Predvolivni sestanki so v ptujskem okraju    
dobro obiskani
Naše delo
Politične priprave za volitve poslan-ce-v v Zvezni svet Ljudske skupščine FLRJ potekajo v obeb volivnih okrajih na področju okrajnega ljudskega od-bora Ptuj v znaku žilave borbe za zgraditev družbenega gospodarstva v FLRJ.
Na številnih množlčnih sestankih vo-livcev pribaia do izraza razpoloženje volivcev, da bi čimpreje z delom od-jaraviii vse obstoječe grospodarske te-žave,  dmgje pa  zahtevajo  volivci po-
jasnila  na   razna   vprašanja   glede   iz-boljšanja žJvljenjskega standarda.
Prinašamo glavne obrise nekaterih dosedanjih predvolivnih sestankov. Na na scstankih nakazane prableme je naj-lepše odgovoril tov T i t o na pred-volivnem zborovanju v Titovih Užicah. Njegov govor smo ločano podali v zveii z različnimi problemi tukajšnjih kra-jev.
   Volivni okraj Ptuj - levi breg
Ptuj
Ormoški teren je imel prvi predvo-liv-ni ses^uiek 17. februarja. Vodil ga je tov. Peček Uroš, ker je imel sekre-tar tov. Mar Drago enak eestanek v Cvetkovcih.
Tov. Peček je pojasnil navzočim fron-tovcem, da se vrše 26. marca dvojne volitve, in sicer v Zvezno skupščinoin Svet narodov.
Sestanek se Je odvijal v duhn uvodnih besed Titovega govora v Užicah
Tovariši in tovarišice! Ne mislim tme-ti danes tukaj vollvnega agitacifskega govora, kafti nam ni treba agitiratt, ne bavimo &e s propagando in agitacijo. ko; }e bilo nekda) navada v stari Jugo-slavlfi. ko so kandidati za narodne po-slence prihajaJi in obljubljali mostove. ceste ter druge stvari da potem vsega tega ne bi izpolnili, kajti te obl)ube so Mle dane samo zato, da bi kandidat do-Jl glasove. Danes bom pred vami go-voril o našib velikib težavah, pa tudi o naSh velikib zraagab in na5ib bodoHh nalogah. govoril bom o tistem, o če-mer govorimo ne samo po vo)nl, tem-vef o čemer ?mo govorili tudi med voj-oo, o ustvaritvi naše velike lde}e, o ustvaritvi socializma v naši državt.
Naš kandidat za Zvezno skupščino Je generallajtnant Kveder Dušan, namest-nik pa Kovačič Zlatko, tajnik OLO Ptuj. Za Svet narodov je za Slovenijo 30 kandidatov Tov Kardelj Edvard je na čelu ?ieh kandidatov Nato je po-dal življenjepis Kvedra Dušana kof borca za pravice delovnega ljud-stva kar so navroči z navdušenjem spreje-li. Nadalje je omenil delo Zvezne skup-ščine od i/ijenega začetka do danes orisal je fazne zakone, zlasti zakon o eocialnem zavarovaniu ki np.di delov-nemu ljudstvu toliko dobrin. Na ta za-kon smo lahko ponosni, ker takega ni-ma nobena druga država Navajal je nas petletnj plan. graditev tovarn. ie-leznic. cest itd
Po diskusiji je članstvo sprejelo sle-deče fiklepe:
a)   Poživili   bomo  terenske  sestanke
Današnji   sestanek  je trikrat boljši  od
Z3dnjega.     Prihodnji   pa   naj   bo   vsaj
dvakrat boljši od današnjega  To se bo
^^ioseglo na ta način, da bo vsak fron-
HRovec   privedel   na   prihodnji   sestanek
Be po enega novega člana.
^B. b)  Volitev   se  bomo  udeležili  stood-
^Ktotno   Tretja   skrinjica  ne   bo   dobila
^Riobene kroglice
™*    Na  sestanku  je  zaščitna   sestra   tov Glavnik  Ana pojasnila hude  posledice davice   in  prepričala    ljudi  o važnosti cepljenja proti davici. To cepljenje bo v Ptuju   20   rn 21    februarja   in   naj   bo stoodstotno  izvedeno  po izreku,  da  je boljše   bolezen   preprečiti   kakor   lečiti HjRazdelila   je   navzočim   nekaj   brošur ^m. 2ene so bile po liniji AFZ pozvane, ^Kjda bi hodile vsak četrtek šivat copate v ^KDID  za   tamkajšnje  otroke.   Ena   iena našega  terena  pa naj   se  javi  za  ku-harski tečaj
Učiteljica tov. Segulova, ki tvori po-vezavo med šolo in organizacijo OF na ormoškem terenu, je navedla nekaj nedostatkov in napak otrok v šolskem in izvenšolskem času. Apelirala je na starše, naj bolj pazijo na svoje otro-ke, ker morajo poravnati vsako škodo. ki bi jo povzročili njihovi otroci. Otro-ke moramo vzgajati v socialistične Iju-di,  ki  ustvarjajo in  ne delajo  škode
Vurberk
Na predvolivnem sestanku 17. t m. Je bilo prisotnih le 25 volivcev. Pred-pokine je bil sestanek zaradi odmere davčne osnove, ki se ga jc udeležilo večina volivcev. Ker jc bil predvolivni Restanek sklican ločeno od predpol-duevnega. je bila popoldne slabša ade-ležba.
K referata samema niso imeli vo-livri prlpomb. V diskusiji so kritisdrali, <fci ie kljub velikim obve^ana kmetov pmuanjkanie vsakdanjih potrebSčin. Izrazili so željo, da bi priSla kandidat Urv. Dnšan Kveder, generallajtnant JA im nsmestnik tov. Kovačič Zlatko med
volivce, da bi jima pojasnili svoje te-žave ter da bi od ojiju siišali vzroke teh težav.
Do prihodnjih »estankov jim bo lo vrrašanje popolnoma jasno, saj je nanj odgovoril volivccm iz Užic tov. Tito:
Tovariši tn tovarišice! Spominjate se, da smo hoteH našs teža^ e pretnagovati skupno z našlmi zavezniki, s Sovjetsko xvezo In drugimi vzhodBoevropsliiiai državami, da smo s svoje strani storil: vse, da bl bilo to sodelovatrje najprist-nejše, ns.jprisrč.T.ej&e in naj trajnejše Toda, ni nam uspelo Mar je naša kriv da Ni nača. Nismo naSli raziimevanja La žel]e In r.eprestana prizadevanja na-Uh dclovnlh ljudi, da bi v svoji lastni drlavi ustvarilJ boljše iivljenjske mož nosti. da bi zgradili industrijo 2 eno besedo da bi uresničili v na5i državi ¦"•¦-''alizeir. tako in po tafcl poti kct qr*> pri na? najlepže in kot n.aibol|e ustreza mentaliteti naiih de!ovn?h \]nrl\ tako na vasl kakor tudi v mestu Za to nistao oašli rL?zrTmevanja. Ne misllm vam tu-kaf naštevati. kak?ne niirazUfnejSe kri-vice ln peoo.?1ene sfvari  so nara  dplaM
vanje bl nas dale? privedlo To pa <udi ni potrebno. O tem bi rad govoril samo toliko, kolikor \e v zvezi z natimi bo-dočimi naloqami
Jirsovci
Predvolivni množični sestansk je bi) 17. t. m. združen s sestanknm o davčni osnovi. 39 navzočib volivcev je živo diskutiralo o zunanjepolitičnem poltv žaju. S tega so prcšii na diskusijo o pogojib za živinorejo v Slovenskih eo-ricah. Iznesli so mnenje. da so z obvcz-no oddajo živine preobremenjeni Za-trjevali so. da ni mogoče v mcseuih februar. niarec in april oddati pitane iivine. ker ni dovolj krme. PrikaaovaH so tudi. da se polaga premalo skrbi KLO. Na tem KLO bi morale biti za-poslene 3 moči. kar pa ni mogoče, kcr so prejeli samo 5000 d!n za izplačilo upravno-zaposlenih oseb. Končno so spreieli sklcp. da bodo v okviru pred volivsega trkmoTanja zbrali zaostanek flanarine OF
Glede vpraSanja živine so sklenili vprašati tndi kandidata in namesttsika 6e ne bodo o tem že preje na jasnem.
Tov. Tito v predvolfvnem govoru ci šcl  mimo tega  vprašanja:
Nadalje, tovariši in tovariSice, vam hofem povedati nekaj tudi o drogih nažih odkupib, n. pr. o odkupu živine, Ali imamo danes dovolj živine, da b) prehranili naše prebivalstvo v mestih in na vasi? Imamo, kako to? Zato pra-vim. da imamp. ker razpolagamo z na-tančniai popisom in prepričan sem, Ab se iioben l?met pri popisu ni zmotil in rekel, da ttna več živir.e. morda pa je bilo kje navedeno tudi manjše število. N« bom racunal s tem. kar se je pri-krilo fn bolje ]e za nas, če imamo več Toda za ie številke, ki jifi imamo, lah-ko rečemo, da so natančne. Obstajajo namreč k t stvari. so otlpljive in ka-žejo, d= imarao 1,190.636 prašičev več kot leta 1939. To ni roajhna stvar, to-varfU, čeprav Je pri odkupu težko. Go-vej«. živine Imamo danes 5,435.550 glav, kar pomenl 128% glede na leto 1939. če to stanfe oznafimo z indeksom 100 Ovac imamo 11,612.140, oziroma 115% glede na Stevllo iz leta 1939. Kaj ka-fejo te številke? Te številke kažeio, da fmamo danes možnosti za prehrano našega prebtvalstva tako v mestu kakor tcdf na vasi i z mesom 1 z maščobo, ln vendaT gre težko. Toda delajo se šte-vflne nepravilnosfi, na eni stranl zarad) tega, ker majhen del prikriva ig špeku-Ilra. medtem ko se na drugi &trani po-vzrofajo krivice tistim, ki v resnici ni-majo. Tud! tuka] morar.no breme enako razdeliti na vsekega, seveda na tiste, ki imajo.
