmilite se me in oprostite me dane obljube!" Gospá stisnila je z gladko svojo ročico žuljavo ri-bičevo roko, rekoc: „Nikdar mi ni bilo na misli, da bi tebi kalila življenje; čislam in spoštujem te zavolj blažih tvojih Čutil, in velike tvoje ljubezni ocetovske ; odreci hocem dragi svoji želji; imej Zalko, in Bog bodi s teboj in varuj tvoje sreče." — Janez odgovar-jati mogel ni; veselje in hvaležnost ste mu zadušili glas, al oči njegove izrekale so gorečo hvalo, in hva-livni vzdihljeji kipeli so iz dna njegovega srca do Bo- gorodnice, ktera mu je utrdila v jezerski cerkvici oce-tovsko ljubezen in vdihnila srečno misel. ■0*U*t'£iC 'O ř 7» -J-- * .í' Ú ■ 7 & * Ali se gospa na promorji jadranskem pač še kdaj spomni ribičeve bajte in prelepe Zalčice?! Dopisi. Beligrad v Srbii 30. junija. Že dve leti se nam huda godi. Lani nam je grozna suša vse sežgala, tako, da vsled tega je mili srbski narod letošnjo hudo in grozno dolgo zimo po več krajih, posebno v rodovitnem Banatu, přebil v velikem pomanjkanji. Následnice teh nadlog bile so celo zimo hude bolezni, posebno spolja-čina (škorbut) in boginje (koze); obe bolezni ste tudi po Belem gradu in Topčideru hudo razsajale; ta mesec pa je Bog knježevino srbsko zopet strašno udaril. Lilo je z neba kakor iz škafa na deželo našo od 18. do 23. dne t. m. neprenehoma. Morava, Kolubar, Drina in druge neizbrojne vode, kterih je lepa knježevina polna. so tako strašno narastle, da so velike in male vrlo ro-dovite ravnine in doline, kterih je Srbja polna, z vodo v nekoliko urah zalile. Celo bogastvo nepopisljivo ro-dovitnih ravnin: žito, grozdje, seno, blago (živina), v kratko: vse, kar so imeli ljudje in kar so letos přidělali, vse, vse je splavalo po vodi!! Živina, posebno po lepi moravski ravnini, je vsa potopljena; zadela je ta nesreća po tej sila veliki in rodovitni ravnini tudi največ ljudi. Mostovi, jezovi, malni, hiše, vasi in ceste ob rekah so po vsi knježevini skoraj sploh podrti. Telegraf je povsod raztrgan in pošte dohajajo po stranskih potih na konjih v Beligrad. Vodé so marsikod tako strašno narastle, da se od nekterih vasi še hišne strehe vidile niso. Al z nesrećo se rada pajdaži nesreča. In najveća nesreča je ta, da so vode po noči narastle, polja, vasi in mesta zalile. Od svojega imetja niso ljudje ničesa resili; vse je potopljeno! Ljudje, iz spanja se prebudivši, so na drevje in strehe plezali in ondi rešenja čakali ali pa grozne smerti. Morava je, kakor je znano, velika reka in teče po naj-bogatejši in največi ravnini srbské knježevine; al ta bogata ravnina se je v malo urah spremenila v milje široko in nepregledljivo dolgo morje, iz kterega so se hišne strehe potopljenih mest in vasi v podobi malih otokov kazale. Ti mali otoki pa so sedaj odmevali vriska in joka na pomoč kličejočih prebivavcev. Kakor od Morave, tako tudi od drugih rek in potokov strahoviti glasovi v Beligrad dohajajo. Povsod se je nesrečnim ljudem z največo srčnosti in ljubeznijo v pomoč hitelo s čolni, v ktere so ljudi pobirali z drevja in střeh in jih odpeljavali na varné kraje. Velika hvala gré posebno skrbnim pontonirjem, ki v mestu Cuprii stanujejo ; oni so se po velikem novem moravském morji od vasi do vasi vozili in nesrečne ljudi pobirali z drevja in střeh v svoje colne. Skoda je neprecen-ljiva, kar se je zgodilo po vaseh, trgih, mestih in rodovitnem poljiv Med mesti so največ trpelej Ca-čak, Jagodin, Ćuprija, Kragujevac, Rudnik, Sabac? Požarevac. Po teh mestih, ki so vse v vodi stale, je mnogo hiš^podrtih; štacunarsko in drugo blago je šio po vodi. Se mali topčiderski potok, ki je revež lani čisto suh bil, se je 19. junija tako razsrdil, da je se-ženj visoko nad svojimi mostovi dri, vso rodo vito dolino zalil, žito, senó v Savo odnesel ali z blatom po-kril in v gnoj spremenil. Nadjali smo se letos vrlo bogate letine ; al v malo urah je vsegamgočni Bog nado našo prekrižal. Zopet bo tedaj ljudem tukaj trda za živež, ker cena vsega kar je na prodaj, je po teh strašnih dogodbah grozno poskočila v Belem gradu. — Bog 219 da iz premile mi domovine kakor dozdaj tako tudi dovine čitavničine od lanskega malega srpna dozdaj L~J-'- 1 ------i«--— xr- ter novega