Str/ 10 .SLOVENKA, St. 18 S potovanja. Polje, vinograd, gore, morje, Ruda, kupčija tebe rede. Vodnik. Da, res : ko bi imeli Angleži ali Nemci tako divno zemljo, kakor 'o je Bog podelil Slovencem, to bi bilo reklame! Da bi oni imeli divno .gorenjsko stran", in pa krasno Savinjsko dolino ! Kako bi vabili z gostobesednimi vabili na Bled, na belopeška jezera, k Peričnikii. v Vin- gart, v Bohinj, v rodovituo Savinjsko dolino s temnimi gozdi, lepim poljem, belimi cerkvicami, bistrimi rekami ! No, tudi v Slovencih se vzbuja zanimanje za pre- krasno to zemljo in nadejati se hočemo, da bode zani- manje čedalje večje in da bode Slovenec čedalje bolj podjeten. Res, v nas ni kapitala, vendar nekaj več ga je, nego se kaže svetu, ali Slovenec se boji za svoj denar. Čudno ni , kdor ima denarja, pomni morda še, kako je njegov ded, morda celo oče njegov skrbno • prešteval .svitle tolarje-' ter jih hranil na dnu svoje skrbno zaprte skrinje : morda je videl, da je bil trdo prihranjeni denar vsit v dedovi ah očetovi obleki, morda zataknjen v po- stelji : . . Zato pravim, ni čuda, ako se večina Slovencev še vedno tako boji za novce, katere si je prislužil ali podedoval, bojazen mu je, kakor je sedaj navada izražati se, ,v krvi'. Zato pa vidimo, da je na vsakem imenitnem našem kraju boljša gostilna ali boljša trgovina v tujčevih rokah. Ta se pač ne boji, hrabro nastopa, še potrebno se mu ne .zdi, da bi se priučil jeziku prebivalcev, med katerimi se je naselil : se svojo prirojeno in priučeno ljubeznivostjo vabi tujce^ prodaja drago in — služi novce. Zdravilišča in kopališča so po slovenskem vsa le v nemških rokah, po parkih in šetališčih so le nemški .napisi ali vsaj na prvem mestu ni slovenskih: tako, da j' se ti zai v takem zdravilišči ali hotelu, da si na pristni [nemški zemlji. Ako hoče^ z divnih naših krajev pozdra- i\.viti...svoje prijatelje, ter, jim poslati, dopisnico z razgledom, št. 18 .SLOVENKA" ¦ Str. .11 da vidijo vsaj na papirji divne kraje, po katerih je tebi dano hoditi — pošiljati moraš iz samih slovenskih krajev — nemški pozdrav. In če imajo kje slovenske pozdrave, naročajo si jih tako malo, da si vedno v ne- varnosti, da ti odgovore : „Pošle so nam vse slovenske, imamo le nemške, za to sezono ni vredno naročiti si drugih." Seveda, papir splesni ali pa postane recimo bled, drugačen do prihodnjega leta, ako bi ostala kakova taka dopisnica v zalogi. Tudi v Narodnem domu v Celji prodajali so dopis- nice samo z »Grussom** (?!), ko bi vsaj v slovenskem-domu pustili nas v miru z Grussom ! Ali bi se res ne izplačalo napraviti v Celji slovenskih dopisnic? Samo na slavnosti bi jih bilo romalo več tisoč na razne strani. Z veseljem pa moram omenjati, da si naroče vsi kraji v Savinjski dolini slovenskih dopisnic s „Pozdravom" in razgledom. V zakotnem in lepem Mozirji pisali smo že na take do- pisnice, kamor gotovo ne pride toliko ali vsaj več Slo- vencev ne, nego v Celje ali kak drug večji slotenski kraj. Litija, ona narodna Litija, prodala je takih dopisnic že na tisoče — na korist družbe sv. Cirila in Metoda. In sedaj jih dobe vsi kraji po Savinjski dolini ! Ljubeznivi ljudje, zavedni in še dovolj oduševljeni za narodno stvar so tam gori. Tudi časnikov prihaja tija mnogo in tudi priprosto ljudstvo čita za naše razmere veliko. Tu doli se lahko reče, da Slovenci žive ; driigači je višje gori tam ob Mariboru v slovenskih goricah. Kamor se obrneš, vidiš le nemški napis in oni Slovenci skoraj ne vedo, da jim žive še drugi bratje, tako so ostavljeni, tako jim dohaja malo listov, tako malo je za- nimanja za našo stvar. O ubogi naši „Slovenki" ni nihče vedel niti, da iz- haja. O naših slovstvenih in političnih zadevah govoriti — Bog obvaruj ! In kako rado blebeta vse nemški in tudi taki, ki mislijo slovensko in ki so na naši strani z dušo in srcem, le — z jezikom ne ! Naše »Edinosti" nikjer ni, zato so jim pa tudi vse naše razmere na Pri- morskem neznane popolnoma. Edini kaplan je med večjo družbo znal, kako živimo in vedel tudi tam edini, da iz- haja »Slovenka". In kmetje ? Ti so pač Slovenci, kaj ? Seveda so, a na hiši, kjer sem bivala par dni, in to je v gorskem za- kotji med samimi slovenskimi kmeti, na istej hiši je stal samo nemški napis : Essig, Seife, Öl, Hülsenfrüchte i. t. d. Kmet, slovenski moj kmet, kaj hočeš še več ? Edini list, na katerega se naročajo, je „Tagespost* . . . Marica,