TovarlSi ln tovarišice- Ce pravlm, da fe potrcbna določena sprememba v slstemu nafina odkupa, bi rad dal ne-ko sogesffjo, kl se tife v prvi vr3tl kmetov. Da bl organizirali stvar tako. da ne bi ©dkupovali n. pr. pitanih svfaij ali goveje živlne, temvet da bl na? kmet dal mast, da bi določfl koli-čino mesa ia maeti, ki Jo mora    dati.
Tedaj lahko krmi tudi več, kot se do-loči, samo da da odrejeuo količino. Za nas je dovolj, recimo, če da povprečno vsako go&podarstvo od vsakega praši-ča do 10 kg masti Tisto, kar bo veČ, lahko tudi prodajo. Toda tedsj bo tudi kmet vedel in tni bomo vedeli, da se toliko lahko da, kakor bo tudi kmet vedel. če lahko proda Jn koliko lahko prcda izven tega. — Torej pojdimo po dmgi no*i. To vam govcrira zaradi tega. ke. spada k ukrepom, ki jib mlslimo storiti, in rnčem vam, da lahko letos ter ' ilertnfa leta prehranimo celotno naše prebivalstvo
Zahovci
V   petek zvečer se je  vršil množični predvolivni sestanek ob navzočnosti 60 volivcev, ki je iDofekel v redu. Vneto $o vsi  volivci   posluSali   politično  poročUo in  so  v zvezi  %  njim  stavili prfmerna vpra5anja. na kafera so dobiJi p^jasnila, da je treba pri vsem bodocem delu za-upati predvsem v domsče delovne sile kot   vanje  zaupa   vse  ljudstvo   s  tov Tifom na čelu:
Tovariši in tovarišrce! Zaupafte vasc, verujte v svoie a^fvarjalne sile. zastavite vse svofc si!e. mv?bilizirajtf vse naše se-danjc sile za izpolni^cv nalog. ki nas ča-kajo Vernjem v vse naše delovne liudi. v vse naše ddavce, veruiem v vse naše delovnc kmete, v nsše chdclovalne za-druge, verujem v niihovo zavest. Naj bodo tisti, ki danes še n* veruje?o dovolj. L> bo iutri !j?7c. prepričani. da bomo prebr«-dHi to težbo stanje, v katerem so ^ndi satni, jn da oam bo zasi.jaJa čez leto (?ni, na;jnozne{e pa čez dre leti. srefn^j-a bo-dočnost. Danes izjavljam na teij skKpŠčini vseh va«, vcdo pa caj tn vsj Iju^ie v caši državi. da sr Ishko oaslocimo saiao na svoje  lastne sile
Podvinei
Na sestanku z šestdese^JTni volivci m davčnimi zavezanci je b?la najpreje opravljeaa razprava o davkih, nato pa tudi o volitvab.
Z davčno odinero so se volivci v glavneni strmjali. vcndar s pripombo, da ne verj.arnejo v prvo odmero, ker so jih dosedanje prve odmere izucile, da so se odmere vedno popravljale in zne-¦>ki stopnjevali. Izrazili so željo, da bi prišel pred volitvami kandidat tov Dulan   Kveder   msd   nje.
Kritisirali so napake kmečko-delov-n!h zadruf in gr>spod3rstva na riržav-nih posestvilj. Vprasali so, zakaj ne tnorejo dobiti elckirične napeljave. Zelo jib je zanimaJo, zakaj imajo to-likc obveze in zakaj je potrebno že spnmladi pddati predpisano obvezo iivine.
Tov. Tito je dal v Užicah tudi na to vprašanje odgovor:
Toda ne dcJaite si iluzij, da nam bodo zapadni kapilalisti pomagali graditi so-cializem, torej tisto, kar sovražijo. Dali nam bodo satno toliko. kolikor je v nji-hovem interesu. V našera inferesu pa je, da nam nekaj dajo. Ne moremo prepre-čiti. da bi to hkrati njim ne koristilo. toda gradimo socializcm na ta način, da dajemo za blago. ki ga dobivamo. blago. nc dajemo pa nikakifa političnih ali ka-kršnih koli drugih koncesij. Tako delati ne pomeni nič drugega kot ravnati ko-munistično, socia!is(ično, kar se tičt eko-nom^ke^a sodelovanja tndt z zapadnimi državami. Če nisroo dobili tukaj, bomo vzeli tam. V naSih tovamah, ko bodo zgrajene, pa ne bo na nobenetn strojo pisalo, ali je kapitallsfičec ali socialističen, ker so stroji — stroji. ker gre pri njih samo za   kvalitefo.
Dornava
V  četrtek, 16. februarja se je 80 mož in žen udeležilo množičnega sestanka o davčni  osnovi in   o   volivnih   predpri* pravah.
V   diskusijo so posebno  živahno  po-segale  žene,  ki  so   vprašale, če  iraajo pri  teh  volitvah   pravico  voliti.   Zani-malo jih je tudi  vprašanje  vojne.  Iz-razile so se, da bodo priili v  Dofnav) vsi volivci na volišče, če bo držala se-daj objavljena davčna odmera. Vsi že-lijo zopet osebno videti kandidata tov. Dušana Kvedra.
Kritizirali so termlne za obvezno od-dajo živine. Svoje sicer netočno mnenje so izrazali o gospodarstvu nekaterib zadrug. Zanimali pa so se še za Žgeč Martina, Peteršič Jakoba in Zagoršek Franca \% Dornave, ki se nahajajo v preiskavi. Predlagali sor da se vnese v zapisnik njihova želja. da se imenovani trije obsodijo ali izpustijo.
Pričakovati je bilo, da se bodo zani-mali predvsem za nsodo študenta Pe-teršiča,  informbirojevskega  agenta,  kl
se je uvrstil naed klevetnike, o katerih je tov. Tito govoril:
Tovariži! Hotel bi vam tnkaj povtdati samo, kako vclikanska obrckovanja in žalitve povzročajo vsak dan naši državi. Ni treba, da bi vam o tcra govoril veliko \n podrobno in zato vara bom naštel sa-mo nekatcre stvarL Če pogledate, kaj clela Informbiro. ne boste ničesar drngega vidcli kot to, da piše samo o jugoslaviji iu o naSi dozdevni iztiaji. Tako lažejo, da se človeku eaostavno ježijo lasje, izmiš-Ijajo si in prevračajo vse, toda ne sarao tisto, kar je danes, temveč prav tako tudi tisto. kar je bilo med vojno, "tisto nad-človešfco borbo in trplienje naših narodov. TovariS sekretar je tckaj omenil naš pri-Iiod leta 1941 v Užice in ta kraj, »n to ve vsafc naš človck. Toda oni kl|ub temu pravijo, da smo se dogovorili z Gestaporn. da sc bomo borili proti Nejncem. Ali ima»o ti ljudje — od nafnižiega c!o najviSjega — tudi najmanj tiste človeške morale, ki b? jo moral imeti v?ak pcvprečni človek Nimajo. To so pokvarjenci do dna duše. ker so si postavili za smoicr: stoodstotno streti in uničitj našo državo. Drže se ti-stega načela, da bo, ie velfko lažejo, ne-kaj od tega oslalo kot resrica. In re po-gledarao njibov Hsk, n. pr. budimpe^tanski »Szabad Nep« aii »Tribnno Ludn«, bo?tc videli, da se prav nič ne \oli po svojetp pisanju recimo od lisfa »Chicago Tribu-ne«, v katereia je nek nesramen fip na-pisal dolg članek in imenovai naše l<v.<3-stvo »ušivo tei amazano« ali Ust »Scan-tea«. ki izhaja v Bukarešti, »Prace«, ki izhaja v Pr?»i, bolgarsko »Rabotničesko delo« in reakciona»-ni listi, kot so: »Chri-?fian Scicnce Monitor«, »V/orld Tele-gramm«. »>Dai!y Pcoples World«, »Wa-rbingfton Post«, »De Eare forum«, »Daily News«, »Americzn Merccry« in druga ffla^ila reakdje v zapadnih kapiiaU5tični?i driavah. ki spadajo v isto sknpino kot tpadajo Ijudje pri tem reakcionamcm in informbiroievskem ti*ku, ki si izmišljajo lažj o naši državi. Zakaj si, fovariši in fovariššce. izmiOiajo fake laši o naši držsvi? Mar nislijo, da nas foodo s lem omajali? Seveda mislijo, mi^lijo, da nas bodo oimjali in da bodo omajali našc Ijudrtvo. Za nas voditelje vedo, da nas ne bodo otnajali. toda mislijo, da bodo lahko omajali ljudstvo.
Tovariši in tovarišice, ti informbiro-jcvski pisuni ne poznajo naših ljudi, ne poznajo našega Ijndstva, ne vedo, kaj vse ie naše lfudstvo pretrpelo, kaj je naYe Ijudstvo pretrpelo v tej vojni. Ti se niso vcliko vojskovali. Njihove ciržave so « borile proti Sovjetski zvezi. Niso se voj-skovali v svoji državi, niso videli bole-čice in nesrcče, niso videli na desettisoče pcbablienib mo^kih. žena in otrok, niso prebodili Kalvarije, ki jo je prehodilo naše tjudstvo in seveda ne morejo razn-meti naše državc. ki spoštnje to kri, ki je bila prelita xa na&o svobodo in je pri-pravljena branHi svojo čast in to kri do radnjega diha. Reči jim moramo, da se motijo, če mklifo, da bodo omajali naše vrstc, kar poizkuiajo že skoraj dve Itti. In ne smcjonas  omajali.
Pacinje
Davčni in predvclivni sestanek je 17. t. m. privabil nad 80 volivcev. ki so živafcno sodelovali v debati o davkih in predvolivnih pripravah. Glede davka še niso bili sigurni, če je to prva in zadnja odtncra. Trdili so. da imajo iz prejšnjih let sla.be izkušnje. S prvo od-mero so v glavnem zadovoljni, ker jc nižja  kot  lanska.
Pri diskusiji o volitvah so izrazH! željo. da bi priiel kandidat tov. Dušan Kveder med Ijudstvo tc vasi. Poznajo ga, vendar ga zaradi visokega vojaške-ga položaja malokdaj vidijo. Radi bi z njim vsaj kratek čas diskutirali.
