02
• Listek.
meri z izvrstnim slovenskim izvirnikom preveč skrčen. V prihodnjem letniku omenjenega zbornika izide konec Apihovega članka. — G. Henrik Schreiner, profesor na c. kr. učiteljišči v Bolcanu, priobčil je v ondotnem letnem poročilu jako korenito spisano razpravo : »Der naturgeschichtliche Unterricht in der einclassigen Volksschule. Ein Beitrag zur Methodik der Naturgeschichte«. v katerem podaje poleg zlatih metodičnih pravil tudi izbor in razdelbo prirodopisne učne tvarine na podstavi Zevnekovega, Micliovega in Steurerjevega berila. Tudi naši učitelji potrebujejo, kakor riba vode, takega navodila na podstavi Končnikovih beril, pa se jih nihče naših glavnih učiteljev neče usmiliti. —¦ V letnem poročilu c. kr. velike gimnazije v Trstu je ondotni profesor g. dr. Kari Glaser priobčil jako učeno razpravo pod naslovom »Altnordisch«, v kateri z živahno besedo slika zemljepisne, zgodovinske, jezikovne in književne razmere na Islandiji. Razprava je posvečena učenjakom, ki so lani med 2. in 13. kimovcem pod protektoratom švedskega kralja Oskarja II zborovali na kongresu orientalistov v Stockholmu in v Chri-stijaniji. Znano je, da je švedski kralj učenega rojaka našega odlikoval zaradi te lepe razprave.
Šolska poročila. Ob konci šolskega leta je uredništvo prejelo mnogo letnih poročil raznih ljudskih in srednjih šol. Večina teh poročil ne obseza ničesa, kar bi zanimalo naše bralce; ljudsko-šolska poročila namreč podajajo poleg šolske kronike in statističnih podatkov samo pusto razredbo učencev iu učenk; srednje-šolska poročila pa razpravljajo večinoma stvari, ki z narodom našim niso v nobeni dotiki. Izvzeti moramo samo dvoje poročil: ono novomeške gimnazije in to ljubljanske realke. V prvem je g profesor Viktor Bezek temeljito ocenil jezik v Mat. Ravnikarja »Zgodbah svetega pisma za mlade ljudi«. O tej razpravi poročamo na drugem mestu V programu ljubljanske realke pa dobro znani botanik g prof. V. Voss priobčuje jako lepo razpravo »Florenbilder aus den Umgebungen Laibachs«, v katerih nam podaje zanimive floristične slike z ljubljanskega Grada, z Golavca, z Rosnic (Rosenbach), iz ljubljanskega mestnega loga, s Fužin, s Savskega obrežja pri Stožcah in pri Medvodah, s Smarijiue gore, z Bleda, z Vrat, z Vinj-vrha, iz Zagorja itd. Vse prijatelje domače flore opozarjamo na to lepo razpravo. — Med ljudsko-šolskimi letnimi poročili nam najbolje ugaja jako umno in vzgledno urejeno »Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraji v šolskem letu 1888/89« . To poročilo je skupno za vseh šestero šol tega okraja ter obseza jako vzneseno pisani »Predgovor«, dalje »Zemljepisne črtice ljutomerskega glavarstva«- (spisal Ivan Kryl), potem razpravo »Nekaj o pridelovanji sočivja« (spisal Toma Pušenjak), nadalje »Narodne pravljice iz ljutomerskega okraja I. o ljutomerski cerkvi, II. Turja (nabral Jos. Freuensfeld), naposled članek »O selitvi naših ptic« (spisal F. Schueider). Za tem se nahaja v poročilu imenik udov c. kr. okrajnega šolskega sveta, imenik vseh šesterih krajnih šolskih svetov, vsega učiteljstva in vse šolske mladine. Napredni in zavedni ljutomerski učitelji so s tem lepim poročilom bistro pokazali, kako je sestavljati take stvari, da ima šolska mladina in občinstvo kaj prida od njih. Vivat sequens! — Letno poročilo triraz-redne (ne tro-!) ljudske šole v Mengši poleg razredbe šolske mladine priobčuje tudi spis »Spomini starega Mengšana«, ki se prav dobro bere — V letnem poročilu deške meščanske šole s kmetijskim zuačajem na Krškem smo brali jako lep iu umesten članek »Temeljni nauk o knjigovodstvu«, katerega je spisal meščanski učitelj g dr. Tomaž Romih. Ne samo šolska mladina, ampak vsak obrtnik in gospodar najde v njem polno lepih naukov  in navodil.
Razpis častnega darila. Da bi pospešila razvoj slovenske pripovedne književnosti, razpisuje ,,Matica Slovenska" po določilih Jurčič-Tomšičeve ustanove 200 goldinarjev   častnega darila povesti slovenski,   obsezajoči   najmanj   ro tiskanih pol.    Snov
Listek.                                                             63
bodi zajeta iz zgodovine ali sploh iz življenja naroda slovenskega Povest mora biti spisana tako, da po obliki in vsebini svoji ustreza umetniškim zakonom pripovedne književnosti ter poleg tega ugodi literarnim namenom  ,,Matice Slovenske '.
