2ELJEZN0V DUŠAN 2ELJEZN0V MIUUTIN PESMI. U. ESMI. ZLOŽIL SIMON JENKO. II. UREDIL ENGELBERT GANGL. ILUSTROVAL J. VAVPOTIČ. —•ssstg— V LJUBLJANI. ZALOŽIL OTON FISCHER. 1901. Natisnila Raram & Seemann v Lipskem. 35469 Kazalo. Na strani Predgovor.......... XI Fantazijam.......... I Pevec........... 2 Pesem obupančeva....... 5 Naj zaspijo! .... .... 7 V srce si se zapisala...... 8 Pred odhodom......... 9 Z Bogom! . ......... M Nelocljivost.......... 12 Zamena........... '3 Primera........... 14 Krki............. 15 Mladenič in potok....... 16 Dekletu i - 2......... 18 Pastirček.......... 2 1 Pod gradom......... 2 2 V snegu.......... 25 Srečniku.......... 26 Kaj vam mar!......... 27 VIII — Na strani Solnce rumeno je šlo za goro .... 28 Skrivnost.......... 29 Zvečer........... 3' Slutnja........... 3 2 V krčmi........... 3 4 Od Balkana do Triglava...... 3 5 Zdravica........... i 6 Poet............ 3 7 Ponoči........... 38 Nič o politiki!......... 3 9 Nauk........... 40 Tako je!.......... 41 V ozidju.......... 42 V temi........... 44 Nesrečni mir......... 46 Ob Savi........... 47 Dekle v gozdu......... 48 Vodnica.......... 5° Marija........... 51 Duhu........... 52 Pastir........... 5 3 Naročilo........... 58 Kdo mi da sanje?........ 59 V travi........... 61 Ob povratku......... 62 Sklep........... 65 Na plesu.......... 66 Popotnik.......... 68 — IX — Na strani Moč ljubezni......... 69 Nesrečna ljubezen........ 7° Po bolezni.......... 72 K studencu.......... 74 Sonet........... 75 Naša moč . ...... 76 Meglenica.......... 7 8 Ti name boš pozabila....... 79 Koroši........... 80 Ljubici 1-2......... 81 Lastovke gredo......... 82 Iz usmiljenja......... 8J Pozabi!........... 84 Čara bi nek' tajila?....... 85 Nič novega!......... 86 Sad spoznanja......... 87 Pokaži pot!.......... 88 Opomin........... 89 Lepa Neža.......... 9° Neznana moč......... 91 Čolnar........... 92 Prošnja........... 94 Prilika........... 95 Bežite, misli črne!....... 96 R. K. M........... 97 Solze............ 98 Pušice........... 99 Prijetna komedija........ 102 — s. — Na strani Basni: 1. Vran in lisica....... 105 2. Lev in lisica........ 107 3. Miši.......... i°9 4. Volk.......... H) Voščila 1-9......... U2 Moč petja (Schiller)....... 127 Predgovor. Ljubljanski knjigotržec g. Oton F i s c h e r mi je izročil literarno zapuščino Simona Jenka s prošnjo, naj jo pregledam, priredim in uredim za tisk, Z velikim veseljem sem se poprijel dela. Med pregledovanjem Jenkove literarne zapuščine pa sem se prepričal, da je je toliko, da bo obsegala najmanj dva zvezka, če ne treh zvezkov. V tem zvezku so objavljene samo njegove pesmi, drugi in tretji zvezek pa prineseta Jenkove prozaiške spise. Ni moja naloga, da bi pisal tem Jenkovim pesmim kritiški uvod: sodbo o pričujočih Jenkovih pesmih si bo naredil vsak bralec sam in izpoznal bo, da se tudi v njih zrcali tista Jenkova duša, ki nas tako toplo objema ob branju prvega zvezka njegovih pesmi. Tudi v teh pesmih je utelešena mehka Jenkova lirska priroda, zaplov-Ijena tuintam z resignacijo, prepojena mestoma s sarkazmom . . . — XII — Te pesmi segajo večinoma v zadnja leta Jenkovega življenja. Zdi se mi, da je Jenko, ko jih je pisal, čutil bližajoči se konec svojih dni. Zatorej je večina teh pesmi početkoma le na pol izgotovljena. Med ostalino se nahajajo razni dodatki in poprave, Bilo je torej precej dela, da sem vse to razbral in spravil v celoto. Izpuščal in v bistvu prenarejal nisem ničesar. Poprave je bilo treba le tam, kjer so pristopile k razsodbi jezikovne in tehniške zahteve naših dni, A to ni na škodo pesmim, zbranim v tem zvezku. Takisto mislim, da jim niso v kvar naslovi in ločila, ki sem jih napisal sam, zakaj Jenkove pesmi so v veliki večini v rokopisu brez njih. Slovensko občinstvo bo gotovo z veseljem seglo po tej zbirki, zakaj mnogo je pri nas ljudi, ki so mislili, da ni ostavil Simon Jenko ničesar- Na Dunaju, meseca grudna 1900. E, Gangl. Fantazijam. Več se vas ne branim, prid'te, fantazije, naj se s petjem vbranim čut iz srca 'zlije! Ker se spet budijo mi nekdanje sanje, naj se oglasijo strune že zastane! Kar moči Še hranim, naj se v pesmi 'zlije, več se vas ne branim, prid'te, fantazije! Pevec. Kak' v delu poganja se svet od časa, ko zora napoči, do časa, ko v temni že noči ozvezdi se nebes razpet! Ta brusi si v teku pete, ta seka in pili in kuje, pri luči prižgani ta čuje, učene si beli lase. A ta se valovom 'zroči; bogastva nevgasnjeue želje drvijo ga v daljnje dežele, iskat si tam praznih skrbi. Ne briga se pevec za nič; s prihodom koj belega dneva do temnega mraka prepeva, brezskrbno živi kakor ptič. — 5 - Pesem obnpaučeva. Ko boste veseli pri mizi sedeli in peli na glas, na Jenko ta tudi, ki črv ga že grudi, se spomnite vČas' 1 Če dvignete caŠe v dežele čast naše in Slave sveta, naj eden tud' zame v desnico jo vzame, izprazni do dna. Če kdo bo govoril: Zakaj je to storil nesrečni norce? Prijatli, molčite, nikar ne sodite, al* kriv sem al' ne. Ne da obrniti, ne da odvrniti nakluČje se več. Naj srce se vpeha, rdeča kri neha po žilah mi teč'. Le materi stari povedat' Bog vari, kaj zgod']o se jel Saj v grob bi jo spravil, kdor to bi ji pravil, kar vedet' ne sme. Recite: Razkajan, 'zpovedan, obhajan je v Bogu zaspal; a preden je 