odbora volit, kteri je povoljno izbran A daJ >. v prihodnje slišim mojo novo očetnjavo. vesele glasove po „Novicah' f Bogom ! Dr. Ivan Podliščekov. v da Iv JL UU V UUUUi« Y Vili J Û.IV/U J v> \J Y V,/ 1 J JUL V/ LLAKJLCLLL j UČI težavno delo v sedanjih okoliščinah na svoje rame na- f Iz Gradca 29. rožnika. — Letina se tukaj precej dobra kaže. Poljski pridelki letos obilno žetev obetajo osebno strni se je obilno nadjati. Sadja jabelk in hrušek ode veliko, košičnega sadja pa malo, češinj pa celó Kakor vselej , so tudi tu pokazali naši vrli na- 1 o ž í rodni duhovniki, za kar njihovo pošteno srce bije. Slava ! jim vedé Ostanite nadalje postaj ani in trdne značajnosti, dobro da se zlato v ognji poskuša; vemo tudi, u.« neka pogubna sapa hlidi, pa ta zamore samo kakega Sviloprejke so lepe in zdrave in obilen dobiček hrebavca ali hiravca preplašiti, nikdar značajnega in ~ hrabrega junaka. Ne zabimo pesnikovih besed: „Mi stojimo stalno, čvrsto kano klisurine." Društveni obed smo imeli v lepo vrejenem vrtu g. Krista, kjer smo se o naših narodnih zadevah mirno in prijatelski pogovar- da me. obetajo. Sviloreje se je tukaj že marsikdo poprijel. Da bi se je tudi slovenski kmetje prav močno lotili! Matija Bizjak, svilorejski učenec. Iz Celja. * * ) Unidan smo dobili „matičine pravila" iz Ljubljane, in smo jih družnikom čitav-ničnim koj razposlali. Prva, ki je pristopila, je čitavnica naša sama, in oglasilo se je že tudi blizo dvajset Slovencev, naših čitavničnih članov. Nadjamo se, da bodo tudi še drugi savinski Slovenci k temu blagerau društvu prav obilno pristopili. — Tukajšni učitelj glavnih mam Mil méMMhhhhhMí ëm> j* ne- naš pevovodja v čitavnici, gosp. Gr. Tribnik soi zložil nekoliko slovenskih pesem za čveterospeve koliko pa za samospeve. Tiskajo se že pri Mehitaristih v Beču in pridejo še ta mesec v ličnem zvezku v osmerki na svitlo. Za prvim zvezkom, ki bo 50 krajc. veljal y misli izdati Še vec drugih. Prišla bo tudi tiskana ravno tam, na svitlo. Slišali smo jo lani pri slovesnosti tisoč- konec t. m. Tribnikova „Slovenska maša" letnice ss. bratov Cirila in Metoda peti. Smé se res Miklosičevi kot mlajša sestrica pogumno na stran postaviti. Naj bi Slovenci radi segli po obedveh delih! Iz Celja. (Oznanilo iz Čitavnice. Prihodnjo nedeljo } 10. julija, zvečer ob 8. uri bo napravila Čitavnica naša besedo", h kterej se vsi č. udje uljudno vabijo. Odbor čitavnični. omikanem svetu veljá Iz Haloz 30. rožnika. postava, da vsak pravni posestnik sme obdelovati svoje mu da zemljišče, kakor se mu dobro in koristno zdi, potrebni živež daja in primerne obresti donaša; v tem nima nikdor pravice njega motiti ali ovirati, pa polje-delec mora tudi sam voljen in skrben biti. Nam Slo- vencem je tudi previdnost odměřila zemljišče y to je y slovensko zemljo, da na nji kakor pravni posestniki marljivo delamo 7 naj marljivost donaša koristi dušnih obresti in dovolj živeža, s kterim naj se krepi duh napredovavnega Slovenca; v tem postopku nima nikdo pod milim nebom došle v obilni meri godilo 7 pravice nas ovirati, čeravno se je 7 in še to danes ni temu křivičnému, nekrščanskemu delu sevsema konca. Kmeta brani v posestvu postava, mi pa smo pod mogocnim varstvom cesarskega zagotovila, ki vsem zvestim podložnikom narodno ravnopravnost priznaja. Slovencem je treba svoje jako zapuščeno 7 na vec k r a j i h pusto ter s 7 nice ; kvarnim in dušljivim preraščeno polje in krčevje čistiti kopati, orati, naj setev pospešno raste ter stoterni plod blage omike rodi. Delale za to so med drugim čitav- ktere iskreni rodoljubi vzbujajo in na delo kli-cejo. Tudi v starinskem Ptuju je čitavnica po skoro celoletnem porajanju konečno od visokega c. k. namest-ništva potrjena, in 23. rožnika ravno o krešu ustanovljena I I HMHÉ I 7 ter pred veliko skupščino njeni začetek slovesno naznanjen. Prilične in lično ozaljšane sobe smo v gosp. Hermanovem hramu najeli, ki so čitavničarjem prav po godu. Neka dobra sreća je ta narodni zavod pod brambo in streho njenega po pravici osnovatelja spravila V V ces da bo ondi za njo najboljše zavetje. Citavničarjev šte-jemo okoli 160, kterih se je primerno število sešlo, vsebujno razumništva v veliko