Pisatelj, kateremu se prisodi častuo darilo iz novcev Jurčič-Tomšičeve ustanove, pre me vrhu tega za svojo povest se navadno pisateljsko nagrado, katere plačuje ,,Matica  Slovenska"  po §   15.  svojega opravilnega   reda po  20 — 30 gld   za tiskovno polo.
Rokopisi naj se brez pisateljskega imena pošiljajo odboru ,,Matice Slovenske" do I. rožnika 1890. 1. Pisateljevo ime naj se pridene rokopisu v zapečačenem listu, na katerem je zapisano   dotično gaslo.
Večkrat se je poudarjalo, da ,,Matica Slovenska" podaja svojim članom premalo leposlovnega berila. S tem razpisom hoče Matičin odbor pokazati, da ga je resna briga, po vsi svoji moči pospešiti tudi razvoj leposlovne književnosti slovenske ter svojim članom podati v roko lepo zabavno  knjigo.
Zatorej se pa podpisani odbor tudi nadeje, da ga bodo pisatelji slovenski podpirali v njegovem trudu ter se častno odzvali njegovemu domoljubnemu pozivu. — V Ljubljani  20.  grudna   1889.  —                                                Odbor ,,Matice Slovenske'1.
•f Dr. Anton Kovačič Dne 16 grudna je nemila smrt uplenila v najlepši dobi pesnika in pisatelja hrvaškega dr. Antona Kovačiča. Pokojnik je bil od leta 1874. marljivi sotrudnik ,,Vienca", kjer so tiskane njegove najlepše, povesti, v katerih se je pokazal pravim realistom. Pisal je tudi v ,,Hrvatsko Lipo ' in ,,Balkan1'. Zadnji čas je sestavljal roman. ,,Demagog ' in dramo ,,Doktor od knjiga" za ,,Matico hrvatsko". ,,Doktor od knjiga" je vzrok njegove smrti, ker se je v njega tako zamislil, da je izgubil um in potem  za  nekoliko dnij umrl.     Naj  počiva v miru!
V.
Matica hrvatska je dne 15. decembra 1889 imela svojo redno glavno skupščino, ki je na več stranij bila jako imenitna. Ker sta ji med letom umrla predsednik in prvi podpredsednik, med tem ko drugi podpredsednik bolan leži, je skupščini pred-sedal najstarejši odbornik, gospod mestni svetovalec Ivan Benkovic. Pred zborovanjem je tajnik ob kratkem čital o zaslugah štirih slavnih matičarjev, ki so od zadnje skup ščine umrli. Ti možje so Kukuljevič, Jurkovič, Veber in Mažuranič, o katerih je ,,Zvon" prinesel obširnejše poročilo v XX. ,,pismu iz Zagreba". Na to se je tajnik zahvalil deželni vladi ki je v minulem letu ,,Matici" dala podpore 1700 gld.; hvaležno se je spomnil rajnega kateheta Crnica, ki je v svoji oporoki od pičlih prihranjenih novcev „Matici" zapustil 50 gld , ter tudi ministra Bedekoviča, čigar nasledniki so ,,Matici" podarili 500 gld. Nadalje povzamemo iz tajnikovega poročila, da je ,,Matica" za društveno leto 1888. izdala 11 knjig, o katerih smo v ,,Zvonu" tudi že govorili. Za mesec dnij bodo dotiskane knjige za leto 1889., a preskrbeno je vse, da bodo knjige za leto 1890. ugledale svet še pred koncem istega leta, in spolnila se bode davna želja odbora in udov, da bode ,,Matica hrvatska" odslej svoje knjige izdala sproti za vsako leto Za leto 1889 bodo udje za svojo letnino od 3 forintov sprejeli devetero knjig: 1.) tretjo knjigo ,,Iz bilinskoga svieta", od Kišpatica, 2) drugi del „Poviest, rimskih careva" od Rabara, 3.) ,,Slaveni u davnini" od Maretiča, 4.) zvezek ,.Sabrauih pripoviesti" od rajneega Šenoe, 5.) ,,Psyche", komedija od Vojnovica. 6.) ,,Izbrane pjesme" od Sundečiča, 7.) ,,Podgorske pripovijetke" od Novaka, 8.) ,,Teodora"', pripoviest od Kumičiča, 9.) ,,Pjesničke pripoviesti" od Haram-bašiča. Razven tega bo sedmi zvezek grških in latinskih klasikov prinesel Kornelija Tacita manja dela ,,razgovor o go v o rnici ma", ,,Agrikolo" in Jermani jo', ki jih je   na   hrvaški   preložil   vseučiliški   profesor dr.  Srepel.    V teku istega leta