'zpolnil, na Vas se je spomnil, pozdravit' Vas dal. 6 — 7 — Naj zaspijo! Naj zaspijo oče, naj zaspijo mati, meni ni mogoče, jaz ne morem spati. Srce moje čaka, da ves svet potihne, gospodinja vsaka zadnjo ]uč upihne. Spita, prav imata, da pride danica! Ko odpro se vrata, hči bo vratarica. — 8 — V srce si se zapisala. V srce si se zapisala, tam boŠ ostala vekomaj, iz njega ne bo te 'zbrisala ne Časov sila, ne tuji kraj. Dolgo, predolgo sem branil se, h'tel «eni ljubezen Čisto zatret', s trdnim namenom odstranil se, da te nikdar ne vidim spet. Tak' je preteklo leto in dan, boj bojeval sem sam s seboj. Bog je premagal. — Tebi vdan, ljub'ca, za vekomaj zdaj sem tvoj ! Pred odhodom. /alost mene premaguje, ker zapustil bom svoj dom sel bom dale* v kraje tuje veČ nazaj prišel ne bom. — 10 — Starši, ostanite zdravi, spomnite se kaj name, saj na vas bo tud' v daljavi moje mislilo srce. Zvezde, ki ste mi bliŠčale, ko sem srečen vasoval, ve me boste spremljevale, ko bom pred sovragom stal. Domovina, domovina, /. Bogom, z Bogom zadnjikrat! Bog ve, ktera bo ravnina grob dajala mi enkrat? Z Bogom! Ti moža si le iskala, da dobiš si miren kot, ko berača me 'zpoznala, si krenila bistabot. Z Bogom torej, duša mila, sto sreč voščim ti na pot! Kar pri meni nis' dobila, Bog ti trikrat daj drugod! Neločljivost. Roža 'raste tik vode, vali hladni jo rose. Solnce žarko se zbudi, viru vale posuši. Roža brata nima več, nje življenje preČ je, preči 1 2 /aniona. Belo 'ma pečo, črne lase, krilo rdeče pa dobro srce. Krilo in pečo sem kupil za njo, pa lasce in srce vzel sem zato. 13 Primera. Kdo bi bil v stanu cvetje prešteti, kadar spomladi drevje cveteti vidimo vse ? Kdo bi bil v stanu nade prešteti, kadar v mladosti svoji cveteti vidimo se? 14 Krki. Krka, Krka, ti lenoba in voda tvojih grdoba! Nič šumenja, nič gromenja, nič puhtenja, tiho tečeš kakor čas. Teci, teci k mater' svoji, da poda lenobi tvoji več kreposti, da v hitrosti tek mladosti v dobi lepi dokončaš! — 16 — Mladenič iu potok. ' M 1 a d en i č. Kam, potok, valove nemirno podiš? C'mu dalje in dalje le vedno hitiš? Ne beži tak' hitro! Glej zlatih cvetic, ostati še tu — nagovarja te klic. Potok. Mladenič, ki samši tik mene stojiš in z žalostnim okom valovom slediš, trenutek nazaj, ki bežljivo hiti, jih sklici nazaj, ki pretekli so, dni. Mladenič. Oh, ni jih več, 'zginili so kakor dih, zdih'valo, oh, koPkrat srce je po njih! Zapustili komaj so kalni spomin in semtertja črni spomin bolečin. — 17 — Potok. Kot tebi nazaj let preteklih ne bo, valovi mi moji nazaj ne teko, usoda me hitro navzdol le podi, v naročje me reka deroča želi. Mladenič. Le hiti! Pod solncem pač stalnosti ni, to 'zkusil sem jaz in to 'zkusil si ti, to 'zkusile rože, ki tukaj cveto, gotovo tud' bodo Še leto le-td. Oba. Oh, stalnosti nima, kar krije nebo, tak' potok in Človek, tak' rože ginu, vse naše življenje le kratko trpi, vse naše življenje nektere le dni. 2 18 Dekletu, T . Cvetje scveta se po vrta in dišave razdihava, lepo lepša zale grede, grede zale, nam veselje. Ptica zleta se po logu, leta in lepo prepeva v senci tihi po goščavi, po zelenem, lepem logu. Pa vrtnar prišel ho mladi, bo potrgal vse cvetice, pa ne bodo več cvetele in dišav razdihovale. Pa prišel bo Čvrsti lovec, bo postrelil mlade ptice, več ne bodo prepevale v senci tihi po goščavi. 19 Vendar nove se cvetice kmalu bodo razcvetele, vendar ptice-žvrgolice druge bodo priletele. Pa če tvoje lice vsahne, 'zginejo ti mlada leta — kdo nazaj jih bode sklical, kdo nazaj ti dal lepo:o? 2* Mlado leto rožo skliče, kadar bela zima mine; jesen pride — roža 'zgine. Rosa se rodi na travi, pride soluce — rosa 'zgine. Sava val rodi tekoča, pride drugi — prvi 'zgine. Tak' gotovo pride doba, da lepota tvoja 'zgine. Prej odpri ljubezni srce, preden čas mladosti 'zgine! 20 Pastirček. Na gori zeleni pa ogenj gori, pri ognju, pri ognju pastirček sedi. Pastirček piščalko v desnici ima, veselo in brihtno si časih žvižgi j a. Pastirček, pastirček, kak1 srečen si ti, da se nevoščljivost mi v prsih rodi. 21 Pod gradom. Po hostij po hosti je deklic zadosti, ki dobro dolžnosti do bli/j'ga vedo. Na prvo besedo za tabo ti gredo. Cmu rjuha oprana, Č'mn postelj postlan c'mu izba izbrana? Za rjuho je trava, za postelj goščava, hram neba višava. 22 — 25 — V snegu. Hribi še beli so, rože Še ne cveto. Kmal' bo pomlad prišla, rože bo sklicala. Samo moje srce žalostno bode še. Zanj vec pomladi ni, zanj paČ veselja ni I Srečiiikiu Poznaš gorje, ki srce reže, ki sili tok solza v oci, od dne do dne le večje teže na srce tesno zavali? Roke povzdigni, če so srečne na glas zalivalo nebu daj! Ne boš jih dvigal, Če nesrečne ne boš jih dvigal vekomaj. 26 Kuj vam mar! Kaj vam mar je moje krilo, kdo ga kupil, kaj vam mar? Dal mi ga je za plačilo moj prijazni gospodar. Če dotakne on se krila, kaj to drugim vam je mar? Nisem ga od vas dobila, dal mi ga je gospodari — 28 — Soliice rumeno je slo za goro. Solnce rumeno je šlo za goro, noč se bliža in rosa z njo. Roža rdeča že ves dan ?e je ozirala v solučno stran. Zdaj pa toči bridke solze, misli nanj, ki je daleč od nje. Solnce rumeno prišlo bo spet, bo se posmejalo na ves svet. Bo posijalo tud' v moje srce, ki zdaj črne skrbi ga more. Skrivnost. Luna je vidMa, solnce pa ne, kak1 je poljubljal IjubČek dekle. Gaju je znano, materi ne, kaj po njem hodi mlado dekle. 