skupščino poslušat zgo- Da ste zopet zdravi in sicer srečni, mila nam je novica. Vred jali. Gosp. ravnatelj je nazdravil čitavnici na srečen začetek in dober uspeh, gosp. dr. V., novi odbornik, je j v šaljivno-pikavnem govoru porod čitavnični naslikal med drugim rekši, da je odbor pri tem mucnem poslu moral celó klešce nastavljati itd. ; g. tajnik H. je v kle- nem kakor vselej govoru omenil, daje naša pravična reč zmage gotova; gosp. R. je nazdravil hrabremu borivcu za naš narod gospodu Herman-u, opazivši na koncu go- vora , da naša hvaležnost z zlatim pisekom. zapiše veliki in neopešani trud njegov v zgodovinske listove in tako potomkom ohrani ime , ki bo se svetilo, dokler bode naroda slovenskega itd. Gospodje pevci iz Slo- venje Bistrice so počastili in lepim petjem ; hvala in našo slava prazničnost z ugodnim Tako je tedaj jim ! vendar ustanovljena slovenska čitavnica ptujska na po-stavnem štalu, in bode menda 29. velikega srpna začetek položila besedi z vso mogočo sijajnostjo in slo-vesnostjo. Na Ptuju imamo okoli 70 društvenikov, tudi precej takih, kteri niso po rodu Slovenci, pa vendar priznavajo silno potrebo takega omikališča. Al med sinovi slovenske matere še zmirom imamo protinožcev, takih ljudi, kteri se z vrocim potom in krvavimi žulji slovenskega kmetovavca hranijo, pa ne nehajo klepetati premišljeno iû lažno zoper ta blagonosni zavod in narodni razvoj. Peter zatajivši svojega učenika je na tega pogled izšel in se bridko razjokal previdevši grdobo crne pregrehe, Juda izdaj avec se je celó na vrbo po-vzdignil sodé izdajstvo za pregrozno in pregnjusno ma-rogo; slovenskih mater nezvesti sinovje pa se še sèm ter tjè hvastajo z nevernostjo in odpadništvom. Kolika skvar-jenost, češ, da ne umejo brati in pisati gladko slovenski. Čitavnica je ravno torišče, kjer se temu nedostatku v okom pride. Pojmovi o naših razmerah se menda v kratkem razjasnijo, ako je ljudem mar za čistilo umnih nazorov Haložan. Iz Trbolj na Štaj. julija. Pravij o 7 da je danes zjutraj ob poli treh pri nas potres bil. Danes ob popoldan pa je bil strašen vihár; toča je šla in megla se pretrgala, da je voda vse brvi, slabeje mostove in jezove pobrala, na marsikteri njivi je požeti ječmen od- nesla nektere njive pa z blatom 7 z lesom in brišavo nasipala. Skoda je velika. Iz Kranja 30. jun. — Mala mesta imajo navadno manj veselic kot velika, ali vsaj na izbiranje jih ni- veliko manj , in živ- majo Pa ljenje bi bilo Čudno 7 resmcno , bilo bi jih se dolgočasno, ako bi ne bilo društev ki so odda- / ki skrbé zato, da posebno v tacih krajih, «.i «v, ljeni od središc politicnega, literarnega in socialnega življenja, vendar ne usahne popolnoma duševna hrana, in se ne zapró vrata primernemu veselju. Pripomocki so pač pri raznih društvih različni, čeravno je njih namen precej enak. Na eni strani so namreč ljudjé ki se držé za zeló oslabele , ker si ne upajo izhajati z domačimi močmi; hodijo toraj na ptuje, v Nemčijo itd. in si od ondot izprosujejo posebnih rekvizitov za svoje zabave. Zraven se jim pa še večidel ta nesreća pripeti, da pozabijo na glavni namen društva , in da povzdig 220 iiejo ravno uvažanje in đonašanje one ptuje šare za tudi slavna čitavnica kranjska in vsaka čitavnica slo-glavni namen. To pa je hudó, kjer se misli tako zme- venska dobi krepkega moža sokola." Napil pa je proti Bile so pa vendarle poprej pri nas le take dru- koncu svojega govora log y dokaz njene potrebe dejo. štva v navadi, ki so se držale bolj ali manj tega načela. Ali povzdignila so se, hvala Bogú, druga društva, rodavnih časih sovražnik na neko okolico, pa krepk pa je pripovedal mično priliko. ,,Hudo je udarjal v sta v so se mu ki nahajajo za duševno razveseljevanje v domačíi svojem lastnem narodu in njegovem jeziku dovolj mocí, opraviti Pade tavljali prebi njeni in malo je mogel pa seme razprtij med ojskovodj bra in ne zahajajo drugam v bogajme prosit. To so Čitav- niteljev in požene žalostěn kal. Razdeli se vojskovod- nice. Njim je dolžan čast in hvalo vsak domoljub, ker stvo in pravega glavarja ni bilo več. Pa to še ni bilo nas ne zavračajo na ptujo pomoč, temuč nas učé ceniti naj huje. Mesto da stopi tabor s taborom