Starši Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 33 Ko imamo otroke, potrebujemo čisto glavo in jasno razmišljanje, da se prebijemo skozi dan. O vzgoji lahko najdemo številna priporočila, in ko se soočamo s problemi, nimamo nobene možnosti, da bi dali odpoved. V službi ta možnost obstaja, v materinstvu je ni. Sem dobra mama? Romana Žitko Rožmanc, mag., specialistka zakonske in družinske terapije. Je katehistinja v župniji Vrhnika in opravlja terapevtsko in svetovalno delo v svetovalnici Župnijske karitas Vrhnika. Je tudi supervizorka in predavateljica različnim skupinam. Odraščala sem v prepričanju, da je v materinstvu glavni ključ do uspeha ob- čutek ali instinkt. Kmalu sem ugotovila, da temu ni tako. Starši se vedno znova znajdemo v položaju, v katerem nima- mo nobene ideje, kaj narediti, nobenega vodnika ali navodil. Konec koncev smo starši tisti, ki moramo ugotoviti, kaj je v danem trenutku najbolje storiti. Dan za dnem smo postavljeni pred izziv, kaj sto- riti, ko pa ima otrok povsem drugačna pričakovanja kot mi. Ali to, da rečemo otroku 'ne', pomeni, da smo odgovorni ali preveč zaščitniški, tesnobni, nevrotič- ni ali obsedeni s kontrolo? Če smo spo- sobni ostati mirni in osredotočeni na to, kaj je najbolje za nas, so naša občutja in intuicija dobrodošla. Nekega dne me je poklicala mama, ki je želela nasvet glede svojega najstnika. Njen dober znanec, ki je inštruktor ja- dralnega padalstva, je povabil njenega sina na spust z njim. Dolgo je premišlje- vala, kaj naj stori, in njen mož ji je dejal, da mora otroku pustiti svobodo. Med na- jinim pogovorom je razmišljala, kako bi se počutila, če bi sinu dovolila ta podvig. Njen odgovor je bil: »Bilo bi me resnič- no strah, to bi bila prava groza.« In če bi odpovedala: »Počutim se olajšano, čutim, da bi lahko plesala.« Naslednji dan je po- klicala svojega znanca, se mu zahvalila za povabilo in odpovedala. Mame vedno znova potrebujemo prostor, kjer se umirimo, kjer umirimo svoja ču- stva in lahko ustvarjalno razmišljamo. Na koncu vendarle hočemo biti dovolj dobre mame, takšne, kot si me same želimo, in ne, kakršne si drugi želijo, da smo. Pred dnevi sem opazovala družino z majhnim otrokom pri sveti maši. S seboj je prinesel igračo in se večino časa igral z njo, proti koncu maše pa mu igrača ni bila več zanimiva, zato se je odločil, da bo z rokami udarjal ob klop in vmes še ploskal. Čeprav ga je mati opozorila na nepravilno vedenje, otrok ni prenehal. Svojemu možu sem kasneje doma pripo- vedovala o dogajanju in razmišljala o na- pisanem v različnih priročnikih, češ kako je treba otrokom postavljati jasne meje in kaj storiti, ko jih prestopijo. Nekateri bi znali pripomniti, da otrok potrebuje jasne razmejitve, in če jih prestopi, se ga ustrezno kaznuje. Zakaj starši enostavno ne znamo narediti prave stvari, ko otroci prestopijo meje? Ob koncu sem se spra- ševala, ali morda nisem prevzetna. Tudi moja otroka se hitro spreta ob mizi in preslišita moja opozorila. Nenadoma sem se počutila izgubljeno v megli, obsede- la kot paralizirana, čakajoč na moža, da prevzame stvari v svoje roke. Vsakokrat, ko obstanem v t. i. megli, se zavedam, da je težava v 50 odstotkih tudi moja. V pri- merjavi z otroki imamo odrasli več odgo- vornosti in moči, da vplivamo na odnose. Morda vam bo naslednji pripetljaj znan, saj gre za zgodbo, ki se pogosto dogaja v naših domovih, ne glede na starost otrok. Tako se je zgodilo tudi meni. Jaz: »Ko bo konec risanke, ugasni televi- zijo, pospravi mizo in svojo sobo.« Sin: »Ja.« Jaz: »Si me slišal? Ali me poslušaš?« Sin: »Ja, ja.« Jaz: »Pospravi mizo in svojo sobo.« Sin: »Jaaaa.« Jaz: »Ne pozabi na mizo in sobo. Resno mislim.« Sin: »Ja, ja, v redu.« Sin ob tem ni umaknil pogleda s televizi- je in ni slišal niti ene same besede. Zakaj se ves čas samo ponavljam, čeprav vem, da nimam njegove pozornosti? Zato sem pogovor začela znova. Jaz: »Peter, poglej me za minuto.