30 Ko je preteklo mescev devet, solnce je zvedlo, mati in svet. Zvečer. Solnce k zapadli gre, svojo izgublja mož, spanje naganja me, Bog mi daj mirno noČ. Postelj postlana je, grob je odprt, spanje naganje me — več se ne mudi, smrt! Slutnja. Kot zdihljaji zatrti iz prs se dvigajo, kot zadnji glasi v smrti, k' jih usta bledejo, tak' žalostni lg^aosi 'zpod rakov se glase, ko Savini valovi kolesa krog vrte. Že Griutavcu je legel mrak pozni na glavo, voz mesec je upregel, se peljat' čez nebo. In tisoč zvezdic zlatih se vspelo je za njim — kot tol'ko duš krilatih za carjem ljubljenim. — 33 — Na hrastu, na košatem, zagnal je čuk svoj glas, kakor mrtvaško petje razlega se čez vas. Prekrižala se mati: jTo je mrtvašk' spomin 1 Za božjo voljo, pravim, doma ostani, sin! Doma ostan', ne hodi mi ta večer na vas, tak' čudno mi pri srcu le govori en glas, da je večer nesrečen, zaspat' ne bo mi moč, dokler ne pride jutro, da preč ne bo ta noč.« Molče pa kožuh zgrabi nje sin Matej nato in poškropit' pozabi se z žegnano vodo. In ko gre skozi vežo, na kadi poč' obroč, prestrašijo se mati, sin reče: Lahko noč! 8 — 34 — V krčmi. Ce sem otožen, pa v kremi sedim, dokler prijazna je druščina vkupe, vino je dobro, jaz žejo trpim, torej, prijatelji, praznimo kupe! Ure v samoti počasi beže, v kremi večer najhitreje preteče. Žejno neskončno je moje srce, pijmo, prijatelji, dokler se teče! Od Balkaua do Triglava. Od Balkana do Triglava južni veter piše, svoje sine mati Slava v kolo skupaj išče, kliče jili na glas: Kar je, bratje, vas od Balkana do Triglava, vsi edini ene majke sini, ena vam je očetnjava, ena misel naj vas vlada od Trsta do Carigrada. Sloga, sloga, dar od Boga, varuj nam slovenski dom! Naj ga širi v strani štiri, njega vraga vdari grom! Bog jih vari sine Slave, jim podari sloge prave, ena misel naj jih vlada od izhoda d. zapada! 35 Zdravica. Komur mar za rec je našo, dvigni se, pa primi ČaŠo! Od navdušenja razvneti to zdravico čemo peti: Zemlja naša, ta-le SaŠa je nalita tebi v čast! Bog te brani, da Čestita, ponosita nam boš last! 36 — 57 — Poet. Ako hočeš biti poet, ni ti drugega treba imet' kot občutkov in misli zdravili, zanje pa vselej izrazov pravih. — 38 — Ponoči. Trudna noč že svet pokriva, moje srce pa ne spi, k tebi, deva ljubezniva, vleče mene vse noči, ker podoba tvoja mila srce moje je ranila, da miru ves beli svet več nazaj ne da mi spet. Pridi k oknu in pokaži svoj nebeški mi obraz, revno srce potolaži, ki te iŠČe vsaki čas, ki te ljubi tak' goreče in ne išče druge sreče kakor tebe le ljubit', dokler mi ne neha bit'. — 39 — Nič o politiki! Ni£ o politiki, ker od politike glava boli. »A od polit'ke se spet razjasni.« Le vse politike v miru pustimo, trikrat bolj modro je: vinca nalijmo! Ko bi b'li pametni kakor smo mL bi si ne delali praznih skrbi! — 40 — Nauk. Dragi sin, le k meni sedi in poslušaj svete zlate 1 Kaj je treba, kaj ne, zvedi, da posije sreča nate. Prva, le veruj očetu, 'zkušnja ga je izučila, prva sila na tem svetu, sinko, je denarja sila. Bog je hrano in pijačo vsem v potrebo le ustvaril, vede, znanstva za igračo sitim glavam je podaril. Da bi mogel svet obstati, pamet dal je le nekterim, revež naj prebiva v blati, dan bolestim tisočerim. Tako je! Trebuh natlačen sanje rodi, polna butica pesmi lovi. V lastnih si čutih žalost goji, slamnata buča srečno živi. V ozidju. Takrat me ogenj čuden je prešinil, prešinil ogenj me je hrepenenja, tako sem nizko cenil dar življenja, da želel sem, da bi s sveta izginil. Tak' prazno, tiho vse okolo mene! Pa znotraj kri me huje v žilah peče in kadar v teku k srcu spet priteče, ga najde polnega le misli ene. Ljubezen, če si iz neba poslana, da nam olepšaš tukaj dneve naše, kaj strupa daješ mi iz svoje čaše, zakaj nasledek tvoj je grenka rana? In zdaj, ko sem v ozidju posvečenem in mislim nate, z grozo se mi vstavlja, smehljaje duh zaviri tej zabavlja in k tebi v vzletu se poda ognjenem. — 43 — Tu se pri tebi z nadami napaja, ' obličje tvoje zre ti, v roke sega, . žalostna resnica nanj spet lega, ibupna bolečina ga navdaja. V temi. Rad, kadar se nočna temota po zemlji razprostira in samo mesečna luč se s črno temo bori, rad hodim v sivi senci in mislim čudne misli, ki bolnemu srcu jih neznana sila veli. In jaz oblake 'zprašujem: Oblaki, kam žene vas veter? Stojte v ponočni temi! Kam žene vas sile moč? Ognili se solnčni svetlobi za gore boste snežene in prosto^pustili pot za luč, za ogenj, za moč? — 45 — In kaj oblak odgovarja, oblak temoten kaj reče ? »Za nas ni solnčne svetlobe nasprotniki nji le pretimo in z bridko, neznano močjo mi sedemo na srce. Naj sveti solnce, naj sveti, ne bode razsvetilo! Naj v zraku se vname boj, pa zmaga naša bo!« Pa ti, svetloba brleča, ki mesec te pošilja, pridruži svetlobi moč, ogrej trpeče srce! In kaj svetloba brleča, kaj mesec odgovarja? »Ni dana ognja mi moč, ne morem ogreti srca. V7eselj'e ne hodi za mano po poti, po kteri jaz hodim. Nesrečnik, kjer ga ni, ne išči ga zaman!