v prijatelsko svojo lastno moč. Moč naroda pa, ki se je zavedel, je velika. Včerajšnji dan je bil eden izmed tistih , ki se jih zvezo , počne en tabor braniteljev črniti drugi tabor podtikati mu nečiste namene in podkopavati njegov p'j Iz tovarša mu postane sovražnik. Pravi sovraž- dolgo Časa z veseljem spominja; naša nik pa med tem ni rok križem držal, ponovil je svoje člověk še Čez čitavnica nam je pripravila to veselico, in „Južni Sokol" pade ) došedši iz Ljubljane, jo je poveličeval. tavničnemu odboru in v slavo vrlega Sokola" popisujem to slovesnost. in to z večo silo ko popřed. Junaško sta se zahvalo či- sicer branila oba tabora vsak na svojem mestu ali raz- društva „Južnega de'j brez edinosti v vodstvu sta^ bila pobit drug od druzega, brez prijatelskega dog y oba Kranjci se spominjajo še dobro lanske svečanosti jim je skopala grob mesca avgusta kranjska, in 7 ko se Je slovesno odprla čitavnica vedó, koliko je doprinesla k sijajnosti tega Ne s 1 o g Cutili smo živo veliki pomen teh besed, ki naj v spomin bodo vsakemu, kdor nastopa polzk pot pogubivne log Prišla je potem na dneva pričujočnost čitavnice ljubljanske. Z veseljem so vrsto zdravica g. dr. Costatu kot županu ljubljanskemu tudi čuli o svojem času, da je vlada dovolila ustanovi- tev gimnasticnega društva „Južnega in načelniku „Južnega Sokola u Sokola." In ko se govor „o obleki južnega sokola' c 7 Sledil je za tem neki govornik ker pa je društvo vredilo in se začulo mnogo v njegovo hvalo, ni vsega prav zadel, ga je „Sokola" načelnik nekoliko jih je obšla želja, pogostiti v svojem mestu to prvo na- podučil navdušenim ljem bila je tudi sprejeta rodno gimnastično društvo. Sokolovci so povabilo pri- zdravica preuzvišenemu škofu Strosmajer-ju. Imelo pa jazno sprejeli, m obljubili, tudi djajno se udeležiti za- Je . . . stopnika pri tej svečanosti, kteremu tudi Zjutraj ob 9. uri so šli odborniki naše čitavnice s veljala. Izmed druzih čitavnic je bila zastopana loška Iv ^v mm mmÀut* ď% T a 1\ Q r\ It 1 1-1 i C v\ n r\ A f i Q Y~\ ** Ck W1 — ^ J^ Q i r% \r\ i I rv It Am I a It a in An v% /\ /v 1% bave, ki jo je Čitavnica odměnila za 29. julija. tudi zagrebško pevsko društvo „Kolo" svojega za- zdravica pevsko zastavo na Labore „Sokolu" naproti. Sprem-ljevalo jih je veliko ljudstva. Po srčnem pozdravu se je bilo kosilo končano 7 ob se podalo vse društvo na pokopališče obiskat grob neumrleg odpeljejo odborniki z izvoljenim mestnim županom Ijub- našega pesnika Preširna. Velika množica tudi druzih ljanskim, načelnikom Sokolovcev, m, jj^. ijuux ^ ^iuuui ^uimucn. un in drugo gospodo ljubljansko v mesto, Sokolovci pa z vencem. Nekakošen svet občutek se je polastil src dr. Etb. Costatom ljudi se je zbrala tam. Grobni spominek je bil okinčan odidejo peš v izvrstnem redu. Bilo je veselje gledati vseh pričujočih na tem kraji, ki je odločen miru ranj lepo četo. Najpopred zraven kranjske zastave prelepa kih in solzam živečih. Stopila sta zastavnika s zasta zastava Sokolovcev s trakom, ki na dalječ kaže po- vama vsak na eno stran znamnja, Sokolovci so se po X4C4KJ ta V Ci KJ U IX V f VV f u ti V ili J JL* A li LV V^WIJ v V W .L lAlllMl T WWIA HM VJLi V U U il ClliUill UJ l* j K^l menljive besede: „Ljubljanske Slovenke Južnemu So- stavili v red in pozdravili grob. Na to z ginljiv* In zatem okoli 80 Sokolovcev v mični in kaj besedo govoril gosp. dr. Costa o zaslugah slavnega pes kolu. pripravni obleki. Hlače in jopič iz ruskega platna, nika, ki leži pod tem znamenjem Ko rdeče srajce, okrogli sivi klobuki s sokolovimi peresi in v tej obleki zale podobe, — to mora biti prijetno očesu. izgovori, stopita v grobu dva Sokolovca: eden mu vtakne šopek cvetie 1 1 1 v ř J M 1 • \T J V • • grob y eden pa položi up venec. Nato s živim Rdeče srajce pa so bile prav posebno vidne zavoljo občutkom govori g. Pour sledečo Bilčevo spomenico tega, ker so jopiče nosili obešene čez levo ramo. Tako so šli najpopred do stare pošte; njihovi godci pa so 3? Ena se tebi je želja spolnila da v zemlji očetov, Kakor si želei vselej, našel na veke si mir. u jim godli prijetni sokolski marš. Ob 11. uri je bila Sreča ti b'la je sovražna vedno do zadnjega diha; v