Krltika se je nanašala predvsem na od-kupe in razne pomanjkljivosti. o kate-rih smatrajo, da niso nujne niti odraz trenutnih težav. Iznesli so, da imajo tisti kmetje slabs izkwšnje. ki so hodili v sosedno republiko Hrvatsko nakupo-vat prašice za rejo ker so jim b^Ii spo-toma odvzeti. Zanimali so se tudi za io, kaj kupujemo na zapa^nem trgu.
Dana so jim bila potrebna pojasnfla,
V Užicah je dal tov. Tito tako po-jasnilo:
Ko gre za graditev naše države, za in-dustriaHzacijo naše državc, morate vcdeti, da mi danes na vzhodn ne moremo ničc-sar vcč kupiti. ker so nas blokirali, pa ne samo, da uam ničesar ne prodajo, temvcf aara nlso dali ce!o Hstcga, kar smo p!a-čali. Toda dali bodo, prišel bo 2as, ko nam bodo to vrnili. Sedaj pa nastaja vprašanje: Eje bomo knpovali in proda-jali? Da bi tržili na zapado? AH hofemo tržiti? Hočemo in tržimo, ker tržijo vsi. Tržimo z blagcm, slvarmi. ne pa z naio ˇestjo in nalirai načeli. Z načeli ne bomo
tržili. Ker pa nimamo dovolj zlata in dolarjev, moramo dati za tisto, kar kupa-jemo, naše blago baker, svinec, koruzo, les ia druge proizvodc, to so glavoe stvari, ki  jib  dajemo.
Mez»ovci
Dne 16. februarja t. L se je množič-nega sestanka v Mezgovcih udeležilo 40 volivcev in davkopiačevalcev. Prvot-no so zniajevali z glavami, ko je šlo za prvo davčno odmero, v katero ne verjamejo zaradi večkratnih slal>ih iz-kušenj. S sedanjo odmero se strinjajo in pravijo, da bi se dalo tako še nekaj časa dihati. Izrazili so, da želijo sanio manjše davcne obveze, sicer ne bodo mogli več na sedanji način kmetov&ti.
Po razlagi važnosti voiitev so »tzivilj razna vprašanja. Kandidata tov. Duša-na Kvedra bi radi videli v svoji vasi Vprašali so celo, kako bo potem z di\-ki, če bodo zadruge plačevale sarno tri odstctke davka. Kazburjali so se celo zaradi pisanja nekaterih časopisov o kulakih, ko pa smstrajo, da teh ni v njihovih vrstah. Ne želijo nikakega prevrata niti vojne, temveč samo miv-no življenje ter zmerne davke. Vpra-žali so tudi, zakaj redčimo gozdovu Končno se jim je še zdelo važno vpra-fati. kaj bi bilo z opozicijo, če bi kan-didirala.
Aktivist jina je tolmačil stvar za stvarjo.
Tch vprašanj tov. Tito v predvoliv-nem govoru ni prezrl.                               ]
V tej zvezi bi vam rad pojasnil 8c neko stvar. Vse, kar kupujemo, plačamo s svo-iimi proizvodi. Zato moranso zastaviti ve-likanske sile, da bi dobili dovolj teh proizvodov, da bi dobili čim več lcsa ix gozdov ?td.
Ko gre za les, se v tej zvezi pojavlja tudi vprašanje delovne sile. Tisti capr*. ki je bil storjen lani, da bi dobili čiro vcč delovnc sile za sečnjo lesa, je bil nujen zato, da bi nabavili potrebne st*-oje ia plačali naše dolgove tajini v tem leln. Zaradi tega nam je bilo treba veliko de-lovne stte xa delo ˇ gozdovih. In S« ic potrebnjcmo Čim več, da bi s prodajo tega produkta dosegli, da bi dajali maaj dru-gih stvari
Polenšak           j
Prvi predvoiivni sestanek ni uspel na določen dan, ker je zbolel predsednik politične komisije in je bil odpeljan v bolnico, ostali čiani koiuisije pa so premalo delavni in tudi slabo poučeni o svojih nalogah. Vseh članov koiiusii« še doslej ni uspelo dobiti na sesfcanek.
Sledeči sestanek se je vršil 17. i. tn. skupno s sestankom v zvezi z davčno odmero. ki sc ga je udeležilo 61 vo-tivcev.
Udeleženci sestanko so v diskusiji o volitvah priznali. da odobravajo se-danjo politiko naše družbene eraditva, Pri razpravi o kandidatu tov. Dušanu Kvedm niso mogli prikriti, da se ukvarjajo s vprašanji in parolacai. ki jih je dala na teren reakcija. Na na-loge Ijadskega poslanca v Zvezncro svetu še gledajo H nizke perspektiv«. Smatrajo namreč. da jih nikdo dru^i ne pozna kot sovaščani ter si ne more-jo predstavljati, da lahko v Uadski di5-mokrarili 1 poslanec zastopa nad 40.009 volivcev.
Volivcem $e tov.  Tito  pojasnil:
Tudi te volitve so velikega pomena za nadaljrji razvoj naše države in zgra-dilev socializma v n|e1 — prav tako lio« so imele tudi pretekle volitve velik po-men za zgraditev naš« oove socialistif-ne države. Tudi tedaj smo šli vollt t željo, da izvolimo najboIjSe IJadi. pre-fzkušene v najtežjih dneh zgodovine oa-Slb narodov. kajti prepričani »ino biH d& aodo ti mogli najlaže raznmeti na-Iogt, kl \ih iir.ajo pred seboj. Tudi da-nes odba|aajo na te volitve prav tako z željo, da bi bili izvoljeni najboljšl de-lovni Ijndje n«i5e države, Ijudje. kl bodo pripravl|eni prenaiati vse težave In pre-vzeti odgovornost v teh usodnih dneh. In ti dnev! v naši državi so v resnici veliki ter usodn! rato, ker gradimo m>-vo družbo, nov druJben! slstem ki mo-ra uresnlfitl vefna prlzadevan]a naf»1h delovnih IJadi, to je. da jim nstvarl človeka vredno življenje da bodo sret-no živell.
Sodinci
Na predvolivnem sestanka 17. t. m. jc 120 volivnih upravičencev, veeinoraa srednjih in velikih kmetov prvotno razpravljalo o davčnib obvezah. nato pa tudi o volitvah poslancev
Diskusija je potekala predvsem okrog odkupov ter obvezni reji in oddaji ži-vine. Kritizirali so KDZ v Sobelincih in v ljutomerskem okraju ter ekono-mijo v Ključarevcih,   da   niso   pravo-
(fta4djevanje na 2. straruj
Predvolivni sestanki v ptujskem okraju
fNadatfcvanip s 1. %trani)
časno pospravile pridelkov Na OLO so vložili prošnjo za revizijo odfcupa, pa se na prošnjo nikdo ni odzval. Kmetje. ki so na Pohorju prevažaJi Ies, trdijo. da Se niso prejeli obvestila, kdaj jim bo delo irplačano Od OLO »ričakujejo s tem v zvezi tudi nakazila «a obleko in obutev. O tem bi radi imeli na sledečem sestanku pojasnilo. Kandidata tov. DuSana Kvedra bi radi osebno vldell Se pred volitvami, /ato želljo. da bi bilo nekje v njihovl Mižini izvcdeno množično predvolivno rborovanie, kjer bi Ra lahko tudi «!išali kot kandidata za Ijudske&a poslanca, kakor so sJišall volivci iz Užic tov. Tita eovoritl med drugim o zapadu sledeče:
Vemo. da nas reakcija na zapadn ne tnara, remo. da nas sovraži. Toda mi moramo sodeiovati na gospodankem pod-rofj« z vtakomnr, ki hoče na temclju tnakopravnosti sodelovati k nami. Na ne-oačelni politični bazi nc moremo sode-lovati in to jim mora bili jasno. Tega *c bomo fndi v prihodnje držali. To sem vam dejai (ndi zaradt tega, fe bi se zgodilo, da bi nam kdo položil noi na grlo in dejai: da se moramo tudi tni odpovedati femn načelu. ali pa nam ne bodo ničesar dali. Temu naLeiu se oe bomo odpovedali in bomo rekli, da oe potreburcmo ničesar, Kaifi sicer bi na ta način bilo koaec naSe nrodvisnosti Nismo se hoteli odpovedati narelom maksizma-lcninizma, resničnetnu naukn ter znanosti niti tedaj. ko je na nas pritisnfla Sovjetska zveza. Nismo hoteli prcd njimi poklekniti in kako bt poklck-nili pred temi z zapada. Nr mislimo in ne bomo pokkknili mti pred onimi, že manj pa pred tctni. Sami si bomo utirali pot in * (astnsmt tilami ustvarili boijšo bodoČ-nosi.
Glejte, tovarfJ! in tovariliee, to }e tisto. o čemer sem hotel tukaj v glavnem govo-ritl, to so naloge. ki so Se prcd nami. Ali morcmo iz takega stanja, kot sem ea vam ttikaj orisal, iziti ter zms^ati? Moremo. Pojrnmno pravim. da moremo. ker »mo že danes nstvarilj precej pogojev, precej mo-ran temelj — »ncialistiJfno oblast, Ijudsko nblast, prvc temelje indnstrializacije naše države, scdaj pa delaroo za dovršitCT os-novne kapitalne graditve nalih najvažnej-šth panog tn mi moramo te najvažnejže panoge lo leto trr naslednje leto dokon-Čati, da  bi šli potetn laže naprej
Se ncko strar bt rad pondaril. Lahko pofrumno rečem tako vam kakor vsem, da «e bomo — če bi danes ali jntri nastalo vpraSanje, da zapad ne bi hotel tržiti z nami ali pa da bi nam odpovedal že skle-njene po^odbe, da bi izvajal pritisk na nas itd. — raje odrekli dcla petlet-nega plana in jja pravočasno ne izpolnili do konca. kot pa da ne bi ostali dosledni v Bvojih načelih, Toda tadi v <«n pri-mem botno izpolnili osnovno kapitalno graditev
Velika Nedelja
V nedeljo, 19. febrnarja Je bllo na množičnem sestanku zbranih 65 voliv-cev. Ce bi bil sestanek preje sklicau, bi bila udeležba še večja.
Politicni referat je na ndeležence n^odno vplival. Nikdo ni začel s sicer običajmmi poskusl vznemlrjanja ude-leiencev z raznimi rasdiralnimi vpra-Sanjl. Razpravi o iadru?.nl5tvu tn o nnjnosti ekonomij so sledili s zani-manjem. S kandidatom so «e v eelotl strinjali.