« — 46 — Nesrečni mir. Nesrečni mir, pokoj duha, ki srce mi obseda, to ni mogočni mir morja, ko solnce vanj se gleda, ko val, ob bregu šumljajoč, pozablja prejšnjo svojo moč — z veseljem vetru se uklanja, ki v novo jezo ga priganja! Ob Savi. Ponosno se dvigajo naše snežne gore — kakor ošabne nosijo pokonci glave. Gledajo ravnine, ki jim pri nogah leže in se v pomladanskem času v cvetje oblačijo. Od veselja poskakujejo naše kamenite gore, pozdravljajo rodovitno polje in kakor žile srebra jim pošiljajo bistrih voda, iz strmih skal čez beli prod hitijo hčere gora Na bregu stoji tanka jelka, tanka jelka — mlada Slovenka. Na telesu žive barve polja, na glavi peča bela kot sneg, ki krije gore, na jasnem čelu gospoduje bistri um, mir nebeški sije iz oči, iz grla se pesem glasi, in Sava glasneje buči. Dekle v gozdu. Gre cesta skoz' hosto, pri cesti je križ, gotovo nocojšnjo noč tam me dobiš. To ljubica reče, in bele roke pritisnejo fanta na zvesto srce. Ko solnce ugasne, se zvezde vnamo, po poti hiteti mladenko zazro. In dalje po hosti ji noga hiti, in bolj pod oblaki nebo se temni. 48 — 49 — Oj, deklica zvesta, ne hiti naprej, na desno, na levo, okolo poglej! Glej v gošči >ie'zmerni 'zgubi se steza, oj, deva nesrečna, ti v nji si zašla! Vodnica, Predaleč po samoti stezica me pelja, in zvezdica v temoti nobena ne migi"ja. Le ena zvezda vodi, stezico kaže mi, ta spremlja me povsodi, v temoti mi svetli. To je ljubezen živa, nji ves se izročim, da k tebi, ljubezniva, gotovo pribitim. 50 Marija. Ko ni še stala trdna svetov sila, pred božjim okom stala je od veka, pred njim nesreča stala je človeka, ki v teku časov bode prirušila. Takrat že v tebi milost je 'zvolila človeštvu revnemu studenec leka —• O, blagor! Čas nesreče se izteka, najlepša zora svet je osrečila! Na mavričnih perutih angel šine prot' črni zemlji 'z neba visočine, ni srečnejše oznanil še novice. Marija, med ženami si češčena, od tebe zadosti beseda ena, in božji Sin spočet je od device. Duhu. Ti, duh, če v meni tiČiŠ, pogledati samemu sebi se daj! Ti nisi sanje, to nekaj pove globoko v prsih zelečih, pa vendar ne maraš želja gorečih. Sam sebe zasmehuješ, sam sebe zaničuješ. Povej, o duh, to prosim te, odkod srce tak' Širi se? Al' ti mar snuješ in bistrost oznanuješ? Neusmiljeno molčiš, sam sebe tak' rekoč tajiš. Pa vendar, prosim te, pripusti mi, te s tabo samem' sebi misliti. 52 Pastir. Mrzla rosa je močila travo, megla še sedela je nad Savo, s šumom z drevja listje ovenelo je letelo, pod nogo šumelo. In ovac je čreda šla pred mano, dobro znavši pot na pašo znano. In ko čredo gnal sem skozi hosto, sem nazaj oziral se pogosto, če za mano morda Lenka žene, al' če je že prehitela mene. In na mestih, koder po navadi čreda hodi in stezo pogladi, da na nji zelena trava 'zgine, da poznajo v prsti se stopinje, sem na tla z očesom paznim gledal, da bi jutranji mi sled povedal, kar si duša moja je voščila, da že ona tu je prej hodila. 54 — Ko se je naposled gozd odprl, da polje na levi sem prezrl in na desno videl sem planjavo, z redko le obiasteno goščavo, lahki veter glas mi je prinašal znan'ga zvonca, ki se je oglašal. Izpoznal sem čredo se pasečo in na znani glavi belo pečo. Kmalu čreda se pridruži čredi in ob meji pase se po redi, poglavarka-starka z zvoncem hodi prva in to svojo družbo vodi. Jaz vesel pa sedem poleg Lenke in začnem razlagati na travo, kar imel sem s sabo za kurjavo: slame šop in drva in žveplenke. # * PaČ so leta hitro se podila, semtertja po svetu me vodila. Tuji svet nam vendar ne omaje hrepenenja na domaČe kraje. * * Šel čez vas gosposki je napravljen tujec, od nikogar ne pozdravljen. — 57 — On pozdravlja hiše in drevesa dobro znane, briše si očesa, misli se po glavi mu drvijo, ki spomine drage mu budijo. Sred vasi stoji pa hiša bela, pred njo mati mlada in vesela. On zamišljen pa naprej koraka k hiši, kjer ga stara mati čaka. \arocilo. Zaide solnce, noŽ na nebu vlada, po ulicah ljubljanskih vtihne gneča, ta Čas zame največja pride sreča, ko solnce luna je, k' na nebu vlada. Iz hiše plaho stopi deva mlada, in zdajci prime želja me goreča, ob pasu vije roka se želeča, pusti na prsa ona drugo rada. Le sveti, luna, nama 'znad višave in kadar boŠ po poti dokončani prišla k Olimpu, bogovom oznani: Brez nektarja, ambrozije in slave srečnejše kakor vi midva živiva, za en trenutek vas in raj pustiva. 58 — 59 - Kdo mi (lu snuje.' Kdo nekdanje sanje da nazaj mi spet? Polovico let, k" jih imam živet', rad mu dam jaz zanj Zapeljiva vera v lastno nam krepost vodi le mladost, volja — ne modrost ji moči je mera. Al' gorje, ko vpade srcu sladki up, ko 'zpoznanja strup lastni volji vkljub zadnjo nado vkrade! — 60 — Grenka moč resnice ko odpre oci, v njih nam obtiči, in peklensko skli rana nje puške. V travi. Zarja rumena objema hribe na večerno stran, v boju z mrakom že pojem v grob' se vlega beli dan. Roso srkala je trava, v travi samec sem sedel, jezno je šumela Sava, zvon večerni je donel. 61 Ob povratku. Kadar zopet dom obiščem, moram priti v vas v nedeljo ko popoldne nauk neba, ko po beli cesti ljudstvo k hišam svojim se po vrača. Bele peče rad bi gledal, rad bi videl vas, Gorenjke, ki vršite sramežljivo mimo fantov, ki ob kraju so postali in z veseljem gledajo za vami, ljuVce. 62 Sklep. Ce ne ugaja ti moj obraz, ne ugaja rast in drugi život, lahko odpustil bi ti to jaz, boljš'ga okusa iskal bi drugod. Ce bi moj um ti po volji ne bil, ki res časih čudne misli ima, nikoli bi se zato ne jezil, miloval bi le temoto duha. Al' če me zametnjes' zato, ker ti gospa si, jaz le berač, Jenko ti tega odpustil ne bo, to odpusti naj ti peklenski rogač! 