farni cerkvi sv. maša, kjer so prav izvrstno peli So- Nikdar stlala ti ni rožic diaecih na pot. kolovci. Cerkev pri tej tudi maši ob 11. uri „gospôsko" imenujejo y ni bila 7 ki V ze jo sicer dolgo tako na- polnjena, kakor včeraj. Po sv. maši so spravili zastavi v čitavnico, ter se razšli po mestu, dokler jih ni zopet združil čas kosila na stari pošti. Pri kosilu je bilo društvo Sokolovcev in kranjskih mestjanov prav dobre volje. Zdravica je sledila zdravici 7 in kranjski godci so z godbo izpolnovali pře- na stanke. Da se mi dopis ne raztegne preveč, bom kratko omenil govore. Napil je gosp. dr. Etbin Costa zdravico najpopred kranjskemu mestu, in potem pređ-sedniku kranjske čitavnice g. Pireu. Gosp. Pire pa je pozdravil „Južnega Sokola" ter se mu zahvalil za pri-jaznost, ki jo je skazal s svojim prihodom kranjski čitavnici. Napil je dalje g. Savnik vrlemu sinu kranj- litev. Prišla prijazna je smrt, vzela te v svoje naročje; Žalosti minul je čas, dala ti ona je mir. Krasne cvetice cveto na tvoji zgodnji gomili Kažeje rose solzé, kak objokujejo te. Venčati hočejo gosli, ki tihe pri tebi ležijo; Padel iz rok je lok, struna več pela ne bo. Slavček na grobu ti sladko prepeva pesmice mile: „Tukaj v grobu mirno pesnik slavljeni spi." B'la je taka osoda vedno slavnih možakov, Da jim slovelo imé, ko jih zagrnil je grob: Tudi tebe bi venčal z lavorom narod slovenski, Pa zaklenjene so grobne vrata trdó. Torej druz'ga ne more, ko solze britkosti točiti, Kažejo one dovelj, da jim v srcih živiš. Dokler bije srcé rodu slovenskemu v prsih Nikdar zginil ne bo ž njega tvoj vrli spomin! Potem zápoje zbor Jenko-tovo lepo pesem Sokolovci pozdravljajo še enkrat grob 77 Mo- 7 m mno- skega mesta gosp. dr. Jan. Bleiweisu. Dr. Bleiweis se žica vsa ginjena zapusti tiho pokopališče. sem Podajo se potem z godbo Sokolovci v obilném nekoliko besed. Ko je namreč omenil „Južnega So- spremstvu skozi mesto pod Gaštej na vojaško telovad- je zahvalil z daljšim govorom, iz kterega stavim tù sokol . ... kola" in ljubljanske čitavnice, je djal: „Zdi se mi ljubljanski kakor mož, in Čitavnica kakor žena Krepák mož in brihtna žena, to je srečna poroka; zato nico. Tù so pokazali resnično veliko izurjenost v naj-njegova. težjih delih telovadstva; pričujoči so z občno in glasno je želeti, da se kmali sklene več takih možitev ; da pohvalo sprejeli te vaje stanov, da je bilo vse To crno, ki je je bilo ljudstva vseh od blizo in daleč in 221 celó gori z roba šmartniškega gledalo gimnasticno umetnost predragih gostov naših ljubljanskih. Odšli so potem izpod Gašteja pred čitavnico, kjer so spravili zastavi. Zapeli so tukaj še „Naprej zastava slave" in se potem razšli. Po 8. uri se je društvo jelo zbirati v primerno ozalj-šani čitavnični dvorani, kjer se je „beseda" pričela ob Y2 9 uri. Predno pričnemo popisovati „besedo", omeniti moramo neke nove naprave, ki smo jo viděli danes prvič v kranjski čitavnici. Namen vsake čitavnice je napredek vsakoršnji; posebno pa ta namen vé iz-polnovati kranjska čitavnica. Prepričal se je namreč ne-vtrudljivi njeni odbor, da treba čitavnici ne le petja, de-klamacij, plesa itd., ampak da je tudi gledišče živa potreba društvom, ki imajo namen narodne omike. Napravila si je za to kranjska čitavnica prav ličen oder za glediščine igre, ki se imajo pa zdaj vrstiti z dru-zimi veselicami. Kaj pripravno je narejen z lahko pre-makljivimi prepaham^ (kolisami), ki izbo, ko bi trenil, spremené itd. Malarija je okusna in ne krha nikakor enoličnosti z prelepo dvoranino malarijo; zato gré tù očitna hvala malarju gosp. Egartnar-ju, ki res zasluži podpore v svoji umetnosti, kajti mož je, ki ume svoje celo. V „Novicah" že naznanjeni program „besede" se je takole vršil: „Slavska domovina" in „Na ples" pel je, pod vodstvom g. pevovodja Fabjana ljubljanski zbor, kakor vselej v občo pohvalo. „Mornarjevo zaupanje," „Puško na klin," in „Večerni zbor" iz „Nachtlager von Granada," pel je zbor kranjski. Pokazali so gospodje pevci, da k napredku je le marljivosti treba; kajti naredili so v petji velik korak naprej ; zato pa tudi hvala njihovemu vrlemu vodju g. Cebin-u. „Brodar" dvospev, peli ste gospodičini Konc-eva in