Konfno so sprejeli skiepe, da bodo zbrali mesečno po planu predvideno število Ijudi za frontne brfgade. da bodo dovršili zadružni dom do meseca tnaja t. I., da bo gotov predvsem knl-turno-prosvetn! del zgradbe.
Na sestanku so izrazili željo, da bi se vrSili bodoči sestanki v vaseh in na-seljih, da bi se predvolivna agitacija čimbolj približala množici. Tako se bodo vnlivci lahko med drngim sezna-nili  tudi  z besedami  tov. Tita:
Letos moramo aresničiti neke naloge, ki io Sivljenjskega pomena za naSo drza-to. Lcto« moramo uresničiti proizvodnjo nafte oziroma bencina, It ne popolnoma, pa vsaj za 90%, kajti za nafto dajemo velikanske vcote denarja. In kaj to po-tneni? To pomeni, da bodo milijardne vtoie osfale v našem žcpn in da ne bodo lle za nafto v tujino. ker bomo nafto imcli v naSi driavi. In kaj bomo tedaj delali naslednje leto ter lefa 1952 ¦ tistim dcnarjem, ki je odhajal za nafto in ben-cin? Ne bomo izvajali tolikšncpa pritiska na kmctt, da bi nam dali komzo in pše-nico. Če ne bomo imeli dovolj pSenlce, toda mislim. da jo bomo imcli dovolj, kajti od cksltnzivnega cbdclovanja bntno prišli k intcnzivnemu obdi-Jovanjo zemlje, tcdaj jo bomo knptli znnaf. kolikor jo botno potrebovali, za denar, ki bi Scl za nafto in bencin. Ali vzemimo drngo stvar. Dajemo milijonske zneske za koks. Sedaj smo začeli sami izdelovati koks. Vendar to ni dovolj. Morali smo zonaj knpiti instalacije za koksarne. Mi teh instalacij nimamo in gre za fo, da letos postavtmo te koksarnc, tako da naslednje leto oe bomo knpovali koksa v tujini, tctnvcč bo ostal denar, ki bi odšel zanj, v Uudskem žepii, kar tudi predstavlja milijardno rvednost. To borao dosegli letos. Nadalje smo kupili veltke predilnice. Pri nas v Jue^oslaviii imamo tekstilne tovarne, tkal-nicc, nimamo pa dovolj predilnic. Zaradi tcga smo morali in moramo knpovati prc-divo, ne pa ftnrovi bombaž. to predivo pa drago plafujcmo. Ko bomo imeli predil-nicc, bomo kupovali surovi botnbaž in na sto milijone bo ostalo v naii državi, kar pcmcni. da bodo ili ˇ n»i ljndski zep za povečanfe življenfskega standarda naših delovnih Ijudi. Tako je, tovariSi, tndl s Stevilnimi drujrimi proizvodi. Zato oatvar-jamo danes težko industrijo, da bi tahko izdelovali siroje, s katcrimi bi predeiovaii cašc sarovine, ki jih imamo dovolj.
Seveda bomo le nadaljc OTaiali različ-oe precizne stroje. Vcndar bo to malo, in tu nam bo lahko, ker bomo imeli kaj pro-dati. ker bomo ˇ naših tovarnah nstvarjali proizvode, za katere lahko dobimo tisto, kar potrebajemo za dvig iivljenjskega staodarda  naŠib  dclovnih  ljodL
Središče
V četrtek. 16. t. m. se je vrffl v Sre-dišču prvi predvolivni sestanek ob udeležbi nad 200 volivcev. Na tem se-stanku je bilo obravnavano vprašanje davkov xa leto 1949 in vprašanje pred-volivnih priprav. V drugi volivni enoti je bil sestanek sklican za 19. februar.
Na sestanku so volivce zanimala razna domača in zunanja družbeno-politična vprašanja. na katera so jim bila dana krajša pojasnila. Zelo jih je zanimalo vpraSanje nafie zunanje po-Iitike.
Tov. Tito Je mislU na vollvce neite-tih krajev FLRJ, ko je v Užicah go-voril:
Naša znnania politfka mnn biti t skladu z našimi soctalisfičnimi, našimi komunisti^ninii načeli. Če bi nam kdo re-kel, da zato, ker smo s tem ali omm vzpo-stavili odnose — in mi vtmo, da je to oa-Lelno pravilno — da zato z nami nolt trliti in da ne bomo dobiii strojcv, ne bomo vzeli tch »trojev, priznali pa bomo driavo.  o  kateri roisHmo, da jo moramo
priznati, ker je to v naSem interesu, v in-tcresn socializma  v oail  državi.
Žc od vscga zatetka vodirao dosledno in *amostojno ^unanjo politrko. VpraSanja zunanje politike nifo vprašanja nekega kratkega razdobja. To so za nas zgodo-vinska vprašanja, ker se tičejo socialistič-oe države, ki je v poinem revolncionamem poleta fvoje astvarjalnosti, v polctu nstvarjanja nove družbe in boljše ter srečncjše pribodnosfi. Državni voditelji take države ne morejo prodajati s-vojib načei za nikakrSn« stroje in za nikako ceno. Kdor noie tržiti na taki podla^i, kdor b! hotel našo zunanjo nolitiko ločifi od nalih socialističntfa načcl, — naj ne tržt. Raje bomo hodili tndi nagi tako dolgo. doklcr n« bomo ustvarili z lastnimi siiami tisteera. kar potrebufemo. Kajti do-sledna oačelnost prej ali slej bogato na-frradi tistega. ki se je neprestano drzi Vsako naSe drngafno ravnanje in staliSče bi %t nam »trahovifo maščevalo. To mo-rajo vedeti v tujini vsl tisti, ki bi morda mistili, da bomo nekega dne podlegli tem težavam in prešli v njihov tabor. Pra-vimo, in to jrovorimo že od tedaj, ko smo se sprlt z Informbirojem, da ne mislimo iti v nikak drugi tabor. Nismo v nobenem taboro, nismo v nobencm bloku. Smo država, ki gradi socializem z visoko za-ve-stjo naših narodov, z zavestjo o svoji gposobnosti, z zavcstjo o svojih možnostih in taki hočemo ostati tudi v prihodnje, pa vseeno, kaj bi prižlo.
   Volivni okraj Ptuj - desni breg
Sela
Dne 17. febraarja t. 1. Je biQ v Selab predvolivni sestanek, ki se ga je udc-Iežilo 54 volivcev. Referata o volivnih predpripravah so nekateri vollvci vneio sledili. Poedinci so prišli na sestanek z neresnim namenom. zato so ustvarili med ostalimi udeJeženci nerazpolcženjc za resno razpravljanje vseh družbenih problemov. Po referata so razbijači se-stanka vstali in odšli. Za njimi pa so odšli tudi ostali voiivci.
To je bil prv! predvolivni sestanck v Selah, na katerega so se najbolj pri-pravSJi razbijači kot vsakikrat. ko sre za vpraSanja resnega dela ranožice za napredek. za Ijudsko oblast. " Tov. THo je glede takih ljtidi v Ti-tovib   Užicab 18.  februarja  t. 1. dejal:
SedaJ bi rad pondarli. da samo sla-blti, samo t)nd)e ki bi želell, da bi neka) nastalo, ne da bi sami dali ka-krSno koll žrtev, da so lahko samo taki Ifud/ie proti takemti nafinti voUtev, prn>ti 'pid naSlm volitvam. Tisti pa. kl so se v teb nek ] letih po vojnl, v teka $tirib l«t od pretekllih voMtev do dane* zno-jili in zastavljall vse sile na vseh delov-RJh področjih v ra?l dižavi. da bi fiaa pre| dvignili na§o drJ-avo Iz razvaltn In zgr^ togato indostri|sko drSavo — tl ijudfe m bodo omahovali niti danes. OroabovaM bodo semo slablfl, ki filozo-flrajo o tem. da Je $e težko, čeprav «o minila Stirl leta po vojnl. No, dobro to-varižl kako pa nam )e bilo pred vojno oziroma 20 tet po prvi vojni? Mar nam )e tedai bflo lahko? Ne! Mar )e stara Tvctoslavfja dajala perspektfve? Nei Mar smo se zmotili, ker nismo v n]ej vtdeli perspektive? Mlsnoo. Kafti prl§el je dan prelzkušnje. ko se 1e izkazalo vse tlsto etaro za nespo-sobno. da bi vodi!o tako Ijndstvo, ljcdslvo $ tako moralo. ka-kršno je naSe. zaradi česar je to staro tudi moralo izginitL
Zg. Pristava
Na predvolivnem sestanku 17. febru-arja t. I. je 42 navzočih voHvcev spre-jelo obvezo, da bodo v sva*i okolici vplivali na to. da bodo volltve kon-čane že do 10. ure dopoldnc. Pozdrav-ljajo kandidata tov. dr. JoJeta PotrČa ter so izrazHi željo, da bi šc pred vo-litvami obiskal n.ilhov kraj.
Zavedajo se važnosti volitev ln slc-dečih predvolivnih besed tov. Tita:
Te volltve so sredi veličastnlh napo-rov delovnih l]ud! vasi In mest da bl kljub vicjn teJavam izpoiniU naloqe, kJ Jlh določa petletni plan all pa so splob v zvezi z graditvifo sociaUzma v nall drfavl.
Koga fe danes treba volit!? Raznralji-vo fe, da moramo danes voliti take I|mii, ki so bili v vo{ni preizkašeni, ka-kor tndi tistc, kl %o se preizknsili v težkfh dneb gradftve drzave. Prav tako bomo volil! tiidl na?e rodar|e In delavce iz različnfh podjeti]. kf so pokazali pri svojem deln delovnt Jnnaftvo. Z eno besedo, danes rnoramo voliti inotne IJn-dl, kl ne bodo lzqublll žlvcev. kl se ne bodo unrikalf pred tezsvamt. Ijndl, ki so sposobnl gledati poqumno v ofi vsem t€?avam, kl so sposobni da |th obvia-dajo ln vodifo drnge za seboj.
