spolku. 1908. Str. 340. Cena K 3'40. Letos je minilo 60 let, kar je umrl patrijarh slovaške književnosti, Jan Holly. Da se ta šestdesetletnica primerno proslavi, so izdali „Bäsne I. Hollega", ki so jih slovaški čitatelji pozdravili z veseljem. Stara izdaja teh pesmi je bila že bibliografična redkost. Holly je pisal svoje pesmi v zahodno-slovaškern (trnavskem) narečju in pri naj- novejši izdaji je ostal jezik Hollega neizpremenjen, kar je povsem prav, ker to narečje itak vsak Slovak lahko razume. Izpočetka bo marsikomu delala težavo takozvana predklasična oblika pesmi, zakaj Holly je bil klasično izobražen mož, ki je pisal svoje pesmi v heksametrih, distihih in Horacijevih grško-latinskih verzih, toda čitatelj se hitro navadi in potem najde sladko zrno resnične, prave slovaške poezije, najde bogato izvirno misel in sijajno domišljijo slovitega pesnika. Fr. Štingl. C89SD Iz drugih književnosti. P. Moritz Meschler: Gesammelte kleinere Schriften. Zweites Heft. Leitgedanken katholischer Erziehung. Freiburg i. B. 1909. O vsakem predmetu narašča sedaj literatura skoraj- daže brez konca in kraja. Samo v eni stroki ne samo, da ne napredujemo — vsaj po temeljitosti in globo- kosti napisanih del ne — ampak celo zaostajamo za preteklostjo, namreč: asketični literaturi. Tako da se moramo še večinoma posluževati starih in častit- ljivih, dasiravno včasih zastarelih spisov davnih aske- tičnih pisateljev: Rodrigueza, Leonarda a Porto-Mav- riškega, Älfonza Ligvorija, Scupolija itd. V prvih vrstah modernih asketičnih pisateljev, ki dobro tekmujejo s starimi, svetovnoznanimi, častitljivimi imeni, je p. M. Meschler, katerega knjige: „Življenje Kristovo v premišljevanjih", „Božji Zveličar", „Darovi sv. Duha", „Pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu" itd. so v marsikaterih rokah. Ker je treba zlasti pri izbiri KNEZ METTERNICH avstrijski državni kancelar asketičnih knjig biti jako previden in se ravnati po načelu „timeo lecforem unius libri" — ne kupovati cel kup knjig, ki se potem malo rabijo in nimajo no- bene posebne vrednosti - - ampak malo knjig, ki te bodo pa spremljale skozi življenje — priporočamo zlasti spise p. Meschlerja S. J. in pozdravljamo z ve- seljem izdajo njegovih „Drobnih del". E ^ [is] ^^ To in ono. Slovenske srednje šole. Poslovenjevanje srednjih šol na Kranjskem napreduje vkljub vsem zaprekam. Učne knjige so s pomočjo deželnega odbora že večinoma doti- skane; na čelu vsem zavodom je v tem oziru knezoškofijska gimnazija v Št. Vidu, ki je pospešila vpeljavo slovenskega učnega jezika. V kratkem postane tudi ljubljanska doslej nemška realka dvojezična; občinska realka v Idriji je letos podržavljena. Slovensko gledališče. 2. t. m. se otvori gledališka se- zona. Prva dramska noviteta bo Michaelisova drama „Revo- lucijska svatba"; prva ljudska predsta^ bo uprizoritev Nestroyeve burke „Utopljenca", prva operetna noviteta Fallova „Dolarska princesa", prva operna noviteta pa d'Älbertova „Nižina". Ker je opera „Nižina" v pevskem in zlasti orkestralnem oziru izredno težka, se uprizori kot prva opera v novi opremi in s pomnoženim zborom opera „Lohengrin". O „Srbih na Kranjskem" poroča dr. Niko Zupanič „Srpski kraljevski akademiji". Srbom prišteva prebivalce Marindola, Bojance in Žumberčane. Bil je poslan od „Na- rodnega Muzeja" v Belgradu, da prepotuje te kraje in najde kake „srbske" posebnosti v antropološkem ali arheološkem pogledu; kakor priča njegovo poročilo, ni našel ničesar. Poljskemu pesniku Mickiewiczu postavijo spome- nik v Parizu, koder je živel Mickiewicz dalj časa v pregnan- stvu. V Parizu obstoji že majhen „Mickiewiczev muzej", ki hrani spomine nanj. Petstota predstava „Prodane neveste" v Narodnem divadlu v Pragi dne 8. avgusta t. 1. dokazuje, kako je pri- ljubljena ta Smetanova opera. Prvič so predstavljali „Prodano nevesto" v Pragi 1. 1866. Reforma ruskih bogoslovnih akademij se začenja. Sveti sinod je začel nastopati proti „modernistom". Odpu- ščenih je več profesorjev, drugi so se morali zavezati, da ne bodo poučevali v liberalnem duhu. Za bogoslovne spise je poostrena cenzura. Med pravoslavne bogoslovce je bilo zašlo mnogo protestantovskega duha z nemških vseučilišč, in tega hoče Sveti sinod sedaj omejiti. „Novoje Vremja" je nazvalo bogoslovne akademije ruske „ognjišča radikalnega demokratizma". Državno pravoslavje, ki se smatra kot pokli- cano oporo absolutizma, je seveda nastopilo proti takim liberalnim tendencam.