Pec-eva tako milo, da ste morali ponoviti petje. „Ljubav do naroda" pel je skladatelj gosp. Valenta sam. Mnogokrat se nam je že gosp. V. s simpatičnim svojim glasom priljubil; tudi denes je tako izvrstno pel, da je vsled občne pohvale moral ponoviti petje. — Komična godba Sokolovcev je radovala društvo nad vse, ker vpletla je med miloresno petje venec prijetne šale. Pa ne samo godba bila je komična, komična bila je tudi obleka, fizionomija in vedenje godcev, ki tudi najbolj čmernega mizantropa morejo prisiliti v smeh. — Bene-dix-evo „Pravdo", poslovenjeno po gosp. J. Gl. .. je igralo 6 gospodov udov čitavnice kranjske. Prva po-skušnja ta pričala je očitno, da ima kranjska čitavnica za glediščine igre med moškimi družniki zdatne moči; ne dvomimo torej, da se bodo našle tudi med gospo-dičinami vrle igravke. Igravci igrali so v občo pohvalo. „Matic" in „Vrbovec" sta izvrstno zadéla značaje svo-jeglavnih, trmastih sosedov; „dohtar Zavijač" pa je bii v resnici zvijač od nog do glave; tudi jetničar .„Strah" je vrlo izvrŠil svojo nalogo. Ostale role so manjše po-membe. Glediščine igre so tedaj pričete ; zimski čas bode gotovo prinesel vec tacih veselic kranjski čitavnici. — Po „besedi" se je pričel ples, ki je trajal do požne noci; plesavk in plesavcev je bilo toliko, da je prostora manjkalo. Prav lepo se je odlikovala obleka sokolcev, ki so se prvič ta dan pokazali na parketu. Prebili smo tako prav zanimivo veselico, ki je bila od konca do kraja izvrstna, lepo uredjena, lepo dovršena. Ponosno jo lehko zapiše čitavnica kranjska v kroniko svojih najlepših veselíc. Ob dveh čez polnočí so odšli Sokolovci in se vr-nili v Ljubljano; nam je pa ostal na-nje prevesel spomin in zato jim še enkrat s presrčnim pozdravljanjem kli-čemo: Na zdraje! - i Iz kranja. ^ Ker se na kranjski gimnazii kršćanski nauk nemški podučuje, mi pa za gotovo vemo, da se na ljubljanski gimnazii po znaném privoljenji si. ministerstva v 1. in 2. latinském razredu uči slovenski po bukvah, ki nam jih je spisal marljivi naš g. Lésar, vprašamo očitno: kaj neki je krivo, da na eni gimnazii je tako, na drugi pa drugače? Radi bi izvedili opovire, ki nas toliko bolj žalijo, ker čujemo, da tudi za 3. in 4. gimnazijalni razred je že prevzel izdelek kršanskega nauka v slovenskem jeziku prečastiti gospod kanonik dr. Pogacar in se za trdno nadjamo, da bojđe delo vsaj za 3. razred že prihodnje leto gotovo. Crnu neki se trudijo izvrstni možaki s spisovanjem slovenskih šolskih bukev, ako se dodělaně ne rabijo? Iz Postojne 29. junija. = Včeraj je bila volitev deželnega poslanca; volila sta trga Postoj na in Vrhnika in pa mesto Lož. Vsi ti kraji skupaj imajo 299 volivcev. Ali je deževno vreme bilo krivo ali kaj , prišlo jih je k volitvi le 162, namreč 58 Vrhničanov in 12 Ložanov, ostali so bili Postojnčanje. Vsi Vrhničanje so volili g. Kotnika, Postojnčanje z Ložani vred pa gosp. deželnega poglavarja barona Schloissnigga z 104 glasovi. Stranka, ki je bila za gosp. Petra Kozlerja, se je, ko je vidila, da ne zmaga, zdržala volitve. — Pri volitvah je večidel povsod tako, da volivci imajo pred vsem drugim svoje lastne, domaće interese pred očmi; tako je tudi v Postojni, kjer si že veliko let prizadevajo, da bi jamo (grotte) v svojo last dobili. Že od ranjcega Ambroža, svojega poslanca, so pricakovali Postojnčanje, da jim bode pomogel k tej lastnini, pa ni mogel, in zdaj za-upajo v deželnega poglavarja, da jim bode na pomoč z večim svojim upljivom. Drugi pot bodem povedal zgodovíno jame postojnske od Lowengreifovih časov do danes, in še marsikaj druzega iz našega kraja. Iz Ljubljane. Sejm, ki se je v pondeljek začel, je prav slab. Cešnjevec že tako ni bil nikoli dosti prida, letos pa že celó ni prišlo ljudi iz dežele, kjer doma prežijo na vsako uro, da bi mogli v lepem senó spraviti itd. Letos je pač velika težava za gospodarje, ker jim neprenehoma vreme nagaja; še Bog, da imajo ko-zolce, da sušijo mrvo v njih! — Za polje na ljubljan-skem mahu (morast) pa bi bila celó nadloga, ako bi si ne bila přetekli teden Ljubljanica poti naredila po Gru-berjevem kanalu. Potrjuje se zdaj, kar so brž izprva sve-tovali izvedeni možje, da bi bilo