« (Posta- vim se pred televizijski sprejemnik.) Sin: »Mami, umakni se, ker gledam.« Jaz: »Prav, ugasnila bom televizijo, če me ne boš poslušal. Ponovi, kaj sem ti naro- čila.« Sin: »Ne vem, kaj si rekla.« Jaz: »Ne veš. Torej nisi slišal niti besede tega, kar sem ti rekla. Zakaj ne poslušaš?« Sin: »Rekla si mi, da moram pospravit mizo in sobo, ko neham gledat risanko.« Jaz: »Torej si me slišal?« Sin: »Ne čisto, ampak saj vedno rečeš isto. Ti hočeš imeti vedno pospravljeno. Atiju je vseeno.« Kmalu zatem je odšel na vajo inštrumen- ta. Miza in njegova soba sta ostali v nere- du, v meni pa je divjala jeza. Morda se bo slišalo izjemno čudno, a otroci nam bodo hvaležni, če jim postavimo jasno struk- turo oziroma jasne meje in smo pri tem dosledni. Torej, če se otrok ne drži pravil, sledi vnaprej dogovorjena posledica. Pri tem mu pomagamo k notranji disciplini. Takrat začuti, da je nam, staršem, mar zanj. Tudi moj otrok se je moral soočiti s posledicami. Naj predstavim nekaj namigov, kako re- ševati težave, ko se kot mame znajdemo v neskončno dolgi bitki moči z otroki. 1. Bodite pozorni na širšo sliko dogajanja. Zgodi se, da nas preplavijo nerazrešena občutja iz zakonskega odnosa, odnosa, Otroci nam bodo hvaležni, če jim postavimo jasno strukturo oziroma jasne meje in smo pri tem dosledni. Starši 34 Vzgoja, december 2019, letnik XXI/4, številka 84 ki ga imamo s taščo ali tastom, svojo primarno družino … Nerazrešena ob- čutja ali spori, neizrečene besede, ki jih nosi zakonski sistem, se prenesejo na otroški podsistem. 2. Ostanite osredotočeni in pozorni na sebe: ko stari vzorci ne delujejo več, ko nimajo želenega učinka, moramo spre- meniti svoje vedenje ter biti pri tem domiselni in ustvarjalni. T o ne pomeni, da ne čutimo več jeze ob svojih otrocih ali ob možu. Vedno je nekaj stvari, ki jih lahko naredimo drugače in pome- nijo veliko spremembo v smeri pomi- ritve. 3. Bodite potrpežljivi s seboj: ko je nape- tost zelo velika ali traja že nekaj časa, lahko tudi najbolj 'supermame' pri- stanejo na tleh. Takrat izgubimo svoj osebni materinski kompas in pričnemo kričati na svoje otroke ali moža. A kaj kmalu zaplešemo v občutjih krivde, sramu in umikanja. Vsega opisanega ne doživljamo zato, ker bi bile slabe mame, ampak ker smo človeška bitja, ustvarjena od Boga. 4. Neutrudno iščite modre nasvete in se povezujte z drugimi: sklepate, da se ostale matere ne soočajo s podobnimi težavami, kot jih imate pri vas (zju- traj je težko ob pravem času pripraviti otroke za odhod v šolo ali jih zvečer pripraviti, da gredo ob uri spat), ali da je postavljanje meja in posledic za dru- ge povsem enostavno? Potem je velika verjetnost, da se boste skrile za masko in v sebi držale občutje nekompeten- tnosti. Živimo v družbi, ki nagrajuje posameznike, ki se zanašajo nase, zato ne nasedajmo mitom, da je sramotno prositi za pomoč. Pravzaprav to pome- ni moč, opolnomočenje. Matere po- trebujemo oporo. Včasih potrebujemo prijateljico, ki nam pove, da čuti pov- sem enako. T o nas opomni, da le nismo same s svojimi bolečimi občutji, z ne- močjo, jezo, sramom … Včasih mora- mo slišati druge starše, ki nam povedo, kaj so oni storili v podobni situaciji. Včasih potrebujemo podporo skupine ali strokovno pomoč, da dobimo urav- notežen in jasen pogled. Ko se z otroki ali možem ujamete v ne- skončen krog merjenja moči ali pa se samo počutite izgubljene, izčrpane, po- zabite na mit o samozadostnosti. Ko z drugim podelite svojo ranljivost, vam, materam, to daje upanje in moč, da ste dobra mama. Literatura • Lerner, Harriet (1999): The Mother dance. London: Har- perCollins Publishers. • Jerebic, Drago; Jerebic, Sara (2017): Bližina osrečuje. Celje: Mohorjeva družba. Foto: Petra Duhannoy