5 Na plesu. Zapele so gosli, zabrenčal je bas, prijeli so fantje dekleta Jez pas. In urno po taktu cep'tajo*noge, v veselem se plesu vsi pari vrte. V Alenčino krilo zaplete nogo, na tleh je plesalka in Anže je z njo. Ko družba zagleda plesalca na tleh, se ploskanje vname in šalni posmeh. — 67 — Pobere Anže se in čvrsto roko Alenki podade in pravi tako: Naj padec ne žali te, drago dekle, saj ni bil ne prvi in zadnji tud' ne! 5* Popotnik. Še enkrat si ga nalijeni, ti na zdravje ga izpijeni: Kar enakih je deklet, naj žive še ninogo let! Še trenutek tu ostani, pa ne glej me tak' po strani, rajža mi v oči poglej, da poznaš me zanaprej. Če hodila pozne čase boš po vrtu, kjer ti rase v gredah zelen rožmarin, name naj ti bo spomin 1 - 69 — Moč ljubezni. Reka je široka, kdo bi jo prebrodil? Jaz sem jo prebrodil, ko sem k ljubi hodil, Kdo prešteje v vrtu rože brez Števila? Ljuba jih je štela, ko mi vene' je vila. Zimska noč je dolga, kdo bi se ne vtrudil? Jaz sem jo preljubil, jaz sem jo prebudil. — 70 — Nesrečna ljubezen. Nesrečna ljubezen, koPko skrbi mi tvoja je moč na vrat nakopala, koliko žalostnih, dolgih noči mirno zaspati dala mi ni! Pri jedi, pijači motila me je in vsako veselje kalila mi je. In komaj nekoPko postal sem sam svoj, spet me zalezuje, preži za menoj. — 71' — Ti, Venera močna, usliši moj glas, odvrni od mene svoj živi obraz! Ne daj občutiti mi, Amor, pušic, ne daj pretrpeti še enkrat vseh vic! Če prošnja dotakne se vaj'nih ušes, darov bo prižganih dim šel do nebes. Vse liste, cvetice, lase bom pobral, vse ženske prezente bom vama požgal. 1*0 bolezni. Bila si vpadena, tožnega lica, rahlo je stopala bolna nožica. — 73 — Bol neusmiljena te je ranila, tvoja krasota še ni je ganila. Naj te ranila je, zame te nije, zate kot nekdaj še srce mi bije. — 74 — K studencu. Deklica zala, kam hiti.Š? Skoraj bi del, da pred mano bežiš. „Grem na studenec po hladne vode, jako mudi se, zatorej hitim." Ce te jaz spremim k studencu rje, a.V si paČ žejo gorečo vgasim? „Ciste studenec teče vode, Čedno posodo pri sebi imam." Kaj Če voda za revno srce? Bo pogasila mar srca plam ? Sonet. Potihnile so cokle v samostani, posamezne se celice zaprle, brleče lučice po njih pomrle, pospali mirno vsi so frančiškani. Al' meni spati vedno nekaj brani, strmeč oči bi na nebesa zrle, da s silo bi teman oblak predrle, ki jim pogled jezi na južni strani. Prijazna zvezda, zvestim vez spomina, na južno stran se za oblake skriva ona, po kteri duh se v duh izliva. Želj ne vdrži nam gora ne dolina, jih ne vdrži ponoČna tiha tmina, srce le vendar vedno v dalji biva. 75 - Masa moc. Tema, k' obdajaš um človeški, z neizmerno grajo ga gradiš, da ga, prečisti vir nebeški, obupu slednjič prepustiš, sem bridko čutil bridke rane, k' jih dala mi je tvoja moč, roke sem čutil zavozlane, ki duha krije, čutil noč: Kaj mi je boj pridobil veden? Sem manj kot bil sem prej neveden? 77 — Brez upa s'cer, moči se tvoje 'znebiti kdajfcin zbiti jez, napenjam vse kreposti svoje, da rešil bi temote vez: Pa solnce ni ga obsvetilo, rodila mati ga še ni, komur bi to mogoče bilo, zaman, zaman se vsak poti! — Bojuj se, duh, do zadnje srage, bojuj se, pa ne upaj zmage! - 78 - Meglenica. Duh viharno tik gori iz globine do neba na perutih privihra. Č'mu nek' pezo to ima, ki mu prostih rok ne da? Naj se dvigne, gor poda, kjer stvarjenje se neha, hitro peza ga mesa spet pritira dol na tla. Ti liaiuc boš pozabila. Ti name boš pozabila, ko več me vid'la ne boš, al' meni nate, premila, zabiti nikdar ni moč! Ko mislil bodem jaz nate, pretakal bom grenke solze, na ure mislil bom zlate, ki so mi najlepše bile. Ničesar ni več na sveti, kar tolažilo bi me, tebe ne morem imeti, a drugo za nič mi je vse! Koroši. Ti lepa Koroša, pokaži obraz, da vidiš, kako se poljublja pri nas. In ko sem jo videl, dejal sem: Ta, ta! A oče so rekli: Kol'k' dote ima? Ljubici. Zdaj sem preveč zaspan! Mlatil že ves sem dan, ljub'ca pa jezna bo, ker me ne bo. Ce si zaspana, oči pomencaj, če si štemana, pa mi povej, da grem naprej 82 — Lastovke gredo. Lastovke gredo od nas bliža se zimski čas: kratki dnevi, dolge noči, fantom počitek za letne dni. - 83— Iz usmiljenja. Moji modri, skrbni starši junca so redili, da bi k moji novi maši pitanca pobili. Pa sem del: Ubogi junec, da bi jaz te vmoril, da ti, kadar ura pride, zame smrt bi storil? Saj, kar travo ješ zeleno, nisi se pregrešil, ako Bog da dobro srečo, pa te bodem rešil. Rešil bom te tet in stricev, lačnih požeruhov, da ne bodejo mastili s tabo si trebuhov. To sem mislil, to govoril, storil sem, kar rekel: Pustil sem brevir in štolo, črno kuto slekel. - 84 - Pozabi! DuSa. moja, kaj se hraniš, kaj spomine stare hraniš? Boljše ti je pozabiti, kar ne da se premeniti, O, pozabi njeno lice, nje oči, ki kot zvezdice tebi milo so svetile, pa so zate utonile. O, pozabi na obljube, na prisege Jz ust preljube, saj je davno pozabila, kar je stokrat govorila! O, pozabi gladke poti, kjer sem hodil nji naproti, saj po njih zdaj drugi hodi, ko ljubezen k nji ga vodi. O, pozabi, o, pozabi! Bog podeli moč mi, da bi nje ime iz srca 'zbrisal, kjer s krvjo sem ga