Dopisi. Iz Celja. (Sonnenwendfeier.) Vse mesto je bilo ta večer na nogah. Vse je hotelo videti to krasno veličastno nemško slavnost. Vleklo je tudi mene na sveži zrak. Prišedšemu iz mesta na leseno brv, ki vodi preko Savinje v šetališče, prihajala mi je bojazen, kaj ako bi se brv podrla, kajti slaba brv škripala in zibala se je pod ljudsko množico, kakor menda niti Berezinski most ne pod francosko vojsko. Srečno sem dospel čez njo v mestni vrt. Prvo kar me je tukaj spominjalo na nemško slavnost, Je bila vreščeča in razsajajoča druhalj šolarjev iz tukajšnie znamenite nemške Ijudske šole. Z lampijoni v roci in s «Heil und Sieg> v ustih klatili so se po noči okoli. — Obljubilo se je tem otrokom zato «sodelovanje pri slavnosti* od nekaterih gospodov vsakemu po 10 kr. in pijače, kolikor je poželijo. Nesrečna mladež! Brez kakik daljnih ovir prišel sem na kapucinski most, kjer je bila istotako precejšnja množica Ijudij. Čudno, kamor sem ta večer prišel, slišal sem slovensko govorico. E, seveda! Danes so zbrani Nemci v «Waldhausu>, kjer jih bode mladi dr. Ambrožič navduševal za velikonemške budalosti; gotovo ne bode tudi pozabil omenjati, da vsi kresovi, ki danes po Slovenskem gorijo, so tako popolnoma nemškega izvira — kakor on sam. Tako se govori! Previdni Nemci pa so ta večer postavili še straže in sicer edno k hramu Balantovega Lojzeta na Miklavžkem hribu, drugo pa k razvalinam gradu celjskih grofov. Kako ti zidovi odsevajo in čarobno mečeio žar ognja v nočno tmino! Zares, mogočno trdnjavo so si sezidali ti eeljski grofi — z močmi slovenskega kmeta; dandanes pa vidimo le še razvaline, ki vkljub vednem popravljanju celjskega »Verschonerungsvereina* razpadajo. To vam je pomenljiva prispodoba osode, ktera čaka celjsko lažinemštvo. Da ta ni več daleč, priča nam obupnost, v kteri njim nobeno sredstvo ni preslabo; da se le pokažejo svetu v nemški luči. — Zamišljen podal sem se proti domu, kjer sem se odpravil takoj v «Meževo deželo», kajti postalo je že precej pozno. Predno pa sem zaspal, predramil me je še hripav tanek glas pijanih nemških «šolariev»: Heil und Sieg! — Danes dežuje ves dan kakor bi iz škafa lil. No, in jaz ne trdim, da ne vsled sinočne «Sonnenwendfeier». Iz Jarenine. (Volilni shod in občinske volitve.) Znano je, kako si naši prusaki ob meji na vse moči prizadevajo, da bi že skoraj vse občine med Mariborom in Spielfeldom spravili v svojo oblast. Res, skoraj vse občine so že v njihovih rokah; med onimi, ki so do sedaj bile odločno narodne, je tudi občina jareninska, ki je najmočnejši steber Slovencev v župniji jareninski, Pri letošnjih občinskih volitvah so hoteli tudi v Jarenini prodreti, pa so se pošteno opekli. V ta namen so že pol leta trosili po občini neresnične vesti o slabem gospodarjenju dosedanjega župana g. Ign. Zupaniča, da je ta pred 61eti prejel od svojega prednika neki 1500 gld. občinskega denarja, v 6 letih pa je ta denar ves zapravil in še napravil 1100 gld. dolga. Kaj takega naša mirna, vseskozi poštena konzervativna narodna stranka ni mogla in ni smela dalje prenašati. Zato pa je naše «kat. slov. polit. in gosp. društvo* sklicalo volilni shod v nedelio dne 11. junija, na katerem je posebno g. župan Zupanič sijajno osramotil naše nasprotnike s poročilom o svojem šestletnem gospodarstvu. Omenil je, da je dne 29. jan. 1893 prevzel vodstvo občine in je takrat prejel od svojega prednika g. Baumgartnerja 329 gld. 25 kr. občinskega dolga, o tistih 1500 gld. seveda ni bilo potemtakem ne duha ne sluha. Gospodaril je skozi 6 let po svojem naiboljšem znanju in je vestno vsako leto položil račun, ki je bil vsikdar potrjen. Ko }e navedel račun o vseh 