Cirkovci
Na predvolfvncm sestanku so v na-vzoSnosti 120 volivcnv razpravljali med drugim tudi o davČni osnovi za 1949. leto. Kot navadno so volivci iz Cirkovc tndi tokrat kriti/irali napake posame^-nih organov Ijudske oblasti pri pred-voHvnih pripravah in pri cdmerjanja kmečkih   ob\rez  napram   državL
IzrazlH so žcMo. da bi prf*e! kandulat tov. dr. Jože PotrP mcd njc. Sokandi-data tov. Lacka Milana ?e poTnajo, ker je priha.fa! fcot aktivist Fronte na nji-hov teren. Prl odme.H davčne osnove so sodelovaTi, da je bilo delo nspeSno Izvedeno.
Verjetno so nekateri volivcl Iz C\r-kovc poslušaif pretios zadnfega TUo-vejfa govora po radia In se zavedaio. da gre zopet ta.  velike stvarJ
Ce se danes govori, da {e težko glede pxeskrbc, Le se danes govori o tem, da
Je odktrp tak ali drugafen, tedaj se po-stavlja -'prašanje: zakaj gre pri tem vsako leto teže, ne pa vedno laže? Na to vaiL bom odgovorU. Glavna stvar, ki povzrofa, da gtre teze, je sprememba sorialne strokture.
Kako. veste, smo imeli pri popisn pred v:jno 15,700.000 prebivalcev, danes pa imamo 16,200000 državljanov. Pred vojno sm imell 880.000 Ijudi manj v mestih kot jib imamo danes. Danes je prišlo lz vasl v mesta, oziroma v tovar-ne In razlifna podjetja okrog 900.000 Ifudi. In ka| to pomeni? To pomeni, da se je na tej strani zmanjšalo število ti-stl", kl delafo na vasi, na dnigi stranl pa se je povečalo §tevilo delovnlh l^udi !<i   jih   mora   preskrbovati   država.
V primeri z letom 1939 se |e števtlo prebfvalstva v mestih poveCalo za 880 tisoč, kar le zelo velika številka. Do daaes se pa ni skoraj nič zbol{šal narin profzvodnje v našem kmeti}stvu, katti nismo 5e dosegli, da bi naša Industrija lahko dala našenm ktoetiistvti potrebne stTofe v tolikem obsegu, da bi prišlo to rfo izraza v povefanju delovne storilno-sti v kmetijstvo, v povefanju kmetihke proizvodnje. Nimamo 5e dovoli sejaJnJh stro.fev, mlatHnfc. pfncjov, tn?ofll in 5te-viirih drugili stvari, ki \N\ potrebu^e kmet. Nim?icao še dovol} razlJfnib stro-}ev za meliorar!l|o. za osu^evanie mof-virii Itd. — Vse to bo pri^o šele na-s!e*fp<a Jeta, pc«topomaf rafenSi od pri-bodrjepa leta naprei, Izdelano pa bo v r»a5f lastni driavl. Sedaj nimano mof-nosti. da b! nabavil! te za kmetilstvo potrebne strofe v taiini v ?tev!!u, ki bi m<M?lo zadovoliiti potrebe. Tena ne tno-rmp, ker fmamo do tujlne veliknnske obv*»zi?osti, ne mf>ren?o zato, ker k«pu-femo ^troio ra na?o te?ko !tirf«str?*o. 73 tlsto tndnstrito, ki ]e temel! radal^e trraditve. k\ |e prav tako t*>melj gradit-ve prav  teh kmetijskih priprav.
Šikole
v navzofnosti 80 volivccv Je pred-volivn! sestanek lcpo potekel. Vsi na-vzo?I so se !?;1aviH «a kandidata tov. dr. Jožft*f\ Potrča in za nampstnika tov. I.ac*cn Milana.
I?točasno je b?Ia izvedena odmera dav?ne osnove. Vefina volivcev se je z odm^ro strinjala. Nekatcri niso hoteli veri^tl. da znaia davck m dohodnino raanj kot so prifakovall. Snreminjanjc davčne viSlne v predhodnih letih jlm je vr.elo zaupanje v stalnost prve od-mere.
Ce bo tako, pravijo, bo fe ilo tndi Rlede obvezne oddaje, četudi gre vCa-sih težko.
Tov. Tlto je mlslil na vse kmete Jujroslavije, ko je dejal uiičkim kme-tom:
SedaJ je vpraSanJc, kako bl to slvaf odstranili, kako bi breme prehrane na-Slh delovnih IJudi v mestih, tovarnah fn drugih podjetjlh enako — po premo-Jenj.skem stantu — razdelili na vse va-5ke pridelovalce, da se ne bi dogafalo. da Ima kdo prevet, drugerau pa asta-»"^ p.remalo. Tu |e treba sedaj najti na-čin, kako bi to brerae enako ra?de!Ui nd vse prfdelovalce. Kako 1e raogofe to storlti? AH more to storiti samo oblast od zoora?? Ne more. — Oblast lahk^ odredi, koliko Jita mora dati no-sameren okml, pr\ Pemer •<*> nl mogofe veliko zmotiii. Pri razdelitvi bremcna na pcsamCTue pridelovalce pa mora po-magatl hidi Ljndska fronta. Ta njena pomoč mora prihajatJ vse lelo, t. j. tutli tedaj, ko se sefe, da bo posejapa vsaka ped zemlje. KajH povedati vam morsm da se 1e lanl zgodilo n. nr. na Hrvat-skem, da |e ostalo okrog 1^0 000 ln več hektar]e"v zemlje neposriane. kaUl kmptfe. In slcer bocfatl kmet?e, nlso ho-telj 5e|ati. PrizadevaM si moramo. d3 bo posefano vse. Vsakdo roora posefati. toda tudi nietn« morarao dntf živetl. To-re^ ne zadošfajo samo administrativni ukrepi, temveč morajo pri tem sodelo-vati vsi. ne le oblast. ne le admlnlstra-tivni ukrepi, kajtl najnevarneje in naj-slabSe je, če se vsi nasianjajo sarao n* oblast. na arfmlnisfratlvnl postopek in na atfmipiFtTalivne ukrepe. To nl do-bro. Ljudstvo mora biti samo kontro-lor, ne le navzaor, temvef tn^I n^vzdol. Samo mora prislliti k \ipo\nl*v\ obvez-ncsli tiste, ki jih noce]o    bpolnlti    po
svojl voljl. LJndstvo mora samo pov»-datl, če )e kdo preveč all premalo ob-davčen ^a državne potrebe. Tu Je torej potrebna pomoč vsega ljadstva, ne pa sarao krajevnih in drugih oblastL Pri tem morajo vsl pomagati.
Tudi to ieto je, tovariši in tOTariSice, asodno leto, kar se tiče zastavljanja vseh oaših sil, kar se tiče obveznosti naJih de-lovnih Ijudi, pa tmdi naSih deiovnib kme-tov do naše ?ocialisttčne države. Na5i kmetje se morajo zavedati, da je tisto, kar zahtevamo za prehrano našega prebl-valstva in za izpolnitev naSih nalog, po-trebno in da brcz tega oc gre. Toda vedo naj, da bo čez leto a'i dve tudi zanje veliko bo!jLe. To sporočam vam, kmetom iz užiškega kraja, hto pa morajo vedeti tudi   drugi   naši   delovni  ljudje   na   vasi.
Ptujska ^ora
Politična ia volivna komisija sta iineli sestancc 17. februarja t. L, na katerem je bilo sklenjeno, da se bo vršil prvi množični sestanek dne 19. t. m. Sestanka pa zaradi slabe udeležbc ni bilo. Udeležili se ga niso niti člani politične koinisije.
Da se odpravi ta nsdclavnost, je bil sklican za 23. februar sestanek prcd-stavnikov množičnih organizacij. Novi predvoiivni sestanek bo komaj v ne-deljo, dne 2G. februarja.
Ncuspelega seslanka sta se udeležiia tudi 2 člana OB LO iz Maribora.
Palitična komisija raora priznati, da ni opravila svoje naloge, sicer bi bijo na Ptujski erori drugačno predvolivno razpoloženje.
Verjetno se volivcl s Ptujske gore ne bojijo težav, ki jih je na predvolivnem zborovanju nakazal tov. Tito:
Danes vam hotem povedati — vsa) v glavnih potezah — tu pred vami, kme-ti, delavci in vojaki, kaj smo storili, kaj bi morali storiti in kakšne razlifne te-žave ltnamo. Ne smemo se sramovati priznati svoje slabosti. Ne smerao za-molčatl slabosti. prikrivati tistega, kar fe regadvco, kajti to ne bi bilo korau-nistif no. V tem primeru ne bi imeli mo-ralne pravice biti na tnestih, kjer smo. t j. na vodilnih mestih. Opozoritl mo-ramo na vse slabosti in napake, rečl v«.^ n-or&mo. da tega ln tega oe more-
reSH! Scimi temvef vsi sknpa). Ce pogiedamo aaza). na to kratko razdobje ^tirih let od volitev za prejS-njc Ljudsko skupSfino do daues, vidi-tno orjaški napredek, orja^ke korake, kl smo jljn napravili pri graditvi naše dria-ve. Poglejte, tovariši tn tovarišice. po vse« naši državi in videli boste v vseh tudi raf?akotnejših krajih. v vseh našib republikah ujpebe ustvarjalnib aaporov in dela na^ih delovnih Ijudi. [n zaka| sflio to lahko storifi? Zato. ker smo Ime-H, Ko smo končali vojno, ie ]asno dolo-fen smotei. kai moratno delati Nlsmo fiU ?ofiral. ali bcmo zgradili ta ali oni most, ta ali oni objekt. ali kal drngega Ne, imeli smo smoter zgradltl, kar Je porušeno, 1n se oato lotiti gradltve tt-ste^a vi^jega. kar labko ustvari srefo naSlm narodom, lottti se Izpolnitve pet-letreoa piana, ustvariti možnostl za in-dustrializaciio na§»? države. Prl tem de-lu smo dosegtl veUke uspehe. Toda li fe.a smo to napravtll? Mai smo tedaf imeli srsristva. mar smo Imell kako zla-to kek^na bogastva, nakopitena v de-setletlih? IraeU nismo nifesar. nlhče nam ci nifesar dal. Zafel smo lz nlč Tako kot smo v vojnl zafeH lz nff qra-diti arir«ado, tnko smo tudi v mini «a-čeli araditi drzavo, oovo ne samo po političnero sistemu, temvef ttidi po eko-nomskJ s-trekturl. To Je bilo veHkansko in nsporno delo, tovariši. Toda, all sroo mooll do dBnsSnlena dne storitl kai vef? Vsakdo, ki bl rekel, da bi mogli stortti vei. seveda ne bl irael pTav, feajtt to bl hi!o zlobno fn netočno. Storlli smo vse. kar smo mogli.