zapisal. — 85 — Č'inu bi nek' tajila.' C'mu bi nek' tajila, kar mi davnaj že je znano, č'mu ne 'zgovorila, kar skrivnost ni več pred mano r Varoval besede sem se pregoreče, vprašal sem poglede, posle sem jih storil sreče. Kar so mi odkrili, č'mu bi nek' tajila? Proti srca sili č'mu bi se branila? Naj še jezik zine, srečo mi oznani, čas tak' hitro mine, več se mi ne Ijrani! — 86 — Nič novega! Po starih goščavah, po tihih dobravah ne iščem stanu; le iščem premina, da sila spomina ne kali miru. Naj drevje obleta ob koncu se leta in v vetru šumi: veselo, veselo spet bo zelenelo, to nov'ga nič ni I Sad spoznanja. Sad, ki na spoznanju rase, vse grenkosti prekosi, ker s krvjo se srčno pase, v korenini mir mori. Sad, ki 'z naših del nam rase, 'z naših misli se rodi — misel pa zatreti da se, o modrost storit' veli. Pokaži pot! Vez vednost' se še ne prereže, kar temno ne vidi več oko, in kamor učenosti moč ne seže, moči neznane se Še gibljejo. Do teh moči mi pokaži pot, mrtvo mi srce ozdravi, ponovi mi vedri um v glavi, malo vprašam: Tvoja moč — odkod? 88 Opomin, Le vari se, vari, ti roža deklet, te Jenko prevari, odvzame ti cvet. Plenice boš prala tik studne vode, boš zibko zibala, točila solze. — 90 — Lepa Neža. Lepa Neža, to je mreža, v ktero srca se love, bolečine vse fantine, ki jo vicTjo, v srcih sk'I Pa ni hiše, kjer dvorišče tak' pohojeno bi b'lo, saj do hrama, kjer spi sama, vsako noČ jih roma sto. Svet'ga Jošta prosit trošta je na mali Šmaren šla, saj dobila je mazila od kovača mladega. 91 Neznana moč. Sava 'znati pečine bele goni pene, pere stare stene in naprej hiti. In valove Čiste s strmih skal v planjavo, vedno le v daljavo hitri tok podi. Kakor moč neznana, ki valove žene, nekaj sili mene, sili me naprej. Dom, poglej valove, kak' naprej hitijo! ,,Srečno!11 ti šumijo, Srčno l" 2 mano vred. Čolnar. Valovi, le šumite, dekle moje budite, že ura dvanajst bije! Saj vendar mi je reki; pa ura se je stekla, in, ah, na bregu ni je — 93 — Valovi s'cer šumijo, dekleta ne zbudijo; zaman mi mesec sije. Valovi, le šumite, le z mano vred tožite ker, ah, na bregu ni — 94 — Prošnja. Ne zamer', kar sem pregrešil, saj sem dosti kaznovan, pravo pot sem k sreči 'zgrešil, 'zgubil sem marsikak dan, ko sem bil zateleban. Ne milu j me, lepo prosim, da ne bo me preveč sram; žalost, ki jo v prsih nosim, pusti, naj jo nosim sam, dost' moči za to imam. Prej ko moreš, me pozabi; na poprejšnja pota svet te s prijaznim glasom vabi, zate šah bo ujet' kakega bedaka spet. Pa lepo za nos ga vodi, dokler všeč ti bode to, ko boš sita, pa ga spodi, daj prijazno mu slovo kot storila si z meno I Prilika. Ljubica, pridi pa k meni sedi, kar mi na srcu je, da ti povem, v priliki prosti poslušaj in zvedi, kar ti naravnost povedat' ne smem. V letih neskrbnih, v otroških še letih jaz sem ves božji dan ptiče lovil, s'nic in strnadov in ščinkovcev vjetih cele sem trope po kletkah redil. Nisem lovil jih iz slab'ga namena, vedno prijazno sem z njimi ravnal, sem jim pridajal najslajša imena, 'z gole ljubezni jim hrane dajal. Ali pa misliš, da kdaj mi hvaležen ptičev-jetnikov je bil le en sam? Ptička vjeta, če sem ti nadležen, hišo odprem ti, ti svobodo dam. Bežite, misli črne! Še Črne zemlje prsi so ledene, še moČ prirode v nedriju počiva, še krab pomladi v krilu se ji skriva, da ga prezgodnja zloba ne zadene. Zbudi se solnee zdaj, zdaj hčere njene zbudijo se, z lepoto jih pokriva, in združen' svet življenje novo vživa; naj tudi led se staja Hipokrene! Bežite torej stran vse, misli črne! Veselju pota k srcu več ne branim; kdo zna, al' bom še? ko pomlad se vrne? Naj glase družim s petjem loga vbranim; ker raj v puščavo spet se preobrne, pomladni cvet izgine v grobu ranem. 96 R, K. M. Veliko duš na tvojem grobu plaka, oči veliko ti rosi gomilo; neznana žalost tare ženo milo, otrok obličje v solzni tok namaka. Spodobi res se jim pač žalost taka, zakaj brezimno zlo jih je pobilo, veselo luč jim upa utrnilo, ki zdaj jo krije tiha, skopa raka TudJ jaz s'cer v dalji tu, pa vendar živo, kar Čut'jo oni, Čutim s srcem svojim, in črne to vanj meni seka rane. Na grob ti rožo denem to minljivo, 'zpoznam s'cer vrednostim nevreduo tvojim, zavoljo tebe večna naj ostane! 97 Solze. Da bi, prijatli, 'zrekla vam beseda, kak' mi srce gorkd za narod bije, kako nesreča vsaka domačije z neznano togo prsa mi obseda! Pa če oko po svetu mi pogleda, in upa zvezd nobena nam ne sije, le čašo žalosti na srca lije, krivičnih moč in časov ljutih beda Kako bi strune pele mi veselo? Saj žalost le v osrčju gospoduje, po sili v tožne glase se razliva. Zatorej pesmi bridkih cvetje velo glas domoljubja, bratje, vam daruje ki grenkih Čutov rane vam odkriva — 99 — PnSice. Komur mar je dušni mir, mar mu blagor je trebuha, kuto vzemi in brevir, dalo se mu bode kruha. * Kdor hoče živeti najbolj po človeško in nado imet' na kraljevstvo nebeško, naj jopič obleče in bode naj kmet, naj orje in seje in je naj podmet. Kdor želi življenje presedeti, vekomaj zastonj naprej želeti in pa biti vekomaj dolžnik, zgrabi za pero, bod' uradnik! * Celo potrebo za hišo imaš, kaj ti pomaga, k' je zidat' ne znaš? * 7* — 100 — Da ni od naše baze, beseda vsaka kaze; kar bo za tebe belo, se črno bo mu zdelo. * Sicer ga Bog ni zanemaril, le srce zajčje mu je