61etih, smo spoznali, da ima občina še 229 gld. 471/? kr. dnlga. «Torej lahko z mirno vestjo rečem, nadaljuje župan, da se je občina v teku mojega obč. gospodarstva zadolžila le za 229 gld. 47Y2 kr., ne pa za 1100 gld. kakor me krivijo in obrekuiejo moii nasprotniki; to pa je povzročilo vsakoletno odpisovanje davka vsled ujm, zavoljo česar pa se niso nobeno leto sprejele vse nakazane obč. doklade. Obč. dolg, ki sem ga prevzel po svojem predniku, je znašal 329 gld. 25 kr., torej znam še s ponosom reči, da bom, čeravno sem vsako leto manj doklad prejel, kakor bi jih moral prejeti, kot predstojnik občini zapustil manj dolga, kakor sem ga bil prevzel 1. 1893.« Svoje pregledno sestavljeno poročilo pa je sklenil s sledečimi prekrasnimi besedami: «Svoje poročilo končam z mirno vestjo, da sem storil, kolikor mi je bilo mogoče v prid naše občine in vsakega posameznika. Vsak človek pravijo, da ima svoje slabosti; in tako imam tudi jaz e n o veliko pregreho na sebi in ta je: d a s e m S1 o v e n e c. To je moiim nasprotnikom trn v peti: da mi pri jareninski občini slovenski uradujemo, da se pred svetom ne sramujemo, da smo sinovi slovenskih mater, da nismo petolizci onih gospodov, ki menijo, da bi raorali biti Slovenci njih sužnji. Giejte, to je moja pregreha, zato se nad menoj spodtikajo. Pa naj se; jaz ostanem, kar sem vsikdar bil, veren katoličan in zvest sin Slovenije. Hvala Bogu, da ne stojim sam. Na moji strani so vsi zavedni Slovenci; za raojo stranko bodo glasovali, smem se zanašati, naša častita duhovščina, naše učiteljstvo, sploh vsi, ki niso izdajalci našega naroda! Zato se ne bojim novih volitev, pravica bo zmagala. Jaz le rečem: Bog živi in okrepčaj našo slovensko Jarenino in vse njene vrle slovenske volilce!> Z velikim navdušenjem so pritrdili tem besedam vsi navzoči narodni volilci, in s tem potrdili in pohvalili županovo poročilo. Nasprotniki pa, njim na čelu volilski priganjač (agitator) Al. Gornik, so bili vsi poparjeni. Na opetovano vprašanje voditelja shoda se noben ni oglasil, da bi kaj pripomnil k temu izvrstnemu poročilu. Kako bi tudi, saj so številke jasno in glasno govorile, kako gole laži so nasprotniki razširjali po občini. Predlagano zaupnico g. županu so vsi naši soglasno odobrili, celo nekateri nasprotniki so zanjo glasovali. Nasprotniki so tudi pravili, da se bo morala staviti nova šola za 32.000 gld., ako bi g. Zupanič še zopet postal župan. Te laži pa je siiajno ovrgel vrli naš g. nadučitelj, in povedal, na kak način se bo razširila naša šola z najmanišimi stroški in da o stavljenju nove šole niti ni govora. Ko so se še druge malenkosti po- jasnile, je predsednik zaključil shod, nasprotniki so io popihali, naši vrli možje, pa so vstali in navdušeno ,živijo' zapeli, potem pa so se razšli z gotovim upanjem, da bo dan 15. jun. dan zmage za jareninske poštene Slovence. In tako se je tudi zgodilo. Dne 15. jun. je zmagala naša stranka v III. razredu z 18 glasi večine in v I. razredu s 5 glasi večine; v II. razredu so prodrli nasprotniki pa le fla ta način, da so enega naših volilcev s silo in s pretenjem potegnili na svojo stran, ki je potem odločil njihovo zmago v II. razredu. V III. razredu so dobili naši kandidati po 38 glasov, nasprotni po 20, v II. razredu naši po 6, nasprotni po 7, in v I. razredu naši po 6, nasprotni po 1 glas. V celem se je oddalo 78 veljavnih glasov, od teh odpade na našo katoliško-narodno stranko 50 glasov. Hvala Bogu, močni smo še dovolj in se ne bojimo naših «fortšritlerjev», kakor se sami imenujejo v «Marburgerci». Izvoljeni so bili v III. razr. kot odborniki: Flor. Lorbek, Fr. Štaneer, Jak. Rošker in Ign. Zupanič, namestnika