Goren|*ki vrh
Dne 15. februarja t. 1. se je vrSII v prostom KLO prectvolivni sestanck ob navzočnosti 37 volivcev.
Po referatu o volitvah poslaneev v Zveznl svet Ljudske skupščine FLRJ, o kandidatu tov. dr. Jožetu Potrtu in o pHanskih grospodarskih problemih je priSIo do živahne di«?kuslje. Navzoči vo-livci so izrazili željo, osebno videti kandidata tov. dr. Jožeta Potrfa 5e pred volitvami. Nakazali so tudi halo-ške spccifične posroje prl obdelavi zem-Ije, ki bi moraU biti vzetl v poštev pri odrneri  obveznih oddaj.
Kar Je sHSalo nešteto kmetoT iz oko-lice Uf!c od tov. Tita, je odgovor tndi na probleme \z Haloz:
Ni se r.am treba batl lakote in nl nam trcha delatj takih napak. kakrSne se delajo pri odkupu, kajti ne smemo In re bomo f*ovolili, da bi se delale. In nikar ne m:sr'e da nas n° muči, ko nave oblasti spodaj ravnajo prevet kruto z Ijurlml, ko jhn nofpjo politično pojasniti stvari, ko jim ne povedo, da je tisto, kar se zahteva, potrebno iz tega ln tega r; zloga, da to potrebujo država In ljud-stvo ln da se morajo žrtvovati za to, ker p?m šo teh nekEJ let do iznolnitve petlefncra plana ne more bitl veliko Iaže. To np.m i*» potrcbno zaradl strojev, k! }il? na^BvHeino. zaratfl prehrane. RaTien tena. tovar!?i. pa moramo tudi Izvažati. IzvažaK mnramo koruzo. Masti ne mo-remo, !cer smo \o moraU lani ttidl ku-pitl. fpiTirav nani 1e v rcsnicl ne bl bi)o tr©ha PSenice ne bomo Irvažali. ker \o potrpbnjenio s?ml. toda koruzo moramn. Ce mi v tvjiri rahtevamo. da bi krrill Msfo. ka^ potrehnieino. tedni se tudi orf nafi zahteva tisto. kar W n}1 PolTP^nn. Tam n. pt. nofeio vedno p-T?ena tnbpjra, ker nraviio. da bre? r»1pnj» i?hkr> irhafajo. hrf>7 hrane na n« Pff»^M<o ppm r»p ^afo sfro!^ r* f?o'^r*ko blago, ne pa za dk.arsko valnto. O lea
Tam govorlm zato, da bl raromel!, da so naLe potrebe velikanske ln da jih ffloramo ter moremo izvršitL Vi, tovari-U hmetje, pa sf prizadevajte, da jih bo-fflo tzvrSftl lahko, ker ]ih lahko izvr-Šimo. Dajte, da bcmo ravnali pametnc fn premlžljeno. upo&tevafoč to, da J« treba z ljudmi spcda] ravnati človeško ln Ijudstvu vse dobro pojasnitL
Maiski vrh
Osemnajst vollvcev se Je adeleSffla predvodivnega sestanka v Maj^kcna vrhu. Sprejeli so med drugim predlog fclanov OF v tekmovanju glede voiivne udeležbe s sosednlm volivnim krajev-nim področjem.
Med diskusijo je iznesel član Vino-gradni.ške delovne zadruge vpražanj« neredne preskrbe, drugi udeleženci pa so postavljali vprasanja o Informbiroja
Nešteto volivcev je zainterssiranib na vprašanju redne preskrbe, zato jim $c dal tov. Tito v Užicah slcdeče po-jasnilo:
Povečan]e itevila me*tnega prebival-stva skoraj za milijon prav talco kaže, zakaj so se pojavile težave v prehranl prebivalstva. Danes uživa obvezno pre-skrbo okroq 5,400 000 državljanov, kai pomeni   tretjJno celotnega  prebivalstva.
Za teb 5,400.000 državljanov moramo najH pofrebne predmete za preskrbo v svcjl la«tni driavi, to pa pooieni, da moramo vzeti kmečkemii prebivalstvn. Toda, aJi iroa ktnefki pridelovalec da-nes dovoij teh prcizvodov, all le storii vse, da bi ffh icne) dovoi)? Za danes jlti je $e dovolj, čeprav |e precef težko. J' ri, L |. naslednja leta, pa Jih ne bo dovolj. To povem vnaprej, da bi vedeli, česa se moramo  držatl.
Seda) vara bom navedel Slevilke. kl Jlh morajo pozrati našl ljudje, feprav so številke komu morda nekoliko dol-gočasne. N. pr.: celotna proizvodnja pSenice znaSa pri nas okrog 2 8S6.620 ton a!i 288.000 vagonov. Od tega doblmo po obveznem odknpn okrog 67.000 vago-nov, n. temn pa pridejo š« presežki pc prosti prodaji. meiica jn drugo, kar drža-va odkupufe in to da skupno okrog 80 tisof vagonov.
KaJ to poraeni? To pomeni, da ostane na vasl razen tistega, kar država od-kapi. še dve tretjioe prldelane količine pSenlce. Torej potroši tretjina prebival-stva okrog 60.000 vagonov, na vasi na oflajie Se 208.000 vagonov za dve tretjl-tfi prebivalstva. kar pomeni veliko ve* kot za mesio. Razen semena v kollčini pribllžno 45 000 vagocov o^tane za vsa-ko tretjino prebivalstva na va«i okroq 100.000 vagonov, kar pomenl. da fe na vasi še dovol| krnha za prehrano naie-ga kmečkega prebivalstva.
Vare]a
Frvega pr«dvo!Ivnega sestanka se je v petek, 17. t. L udeležilo samo 6 vo-livcev, ki so pojasniii, da je v delav-nikih težje s sestanki kot ob nedeljah ker s« je zaradi lepih dai začelo deto v vinogradih.
V diskusiji i došlbni je bilo izne^e-no vprašanje, zakaj sta bila združena KLO Vareja in KLO Majski vrh. To se cdi poedincem neprikladno, kor iraajo predaleč do KLO. Izgleda, da jim Se ni popolnnma jasna važnost gospo-darske okrepitve, ki je samo eden ali drugi teh KLO ne more doscči.
Prihodnji scstanek bodo sklicali ca nedeljo.
Zavrč
Politicna komlsija iz Zavrča Je Imela 17. t. m. sektorsko konferenco. Iz dru-gih predelov se člani komisije konie-rence niso ndeležili. Komisija iz T-ir-škega vrha je imela istočasno množični scstanek, dočira komisija iz Goren.iake-ga vrha ni bila o scstanku obvesčena. Komisija is Zrwrča je izdelala delovni plan. S Turškfra vrhom in Gorenjskim vrhom bodo tekmovali v sledečih toč-kah:
Kdo bo fanel bolj obiskane predvo-livne sestanke? Kdo bo imel manj krogJic v čmi skrinjici in boljšo ude-delef.bo ter kdo bo na boljsi način iz-vržfl agitaci^sko \n  propagandno  delo?
Isti dan se je vr?il množični prcd-vollvni sestanek. kl se gn je ude!sžilo 70 volivcev. Odposlanec Obl OF odhora je tudl imcl kratek referat. Pripomb Iu diskusije nl bilo. Za sledefi dan je bil napovedan sestanek za odmero davka In obvezne odd^Je. Na predvolivnsiii sestanku so postavili vnra^anje. zakaj kandidira samo 1 kandidat v njihoveui vollvnera  okraja.
To   vprašanje   postavljaio   tndi   dra god, čeravno poznajo  novi  volivni za-kon, zato $lm je  dal tov. Tlto  sledeče tiojasnilo:
Tovari?! ln tovarlSicei Tndl seda} pred temi    vo!i!vami  so  se pofavtll     kakor pred preteklimi volitvami. giasovt nekib ostatkov tl^tega starega. kl 4e ponekod životarJJo   ki so vpra^aU   ali bodo mor-da  pri    volltvab    zastnpani    tudi   nel:l drugi?   Katerl  drugi?     Kdo  more  dane« sodeJovatj na   teh  volftvah?  All tnorejo ph  teb  voiitvah sodelovati  kake stran-k.   Izvet     Ljudske    tronte?   V   Ljudskt fronti so zbrant vsi  tistl   ki ze!e   da  >«¦ aresnlfi   Ijudskl  program.   program    ka-^H terega smoter )e: astvaritev  socializma^H Ce se torei    uresnifi    kak   prograni.   I^H to   program   Ljndske  fronte.  fe   pa  kdfl^H feli oresni^lti dnrg program izven Ljud*^H ske fronte, tedaj ol to socialistltni pro-^* gram    femvef  program   kl   )e   sovrazen sodallzmu.  lo   takcga   seveda   ne   bomo pcstfli oa vollfve   V na^i držav! ne mo-retfc   bltf  dv    programa,     terovef   sanc_ program   Lfrt^ke   fronte    program   gra-S dltve soclaMrma   Živlino sredi revoltjcio-^ narne dmžbepip preobrazbe v na51 drža-
(Nadaljevanje aa 3. strani)
(Nadaljevanje z druge strani.)
vl, revoi<utfja pa ne pozna Sale. revo-Incija se ne more tgrati s kakrfrniml koli koncesijaml in drugimi stvarmL Revo-lucija )e surova stvai. Zelimo )o sicei izvesti s čim manjšimi irtvami. s člm manfšiinl težavami. toda, če bl se kat postavilo ^red nas na tej poti. se mora pokorlti, to mora lzginiti.
Na volitve greino kot enotna fronta narodov Jugoslavije, na volftve gredo Ijudje zdruieni v sploSno Ijudsko orga-nizacijo, v politično organizacijo IJud-ske fronte, kl ni samo polititna združl-tev. ustvarjena zato. da b) se sestajala od časa do časa zaradi volitev ali česa drugega, temveč fe sestavni del ndarne siie. dei odlotflne slle proti vsem na5!m tezavam, ki |lh premagujemo In ki jih bomo morall §e premagovatl.