vstvaril. * Da glavo na pravi konc' bi spravil, tebe, Ton če, nanjo bi postavil. Da bi le jesti in piti zadosti imel, Bog pa za drugo vse že bo skrbel. V glavi drug'ga ni ko malo otrobi, pa ga vendar vrat boli — to od teže glavne ni. * Le poglej, kako korači pegasti Luka, od spred', od zad' mu učenost ven kuka. * 101 — Le bati se nikar, da b' vrgel te vihar, saj v stanu in v rokavi se luknja mu ne vstavi. * Z negotovostjo ne draži me, če me ne ljubiš, sovraži me! — 102 - Prijetna komedija. (Igrana 9. grudna 1854. pred črevljarskini mostom.) Actus firimus, Tine in Micika. Tin f. Dekle predrago, če ti smem, ti nekaj na uho povem. Micika. Gotovo! Če naj' vidi kdo? — Ljudje jezike brusijo. Tine. Pa kaj, če vrata jaz zaklenem in zraven stol še .prednje denem? Micika. Saj res! Le vrata ti zakleni in zraven stol še prednje denil Acius secundits. (Gledalci ga zavoljo vrat ne vidijo.) Actus tcrtius, Andrej, Tine in Mici ka. Andrej (ravno domov prirobanči). Bom, bom, bom, bom, alo, ala! Al' mar nikogar ni doma? Kaj vraga, da je vse zabito? Mici k a. O, joj! Zdaj bo pa vse očito! (Skoči k peči in tolče ,,mea culpa".) Tine. Da zdaj ga je prinesel zlodi! (Miciki.) A ti neumna mi ne bodil Bom videl, kaj da tu Štefha? (Pokuka skozi vrata.) 103 — 104 — Andrej. O, scivus, brate! Si doma? T r n e. Me tam je zeblo premočno, prišel sem sem, je bolj gorkd. An D REJ. Verjamem rad, saj si rdeč. Kaj, ce si se pogrel preveč?! Basat. !. Vran in lisica. Črni vran imel je dober dan, kos mesa ukradel je mastan, da bi mirno ga pojedel, z njim na hrast visok je sedel. Vidi ga lisica mem' grede, goste sline se ji pocede, pod drevesom se ustavi, te besede vranu pravi: ,,Lepšega pod solncem pt>'ča ni kakor si, kraljevi orel, ti, perje ti ko demant sije, pav naj se pred tabo skrije. — 106 — Če tako lepo Še peti znaš kakor perje lepo ti imaš, pa prisežem pri tej priči, da ti prvi si med ptici." Kar se petja tiče, to pa vem, da se z vsakim drugim merit' smem, misli vran si, s kljunom zine, južina mu 'z kljuna Šine. Norček ves pobit pobesi nos, ko po vejah smukne mastni kos, ko lisica pod drevesom smeje se, masti se z mesom. 2. Lev in lisica. Kraljevi lev zboli, ne more veČ na lov, želodec pa njegov navajen posta ni. Ukaz je oster dal, naj k njemu se poda, obiŠČe ga doma podložna vsa žival. Živali romajo bolnika obiskat, v besedah mu priznat, kak' ga milujejo. Lisica pride tje, vendar naravnost v skok! Ne upa se v brlog, pred njim ustavi se. — 108 — ,,A, tetka! Tu sem, glej lev izpregovori, ,,to mene veseli, pa kaj ne greš naprej ?" — Al' veš, moj kralj, zakaj Lisica mu pove: — Stopinje mi groze: Nič jih ne gre nazaj! — — 109 — J. Miši. Zbrale so se k svetu miši. Star mišjak je to govoril: ,,Dosti naših že pomoril maček v hramu je in hiši. ■ Res, prišel je zadnji čas, da se sili jez postavi, da tiran nas več ne davi, če ne, bratje, je po nas! Proti sili le pasivno dalje tudi se držimo, al' zoper zvijačo skrivno, menim, da se zajezimo. In da se ta cilj doseže, hotel sem nasvetovati, da od jutri koj na vrati mačku zvonec se priveze." „Slava!" zadone glasovi, vse nasveta veseli se, sklenjeno je, da zgodi se po besedi naj njegovi. Modro je glavar govoril," reče miška — mlada stvar. ,,Kdo pa bo med nami storil, kar je svetoval glavar?" 110 4. Volk. Volk je prisegel pobožno živet1, jesti le zeljŠča in travo, kvečjemu kakšno ribo ujet' v nedeljah za božjo slavo. Z dobrim namenom, mirno vestjo Šel je poleg mlake, svinjo debelo zagleda oko, ni Še videlo take. „In da namen koj dan's izpeljani,' volk pri sebi pravi, jjdat^s je nedelja, tu ribo imam/' reče in jo zadavi. 111 Voščila, i. Današnji veseli dan moje srce, teta, prinaša Vam srčne želje. Mnogo veselih in srečnih še dni Oče nebeški Vam naj podeli. Kar so najlepše Vam želje srca, vse naj Njegova Vam roka poda. — 113~ Žalost, nadloge vse, ki nas more, Vaše srce naj niČ zanje ne ve. Drug'ga podati Vam nimam moči, ob, naj voščilo to Vam zadosti. Saj iz hvaležnih prs mi je prišlo, torej zanesem se: drago Vam bo. 8 Kak' me današnji dan z veseljem napolnjuje, me stojn sto dobrot očetovih spomnuje. Pa vendar, naj je vroča hvaležnost me obšla, izreči ni mogoče vseh čutov mi srca. Kak' dati povračilo Vam če nezmožna hči, saj nima kot voščilo, ki ga srce rodi? Naj mnogo let ohrani Vas še nebeški Bog, Njegova roka brani Vas vedno vseh nadlog. 114 — n5 - Naj Vam življenja leta veselja med sladi, karkoli vencev spleta, vse naj Vam podeli. Povišat' Vašo srečo, kar v moči njeni bo, z ljubeznijo gorečo skrbela vedno bo! — 116 — J. Kakor navada je povsod, da sploh se vošči kaj za god, jaz tudi nisem je zabila, prinesla svoja sem voščila. Pa ker vsak človek obstoji 'z mesa, krvi in iz kosti, menda za vsako reč posebno voščilo srčno bo potrebno. Meso naj vedno zdravo bo in gibčno, sveže in mehko, bolezni vsake naj se brani, ker ta človeka hudo rani. In urna naj ostane kri, po žilah ročno naj hiti, za leta naj kar nič ne mara, nikoli naj se ne postara. — M7 — Kosti pa vsakih sedem let gibkost naj ponovijo spet, visoko starost da veseli, moj stric, Vi boste doživeli. In ako se tako zgodi kot danes še prihodnje dni, vesela vedno bom ostala, kot danes rada se smejala. 