pa Ant. Kocbek in Ant. Drozg; v II. razr. odborniki: Fr. Baumgartner, Al. Gornik, Fr. Purgaj in Avg. Eisenhut, namestnika Ign. Polanec in Fr. Pregl; v I. razredu: Fr. Viher, Anton Šparl, Anton Lorber in Jož. Polančič, odborniki, namestnika pa Janez Šabeder in Leop. Polančič. Možje III. in I. razreda so vsi navdušeni narodnjaki in vrli kristijani, ki bodo gotovo trdno stali v boju za našo katoliško in slovensko stvar. Naši nasprotniki njim na čelu vrli cerkveni ključar g. Baumgartner in ob njegovi strani volilski priganjač Al. Gornik, so prav glasno prirazbijali na volišče, misleč, da so že oni gospodarji. Pa tekom volitve so vedno bolj tihi postajali, nazadnje pa so odšli s prav dolgimi nosovi žalostnega srca, da so tako slavno pogoreli. K namenjemu pogrebu župana Zupaniča in naše stranke so došli tudi sosedni župani Gornik, Kramberger in Reininger s pooblastili, pa so neki tudi prav tihi in klaverni pobrali šila in kopita ter odsli. Hvala Bogu, Jarenina, je še naša tudi po teh volitvah. Vsa čast in slava zato našim vrlim volilcem, ki so prišli v tolikem Stevilu potegnit se za resnico in pravico in osramotit nasprotnike, ki so le s krivico, s pretenjem, z lažmi mislili postati naši gospodarji. Vsa čast še posebno Antonu Šparlu in trgovcu M. Cvilaku, ki sta kakor skala trdno stala za našo stranko, čeravno so ju nasprotniki na vse načine hoteli dobiti na svop stran. Zivela slovenska Jarenina! Iz Marnberga. (Rudeči bratci)ki jim tudi mokrači pravimo, so si mnogo prizadevali, da bi zavirali združenje krščanskih delavcev na Muti in v Marnbergu. Zmerjali so jih za črnuhe in jim predbacivali prijaznost z duhovniki kot veliko napako. Pa vse nič ni pomagalo. Blizu dvestu delavcev je pristopilo delavskemu podporneinu društvu v Marnbergu. To društvo seveda tudi dvema višjima fužinskima gospodoma ni ugajalo. G. Erber je baje rekel delavcem, da mesečnih 20 krajcarjev, ki jih društvu plačujejo delavci, ne bodo niKoli več videli, da bodo drugi od njih debeli postali. Prešmentano pametna glava! Nai bi raje usmiljeni gospod svoje delavce boljše plačal, kakor pa o delavskem društvu kvasil, o katerem nič ne razume, naj bi jim bolj po ceni blago dajal, kakor je to do ustanovitve Zavžitnega društva storil. Koliko usmiljenja ima do delavcev, kaže tudi to, da je velik nasprotnik »Zavžitnega društva» v Marenbergu, pri katerem delavci dobijo boljše blago po nižjih cenah kakor pri g. Erberju. Fužinska gospoda vedno pri delavcih stika in voha, kateri bi bil pri zadružni prodajalnici. Je to lepo? Ali delavec nima pravice in toliko prostosti, da je ud kakega poštenega društva ? Delavec ni suženj, da bi delal kakor neumna živinafza tujo torbo, sam bi si še pa ne smel živeža tam kupiti, kjer ie ceneji. Pred kratkim je g. Ungar delavcu Ciglerju delo neki tako-le odpovedal: In vierzehn Tagen kannst du zum Teufel gehen! (V štirnajstih dneh lahko greš k hud . . .!) In res ga je nagnal, ker je ta delavec bil odločen in neustrašen, kadar se je bilo potegovati za pravice delavcev. To skrivnost že lahko razodenemo fužinski gospodi, da se odpuščenemu delavcu zdaj boljše godi. Pa ostali delavci zdaj ne bodo pred Ungarjem in Erberjem kar po trebuhu plazili iz samega straha, da jih odpodi. Mi delavci imamo še druge višje gospode! Za svoje pravice se boino potegovali od dne do dne vsi kakor jeden mož in si jih ne damo kratiti in se več zatirati. Tudi stvar Ciglerjeva še ni pri kraju. Zato delavci le neustrašeno naprej! Mi pripoznamo gospodarju njegove pravice, zaHevamo pa tudi svoje. Biti in sodelovati pri «Zavžitnem društvu,* tega nam nima nihče pravice zabranjevati. Mi napredujemo, druge je strah!