dobro bilo, ako bi se bila pri otoku Ljubljanice v Gruberjev kanal napravila zatvornica, ki bi se odpirala pa zapirala po potrebi. Sploh bi bilo želeti, da, mislé na to, zakaj da je Gruber naredil po kanalu odtok Ljubljanici, bi se bilo vse to delo pospešilo na vso moč. — C. k. ministerstvo kupčijstva je pisalo kmetijski družbi, da sicer še zmiraj misli, da pridejo južni Tirolci po semena svilnih črvičev na Kranjsko , da pa vendar to tako gotovo ni, da bi se naši svilorejci mogli za trdno zanašati na-nje. Kmetijska družba jim je to brž pismeno vediti dala. — Přejeli smo milo nam novico, da je nevtrudljivi gosp. prof. Ivan Macun spisal hrvaško slovnico, ki je ravnokar na svitlo prišla na Dunaji. Drugi pot več o njej. — Srečkanje malanih ali natisnjenih p o d o b , ki jih je ljubljanska družba iz poslednje razstave kupila, je bilo srečno sledečim številkam : štev. 47 je dobila lepo podobo Matere Božje, št. 36 sv. Elizabete, št. 37 okolico snežnikov, št. 2, 15, 84 in 93 pa različne druge podobe. — (Riharjevi napevi.) Zopet so nove lepe pesmi gosp. Riharja na svitlo prišle, in sicer: Tantum ergo, Nr. 9, 10, ïl, 12, 13, med kterimi ste Nr. 9 v C-moi in Nr. liv A-dur posebno izvratne; potem 2 poli pesem sv. Obhaj i la. Na prodaj so pri sestri ranjcega gospoda iu pri Leopoldu Kremžarju na starem trgu. 222 (Poberlci iz različnih casnikov in broMr.) Ljub- ojaško osnovana. Gosp. Delpiny novi poli ljansbi Original-Correspondent, kteri objema Slovence tični nemški časnik z^ brambo slovanskih pravic začne z bolj gorečo ljubeznijo, kakor je objemal nekdaj Go- oktobra meseca izhajati pod imenom ,,Die Zukunft thetov Werther svojo Dragotino, zopet piše „Triesterci" Vsi vredniki, ki so delavci dunajské Pesse a v njeni 147. list, kako se národni stranki („den Natio- dali temu časniku in bojo začeli nov časnik nalěn") dobro godi. Prvič pravi, da volitev ces. na- Reke gré deputacija na Dunaj Nj. Velič, cesarj so slovo Iz mestnika barona Schloissnigga za deželnega poslanca v da se skoro dovoli železnica iz Z e m drugo pa je to, od St. Petra na Kranjskem v Reko Postojni je národna stranka odločila kako prijazno in postrežljivo se z gosp. M. Vilharjem karlovška železnica" se ne bo še odprla Ï. oktobra prosit, na Reko in Zagrebšk y y kar y SG ve, da je na dobro narodni ampak novembra Iz Rek pise ravna v záporu, „kar, se ve, da je na dobro narodni ampak se le 1. novembra. — Iz Reke se piše ,,( stvari" ali da rečemo z lastnimi besedami dopisniko- noši", da se tamo i letos kaže bolezen »rozdj • • i ». i • i i J* i n i i "ít i A T i « i w • i • «... " J Gla y vi nu yy was natiirlich der nationalen Sache zu gute Kar se tiče prve noticije, odkritosrčno to „Narod. Nov."' pisejo, da trdil volitve barona Rauch Veličanstvo cesar ni po da národnjaki ali „die Nationalen" so o volit- ín prevzvisenega kommt." rečemo , vic* liai vuujwivi Mil jj^a^ a.imvívumavu v tvajlc kjtiuooiiiajgi'a zjcl vah deželnih ali državnih poslancev kot. pravi ustavo- darske družb ljubi v principu zoper vsacega političnega uradnika, teklega meseca dva česka časnika: „Boleslavan š k o fa Strossmajer-a za predsectnika hrvaško-slavonske gospo ..........Na Ce skem sta umrla konec pre ker vejo, da so okoliščine v zborih včasih take, da mu ni mogoce zadostovati deželi in vladi; al kar se tiče Njih eksc. deželnega glavarja barona Schloissnigga, ga in vradne „Pražke Noviny u ka nj niki naročnikov: začela se poslednj( • ___ ri pa ? pripovedujejo, da O g pa yy bvobod oljo pomanj Cas po mnozih skušnjah v deželnem zboru národna stranka prenarejanjem ondašnjih sodnij niso zadovoljni s sedanjim čisla za pravičnega in ustavnega možá y ki ? ker se je ravno slišanja deželnega zbora delaj brez za- Erdeljski deželni zbor o narodnih zadevah ljubši kakor 15 ali še več druzih je priden, pa dovršil še ni nič ; poslanci — Rumunci deželnih poslancev. Kar pa se tiče noticije zavoljo in Nemci gosp M. Vilharja, res ne vemo, ali ima ta noticija y ces ; da kaj se pridno kavsajo med sabo Srbi se mu druzega biti kakor skrita denunciacija v ječi predobro godi, ali pa da je vabilo, naj bi še več ■ v Vojvodini so mislili, da njih skupščina ne bode samo volilna, temuč