4- Da bi se 'zpolnile presrčne želje, ki danes veselo se v prsih budč! Kar srečne storiti zamore ljudi, vse Oče nebeški naj Vam podeli. Cvete naj Vam zdravje, naj dni Vam sladi, naj nikdar veselje Vas ne zapusti. In dan pa današnji čez mnogo še let naj z novim veseljem prikaže se spet. 118 5- Naj današnji dan še mnogo let bi srečni dočakali, naj bi življenja sladki med vse svoje dni vživali. Naj sreča vedno Vam cvete in Vas povsod spremi)uje, naj Vas ogiblje vedno se, kar srečo podkupuje. To moje srčne so Želje, o, da bi se 'zpolnile! S tem bodo me od dne do dne srečnejšega storile. 119 6. Ni svetil še svet o rumeni se zori, zbudi me in nekaj na noge postavi, premišljam in semtertja iščem po glavi, kaj zgodaj tako me je spravilo gori. Kaj vraga, če Vaclavov god se praznuje, sam sebe povprašam. — Gotovo da, rečem, se zdajci oblečeni, Ljubljano pretečem. Znabiti me, mislim, leže pričakuje. In sebi voščil sem torilo naložil. To je, da prav vsega ne voščim le tebi, vsak pameten človek kaj voŠČi tud' sebi. Oboje, moj zlati, ti bodem razložil. Kar tebe se tiče, bi Parko poprosil, da predla tak' dolgo ti let bi število, da b' tebi se samemu zdelo obilo, odstriči življenja nit — sam bi jo prosil. 120 Ljubezen in zdravje in Pluta darovi naj bi spremljevali Življenje te celo, in ako srce bi še kaj poželelo, izpolnijo vse naj prijazni bogovi. Kar mene se tiče, to moja je želja v plačilo za zlata, presrcna voščila, da miza pod vinom obilnim Šibila, naj v grla bi tekli tovori veselja, da jaz in vsi drugi, k' smo šteti med tvoje, še dolgo za radost današnjo bi znali, ko z vincem smo Vaclavov god praznovali. ■—■ Jaz storil sem svoje, ti stori pa svoje. 121 i 22 7- Veselja polni dan se dan's praznuje, ta dan, ki Vaše drago ime nosi, in marsikteri jezik k nebu prosi, da naj njegove srčne želje čuje: Da s srečo stalno naj Vas obdaruje, veselje na življenja pot Vam trosi in da naj dnevi roke podadd si, naj eden drugega izpopolnuje. Za vse, kar sem dolžan zahvalit' vedno, približam tudi jaz se po dolžnosti, čestitkam drugim tud' pridružim svojo. Saj Vaša je beseda uro slednjo z izvirom čistim uka in modrosti vedrila umno um in dušo mojo. Da svetega Jurja zelenega konjiča za danes na posodo jaz bi imel, ne zbal bi se plota, ne grma, ne griča, po zraku Štrbencu kar voščit bi šel. A ker ni mogoče mi konja dobiti, pa tukaj za mizo prav kislo sedim, poskusil bom pisemce to poučiti, kaj vse ti za jutrišnji god sporočim! In ker mu vesoljni svet prav nič ne hasne, kdor legel je v posteljo v črno zemljtf, prav dolgo življenja naj luč ti ne vgasne, da dobrega kaj ti užiti še bo. Pa drugih reči je res tako Število, da sam ne vem, kje bi začeti imel, ker usta in trebuh posebno voščilo in nos tud' katero imeti bo htel. 123 — 124 Se ustam, trebuhu prileze pečenka, naj bo že al' tele al' raca al' gos, naj peče Dolenjka jo ali Gorenjka, odrezan od zad' al' od spred' naj bo kos. A race in goske pa plavajo rade, navado imajo to menda povsod, da treba ne bo jim pustiti navade, naj v kleti tik soda počiva ti sod. Za drugo potrebo mošnjica bogata poda naj ti vselej prijazno roko, vsaktera odprla se bodo ti vrata, če bode prijatelj ti s srebrom zlato. Ce pa se srce ti kaj lahko uname, bi želel, da kmalu naj pride dekle, ki Jurja naj v mreže razpete ujame in ogenj ljubezni naj v srcu mu vžge. In ker se še šteješ med revne učence in v šolskem še prahu (nerad s'cer) sediš, dajo frančiškani naj ti eminence, da primum o koncu semestra dobiš. — i25 — Ker vem, da ti mati je nograd 'zročila, tud' zanj ti kaj voščim in voščim za hram, naj vedno bi trta vsaktera rodila, tako da ti z vinom ne bode it' kam. S'cer marsikaj še ti bi voščil znabiti, a časa premalo za danes imam, zato, če še važnega kaj je voščiti, premisli, sam želi in vošči si sam! - 126 — Svoj god sem praznoval. Prijatlov marsikdo je voščil to in to, kar vedel je in znal. Moč petja. (Schiller.) Neurnik 'znad pečin se vdere, z lomastjo groma pribobni, skalovje v plen s seboj pobere, pod njim se hrasta moč drobi, zavzetje, slajno začudenje, ko čuje, stresa potnika, 'znad skal s'cer čuje prihrumenje, odkod da pride, pa ne zna. Tak' zliva tok glasov se vbranih iz virov večno nam neznanih. S prestrašno se trojico brati, k' odmerja nam življenja dni, kdo čarov pevčevih 'zpoznati, ubranit' zna se njih moči? Z bogdvo pal'co srce vlada in v svoji moči ga ima, 128 da zdaj v temnice mrtvili pada, povzdigne zdaj se do neba in zdaj resnobno in zdaj šalno, zdaj stalno Čuti, zdaj nestalno. Ce hipoma v veselili sredo približa se orjaška stvar skrivno, kakor duhovi gredo, težke usode črna kvar, posvetna moč se ji uklanja, nji, ki je drug'ga sveta hči, in šale vtihnejo vas'vanja, hinavstva krilo odleti, ob blesku zmagavne resnice izginjajo laži temnice. Tako prost človek peze nične, Če petja glasje zadoni, vdeleži cene duholicne, vdeleži svetih se moči. Duhovi rajski so mu brati, ne sme mu blizu nizka stvar, moČ vsaka mora obmolčati, naklučje c'lo mu več ni mar. Positost vsaka 'z srca pada, dokler moč čarna petja vlada. — 129 — Kot s hrepenenjem nove nade po dolgi ločbi spet otrok na materno naročje pade, veselih solz pretaka tok, tako v mladostne domovine, v nedolžnosti prečisti raj spet svobodnega Šeg tujine privede petje te nazaj. Narava zvesta te objame, vezi ti mrzlih vrzel sname. NARODNA IN UHIUERZITETNH KNJI2NICA 000001547 ," A00000154777A