Rodni vrh
Sto sedem volivcev je prišlo 17. t. m. na innožični predvolivni scstanek. Vo referatu o važnosti volitev poslancev j« sledila živahna diskusija. Volivci so se najbolj zanimali za vprašanje obvazne oddaje prašičev in goveda. Pritožili so se zoper nefcatere nepravilnosti pri iz terjevanju obvez. Iznesli so nekaj pri-toib glede obutve šoloobveznih otrok, sladkorja za otroke in bolnike ter g>iede težkega nabavljanja peiroleja.
Volivci so z navduJenjem potrdili, da poznajo kandidata tov. dr. Jcžeta PotrCa.
V zvezi s sličnimi vprašanji je dal tov.  Tito  v  Užlcah   sledeče  pojasnilo:
TovarišJ in tovariSice! Ko grc za našo potrebo, da tržimo s tujino, morafe vedeti, da imamo danes trgovinske pogodbe s Ste-vilnimi državami. Takoj moram omeniti, da mi izvažamo okrog 4 milijarde samo ralo, da bt nvozili tekstiine surovine, hi jih tukaj prcdelujemo. Td grc torej za reprodnkcijo. ne pa za kapitalno fraditev. Stroji so popolcoma zase, Toda, ali po-trebujemo bombai? Potreben nam je, ker ga doma nimamo. Volne nimamo dovolj doma, čcprav bi fo lahko imeil več, Le bi redili več ovac. Toda mi dolgo časa nc bomo imeli sami dovolj bornbaža ]n volnc. In vendar bi se lahko nekoiiko zmanjšaj ta fond, ki ga moramo trošiti za nabave » fajini. Kajti vse tisto, kar gre — gre po dofarski valnti, za sorovinc, iz katcrih se izdclujejo obleke io obutev.
Leskovec
V Leskovcn se Je udeležilo 47 vollv-cev predvolivnega sestanka.
Na teno sestanku je bila sestavljena politična komisija za volitve, mesta za volišča in volivne komisije. ' Na terenu Leskovec se Je razSirila predvolivna parola: »Ali Tito ali Aoie-rikanei«. Seveda so se tej parolf vsf smej-itL fco Je bfla iznešena na sestan-kn. Vsem navzočim je bilo pojasnjeno, da Je to sovraSna parola. Jugoslavija je suverena država. V nje.1 nl govora o tem. da bi §el nspeh volltev v korist Amerlkancev.
SiritPv laklh parol med množico ]e tov. Tito v Užioah onemogočil v sle-dečem:
Hotcl b! vas opozorif! 5e na oeko stvar. SliSall ste, da vodi Informbiroievsk! tl?k le vei kot lefo dni karapanfo, hako pro-dafamo našo državo za dolarje, kako do-bJvamo velikanska posojila. kako ne pro-dajamo samo države, temvet dobfvamo celo za nekako propaRaodo milijone do-larjev. Lažejo, tOTariši in tovarišice. ka-kor so do?s;i in Siroki, kot pravj na?e IjvdstTo. Za nobeno propa^anda ne dobi-vamo den^^-Jla. Toda. ali ?mo itahtevali posoiiia? Zahtevali «mo v Ameriki od ti-Rtih bank. od katrrih *o tv4i <tami zahte-vali. pa niso dobUi (razen Poliakov), ker »c fam boje. da \\m bo to posoiilo pro-padlo Zahtevali «n»o tudi mi. toda tisto, kar smo zahtevali lani. )e le vedno na dnevnem redn, ker nismo dobili vsesra. Od Mednarodne banke nistno dohili ie njfesar. zavlaCuje in znvlačuje se. Informbiro pra-vi, da dohivamo posofila, atn?rtška reak-cija. ki trobi v isti ro^ z Informhirotem, pa pravi, da nam nr hi bilo treba datj, zato ker bo to jotri prooadlo, ker smo rai — kakor pravi Informbiro — policijska država. Z eno besedo, Informbiro in ti ameriSki  rcakcionarji nam  podpirajo  hišo
od igoraj in piiejo vsak dan, da imo do-bili posojila tcr jib znova zahtevali in jih stalao znova zahtevamo. V zadnjem času pa nismo ničesar zahtevali, tcravcč smo rekli, da nam morajo dati tisto, kar so obljubili. Čakarno, da bodo izpolnili s%-ojo obljnbo, da vidimo, It resno mislijo, ali pa je to samo propaganda. Kaiti rai-ilitno, da to posojilo turli njim koristi, in ne bomo dovolili, da bi dajala med-narodna reakcija. ki piie o tem, kako mi ¦ami molcdujemo za posojila, orožje v roke Informbiroju, ki 8e nadalje govorl, da stalno prosjačimo ameriške kapiUlisie ra nove dolarje, itd itd. Tu bi vam rad povedal neko stvar: Na nikogar na svetu «c nam ni treba nasloniti« razen na svoje lastne sile. Če tržimo na tecsclju enako-pravuih odnosov, ne bomo nikoii piistali na trgovino z naštmi nafeli. Mi smo so-tialistična država, mi amo koraunisti, ustvarjamo socialisiično državo, sociali-zera in mi tukaj ne bomo popastili, ne bonso dclali nikakih koscesij tudi kar za> dcva našo zunanjo politiko.
Turski vrh
Na mno2iLnem prcdvoUvnem sestan-ku y Turskem vrhu je nad 40 volivcev dne 17. t. m. po rcferatu o vaSnosti utrditve Ijudske oblasti, o kandidatu tov. dr. Jožetu Potrču in o bodočili na-logah v zvezi s petletko rasspiravtjalo tudi o lokalnih gospodarsklh težavah. Volivci so izncsli, težave v zvezi s ha-loškimi življeniskimi razraerami, skrom-nim življenjem in izgledi za boljže živ-Ijcnje. Nekateri volivci so tudi kriti-zlrali poedine odkupne in trgovske mreže. Neupoštevanje kmečkih bonov pri nabavi življenjskih potrebščin spravlja brea potrebe zlasti manj^e kmete večkrat v zadrego. Načeto je bilo tudi vprašanje zaposlitve delavcev iz Haloz v industriii, kar daje etlino možnost, da bodo otroci na haloških gričih živeli dostojno življenje, dokler si sami ne bodo pomagali naprej.
Ves čas sestanka so sc volivci resno zadržali in ohranili sestanku pred-volivni karakter. S tem so dokazali, da razumejo v glavnem težave graditve socializma in vpoštevajo težave, ki jih je nakazal tov.  Tito:
Danes morate vedeti, tovarlSi in tova-riSice kmetje in kmetice, da gre pri nas ˇse tisto, kar daje naše Ijudstvo, za ostvarjanje vedno novih in novih Ijud-skih dobrin. Ves presežek, ki je šel nekdaj T tnjino in % katerim so bogateli različni milijonarji v tujioi in tudi cači kapitalisti v državi, vse to gre dan«s v kapitaloo graditev naše države. Vsc to je naše, to-variši in tovarišice, to jc vaJe in od ni-kogar drngega. S tistim, kar imamo, se boste okoristili vi, t j. scdanji rod «n bodoči   rodovi   csšega   Ijudstva.
Komu bo potrebna ta ali ona tovarna? Vodijo jo ddovni [judje in služi delav-cem ter kmetom. Komu je potrebna želei-nica? Potrebna je na9im delovnitn Ijudem. kmetom, dclavcem in državljanom. Vse, kar se danes gtadi — se gradi za potreb« na ,a delovnega floveka, da bi se po-stavili oa svoje Iastne noge, ne pa, da bi Dam kdo od zunaj pomagal.
Tako je potekel v ptujskem okraju prvi val volivnih sestankov in pred-priprav. Na množičnlh sestankih so delovni Ijudje Iznesli resna gospodar-ska vprašanja. saj jib zanlma naš družbeni razvoj Dnevno ga spremljajo v tisku in radiu, zraven tega pa zelo radi poslušajo perspektivne govore naših državnikov in članov CK KPJ ter kandidatov za poslance.
Na neštctih sestankih se niso v toliki meri uveljaviie obveze za predvolivno tekmovanje, za kar so dani vsi pogoji, predvsern na tistih grospodarskih sek-torjfh. za katere so volivci najbolj «a interesirani.
Na obeh volivnih področjih se od-raža močna ielja vollvcev, da bi prišla pred volitvami med nje kanciidata tov. Dušan Kveder in tov. dr. Jože Poirč ter namestnika tov. Kovačič ZUtko in tov. Lacko Milan, da jim ljudstvo potom osebnesa stika izrazi svaje navdu3enje Ka našo. z iastnimi silami ustvarjeno socialistično  državo.
Okrajnt odbor OF
   Letošnji okrajni plan OF
Da bi bili vsi člani Osvobodilne fronte v ptujskem okraju seznanjeni z planom dela Fronte v letu 1950. smo v zadnji številki objavili plan dela v ideološko-vzgojnem pogledu, atrditvi ljudske inspekcije in v družbeno-go-spodarskih delih, danes pa prinasamo preostali del frontnega plana v pogls-du pomoči v kmetijstvu in organizacij-ski utrditvi osnovnih organizaclj.