tudi obravnavna; ker pa ni, jih j to narodnjakov se teh „dobrot" deležnih storilo. Ako pnilo. „Srb. Dnevnik" je zopet izbajati začel pomen onih besedi to, se gotovo vsak je S1e s vi k se po razdrti konferencii >jska opet narodnjak zahva- začela 26. dne u. m. Prusi so Dancem po kratkem pa Ijuje za dopisnikovo ljubav; ako pa imajo one besede hudem boji vzeli otok Al kaka denuncijacija biti, rečemo dopisniku naravnost, da y m tako je zdaj nam postavozvedenci rekli, da se z postavno ravná, ceravno y kolikor Slesvik v rokah prusko-avstrijske armade. Vse se čudi gosp. Vilharjem da so Danci iznova začeli vojsko, ako jim nihče ne po y je mogoče, priza- maga dozdaj nesljivo v mejah, po postavi odločenih. Ali je dopisnik Angleži so obetali, pa ni podobe , da bi jim kdo pomagal mar mu nevošljiv za to, ker je obsojenec bil vrednik slo- dalj iz teh homatij, nobena živa duša venskega časnika? Korespondencije take baže so res kontre-admiral Wuilersdorf zapoveduje zedinj yy unicum" na svetu! je tudi tista noticija v Prav tak Časnikarsk „unicum" poslednjih „Plaudereien" „Lai- za nos vodili. Kaj bode ne vé. Avstrijski jski na morj slabo Znani vremenski prerok prof. dr. Škofka m prerokuje za t m večkrat )w v-----"—j— • r ~-----J--77----------- 77--- KJittwv H v íu v ^/I^ivuwjv ZJM. v c« iU ^ Û u U j »COttiftl Se bacherčnih", ktera računari po nekem mestjanu popito bode ponujal dež ; tudi hude ure ali viharja ne bode vmo. neslano čenčo. komur koli smo govorili, vsak je nevoljen brai manjkalo Ako pišate Iju „ Plaud." ni mar za pn-„ de slovico, ki od nekdaj pri omikanih ljudéh veljá: mortuis nil nisi bene", naj bi bil saj toliko počakal ž Hvala IHHIMllHMilÉHHHtall i rednistva. Gosp. J. T. v C: Přejeli „Spora Drugi pot začnemo ž njnm Gosp. dr. J. Y. v SI. B da bi se bilo truplo rajncega popoinoma ohladilo! Pripovedke přejeli. Dobro došle! Gosp. dr. Z. bode sam odgovoril en dan Saj nam tudi do danes še ni je ta in uni vina in piva spil, ki je v Tržiču ali kje povedal, koliko Gosp. prof. Hl. v Zd: Natisnemo brž ko bode mogoče yy Laib. da množi. drugod obležal pod mizo. se turnverein „Gut Heil" zlo gimnastičnih družb ne delà število in obleka, izurjenost v telovadstvu, je želeti, da bi tudi to društvo T. M bilo kakor Br: Tudi tako Gosp. Gosp. Fr. 0. Peač. v Lj : Přejeli, pa ni mogoce Gosp. L. T. v Zag Iz radi, pa danes ni- pripoveduje Aí ker veljave napravlja terminologijo za slovensko komando pri svojih vajah bilo mogoce Gosp. dr. J. Podl. t B. G: „Južni Sokol" ampak rad bi zvedil dne besed pri poveljstvu vojaskem v b kem jeziku z dodanim n em s kim kadaj očitno pokazalo, j^aj ^c * ZJ 11 Oj * 111 UC so Tržačanje pripovedovali přetekli mesec, kaj da zna in da ni res, kar No vicar iz domaćih in ptujih dežel. Po cesarskem dovoljenji od 24. aprila t. bode prihodnje leto na Dunaji veliki zbor živinozdrav- nikov domačih in ptujih dežel, kakor je leta 1863 bil v Hamburgu. — Počil je glas, da na Dunaji se sni- Sliši se deta ruski car in pruski kralj s cesarjem avstrijanskim. , da državni zbor dunajski se začne že septembra meseca. — Govori se, da deželni poglavar tržaški baron Kellersperg bode minister kupčijstva. — Dr. L. Schweitzer in Fr. Tuvora, vrednika dunajskega časnika, sta osnovala drugo potovanje v Kogar Diiarni zapisnik Matičini. Prenesek iz 22. lista „Novic" .v . . . . . . 4549 gold. 96 kr, Gospod dr. Gustav Ipavec pri St. Jurji na Staj. gotovine.......... . 50 „ — „ „ Mih. Dobovšek v obligacii.....100 „ n „ dr. J. Vosnjak v Slov. Bistrici ... 50 „ „ SI. čitavnica Bistriska gotovine............50 „ „ 4699 gold. 96 kr V Ljubljani 4. julija 1863. Dr. Jer. Županec. Kursi na Dunaji 5. julija. X 0/ 0 /o metaliki 72 fl. 10 kr. Narodno posojilo 80 fl. 40 kr. Azijo srebra 13 fl. 75 kr Cekini 5 fl. 52 kr. Carigrad; družba odrine 20. avgusta t. mika turško deželo dober kup viditi, naj se brž oglasi pri gori omenjenih gospodih. — Financna straža se bode prestrojila po izgledu pruske, ktera je celó po Loterijne srećke: V Trstu 2. julija 1864: 52. 50. 3. 26. 21 Prihodnje srečkanje v Trstu bo 16. julija 1864. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Tiskar in založnik: Jožef BlazniË v Ljubljani.