V   celoti  objavljen frontni plan omo-goča članom OF zasledovanje njegovs-ga  izvrševanja   ter jim  istočasno  daie pobudo  za  čim  bolj  množično  sodelo-vanje. Preostali del plana se glasi:
Pomoč   v kmetijstvu
V    borbi   za   graditev   6ocialističnega kmetijstva, je Fronta v !an«kem letu na-redila   vse  pretnalo,   kljub   t«mu.   d-a   je biJo ustanovljenih 12 novih KDZ. Zato Ri letos zadajaino v planu sJedeče naloge:
a)    Obetoječim    kmečko-delovnini   za-drugam  bomo  poniagali  s  pro«tovoljnim delom pii  raznih kapitalndh gradnjah in predvsem pri  obdelovanju zemlj€  v ča-ku.  ko  tega zadružniki  ne bodo zmogh. Z  raznimi strokovnaTni predavanji bomo pomagali   zadruživikom    dvigati    sposob-nost za doseganje . vc^jega   donoaa pn-delkov.   Najboljše sindikalne podružni-ce bodo pomagale zadrugam uvesti bri-gadni sistem in normirano delo.
b)  Pri zadrugah osnovnega tipa ce bo na pobudo Fronte pričelo z u&taaavlja-
njem raznih fann za male živali (kun-ce, gosi, kokoši itd.). Take farme bodo KZ u<stanovile predvsem v ravninskih predelih na§ega okraja. Po KZ bo Fron-ta dala pobudo 7a široke akcije za na-biranje raznih 6emeTi. zdravilnih zelišč qordnih sadežev Itd. S pomočjo Fronte bodo KZ pričele voditi evtdenco nad posejanimi povrSinami svojega članstva In razvijatj široko agitaciio za setev :n kontrahažo industrijekih rastiin itd Pri frvajanju teb nalotj bo Fronta tudi vo-dila kontrolo nad delom upravnih od-borov  KZ
c) Za ustanavljanje novih delovnih zadrug bo Fronta vsestransko in ne-utrudljivo pomagala s tem.
Funkcionarjem osnovBih frontnih or-ganizacij bomo s prepričevanjem jn štu-dijem pomagali, da se bodo otresli sta-rih adnosov in gledanja na naše kme-tijstvo in tako ustvarili pri njih pogo-je, da bodo postali pobudniki za ustano-vitev delovnih zadrug v svojih va*eh.
V krajih. kjer je zanimanje za delov-ne zadruge, boino organizirali izlete v delovne zadruge nažega okraja, ki so že dokazale prednost socialističnega kmetijstva. Tako se bodo otresli raznih predsodkov. Poleg tega pa bomo organi-zirali s pomočjo oblastnega odbora OF en večji izlet v druge Ijudske republike.
Brezkompromisno bomo vodili borbo pmti vsaki špekulaciji ali kbegavanju pri izvrševanju potrsbnih gospadarskih
akcij in proti vsem, ki bodo skušali na kdkršen koli način rušiti uspehe ali ugled delovnih zadrug.
d) V borb: proti zatiranju raznih polj-skih škodljivcev bomo ustnanovili po-sebne delovne edinice, v katerih bo naj-mani po en član iz vsakega pose»stva. Te edinice bodo najprej sodelovale pri žkroplienju sadnega drevja. V dobi ko-loradskega hrošča bomo organizirali te-denske preglede krompirišč.
Organizacijska utrditev   osnovnih organizaclj
Nadaljnji orgamzacijski utrditvi osnov-nih organizacij bo veljala v letošnjem letu naša nenehna skrb. Organizacijsko utrditi osnovne organizacije se pravi, jih usposobiti za vsestransko resevanje nalog in direktiv Zato sprejeraarao nase sledeče naloge:
1.  ponovno bomo izvedli volitve v 37 ža imenovanlh osnovnih    organizacijah;
2.   v 48.   drugih osnovnih  orgamzaci-jah   kjer dela Fronta samo sezonsko, bo-mo,    ugotoviii    vzroke     tega    delnega mrtvila in če  bo potrebno,    bomo  tudi izvnšilj   spremembe  v vodstvu   dotičnih osnovnih organizacij}
3.  ker so lansko leto nekatere organi-zacije popustile pri delu zaradi pomanj-kanja pom<jči  s strani okrajnega foiu-ma, se bo ta pomoč letos    odražala na sledeč način:
a)   utrdili    bomo    vse    koraisije   pri okrajnem  odboru   OF  in  namestili   po-trebni profesicnalni kader in to do kon-ca  tega  meseca.   Tako bomo  omogočili osebne stike teh ljudi z osnovnimi orga-nuacijami;
b)   vse člane    izvršilnega    odbora in okrajnega    plenuma    bomo zadalžili za delo v treh  osnovnih  organizacijah, za katere bodo odgovarjali po vs©h nalo-gah(
c)  uvedli bomo način posvetovanja po sekiorjih s posameznimi  člani sekreta-
riatov VOOF, kakor tudi s predsedniki in sekretarji;
č) na okraju bomo mesečno Itdelova-li plan obiska osnovnih organizacij predvsem pa sei vaških odborov OF.
4. Za razsiritev članstva Fronte v na-šem rkraju bomo  naredili  sledeče:
Članstvo Fronte bomo dvignili od 28 tisot članov na 34.C0O članov. Nove člane bomo sprejeli predvsem na pod-ročju Haloz, Dravskega polja in delno Slovenskib goric. Nove člane Fronte bomo sprejeraali na množičnih se$tan-k:b. Pri rezširitvi Fronte bo sodelovalo V88 članstvo.
5 Pri pDbiranju članarine bomo letos morali v marsikatercin pagledu spreme-niti naž odnos do tega dela. Plačevanje članarine borao vršili na ta način: Vsak član Fronte naj plača po svoji gospo-darski zmogljivosti. To moramo tako rszumeti: Če je pripravljen plačati vsak mali kmet 3 a]i celo 5 dn mesečno, «e prav gotovo, da bodo tistl člani, ki go-dansko boljše stojijo, radevolje več plačali. Clanarino bomo pobirali in o-d-vajali na OOOF mesečno.
6. Pri vseh vaških odborih OF bomo ustanovili sledeče aktive: Aktiv za agi-tacijo in ideološko vzgojno delo, go-spodarski aktijr. kmečki aktiv, organi-2aciiski aktiv, grupo ljudske inšpekcije, in socialno zdravstveni aktiv. Istočasno bomo tudi v sekretariatih vaških od-borov izvršUi pravVlno  delitev dela.
Plenum ie po sprejetju plana razde-lil nagrade trem najboljšim frontnim oi anizacijam v okraju, kot je določila komlsija. Nagrade so sprejeli: VOOF Šikole, radlo prejemnik; VOOF Sobe-tinci knjižnico in VOOF Mezgovci knjii-nico.
Po sprejetju sklepa, da ee kandidato-ma tov. dr. Jožetu Potrču in tov. Kve-dru Dušanu pošljeta obvestilni pismi ter po sprejetju pozdravne resolucije Glav-nemu odbori. Osvobodilne fronrte v Ljub-Ijani je bil plenum zaključen.           Nn.   
   Stari novi svet, družbeni red
Po uradnih podatkih, ki 60 jih pred kratkim objavili v Italiji, je v prvih petnajstih dneh februarja izvršilo v Rimu 23 oseb samomor, ker niso mo-gle najti sredstev za življenje. V toku prvih mesecev preteklega leta je v Italiji izvršilo samomor nad 10.000 lju-di. Ugotovljeno je, da gre y 95 odstot-kih za primere   brezposelnih delavcev.
370.000 amerlških rudarjev se kljub mnogim pozivom in grožnjam še ved-no noče vrniti na delo. Rudarji Lzjav-ljajo, da se ne bodo vrnili na delo, rio-kler ne bo sklenjena delovna pogadba z  delodajalci.
*
Solske oblasti v Trstu «o sprejele predlog abfinskega sveta v Miljah, da bodo zgradile poslopje za srednjo šo-lo za italijanske dijake v Miljah. Sto slovenskih dijakov, ki jim je onemo-gočeno šolan.ie v Tretu, bo na ta način ostalo brez šole.
•k
Tajništvo Organizacije združenih na-rodov je pred kratkim izdalo poročilo o svetovnem gospodarskem položaju v letu 1949, v katerem se ugotavlja, da se v državah s kapitalističnim gospo-darstvom kažejo znaki bližnjih gospo-darskih težav, medtern ko teh znakov v državah 6 socialistično ekonomijo ni in gospodarska dej^ivnost stalno na-rašča.
Povečanje števila zlofinov v Zedi-njenih ameriških državah je doseglo tak obseg, da je morala vlada sklicati konferenco zveznih sodnikov iz vse države, na kateri so razpravljali o načinih borbe proti zločinom. Po iz-javi predsednika zveznega preiskoval-nega urada je bilo samo v 1948. letu v   ZDA   1,688670   velikih   zločinov.
Zadružniki kmečke delovne zadruge »Crvena zvezda* na otoku Visu so lani pridelali 170.000 litrov vina ter vlovili 160.000 kilogramov rib. Zadružniki, ki so irneli v preteklem letn po 250 delovnih dni, so v tej zadrugi zaslažili po 100.000 din. Vrednost ddovnega dne znaša torej 400 din.
•
V zadnfem času so v radgonskem okra-fu ustanovili 4 nove delovne zadruge. Tri so  nastale  iz zadružnih  ekonomij.
Perutninarska farma v Pančevskem ritu bo zredila letos 60.000 piščancev ter pri-dobila 800.000 jajc.
Pred nekaj dnevi so v železarnt v Zc-nici pustili v pogon novo globinsko peč, ki so jo v kratkem času zgradili domači strokovnjaki iz izključno domačega ma-teriala.
*
V prvih desetih dneh sklepanja in padpisovanja delovnih pogodb je iste v Sloveniji sklenito in podpisajo nad 65.000 delavcev. 50 podjetij v Sloveniji /« ze zaključilo delo s podpisovanjem, ker so vsi delavci pogodbe Le podpisali.
Jeseniški jeklarji so z remontom Sie-m9nS'Martinove peči, ki so ga izvršili v rekordnem času 16 dni, dosegli nov za-viden uspeh. Pred vojno so za remont peči, ki je ogromno delo, ker je treba vpraditi 700 ton opeke, ie prof pa sfaro razrušiti in odstraniti, potrebovali šest do osem tednov. Jeseniški martinarfi pa so to delo izvr&ili tokrat v dobrih dveh ted-nih in omogočili proizvodnjo novih sto-tin ton jekla čez plan.
   V Drogoviču je zaključen
gospodinjski tečaj
V Dragoviču je bil v nedeljo, dne 19, t. m., uspešno zakijučen štirinajst-dnevni gospodinjski, tečaj, ki je bil organiziran na p<ri?udo tamkaj&nje organizacije AF2.
13 krepkih maioposestniških in kmet-skih deklet iz Kukave, Gerlinc, Saku-šaka in Gradišaka se je odiočilo, da bodo preživeie 14 dni na domu pred-sednice AF2 tov Cučkove, da si bodo v teh dneh izpopolnile teoretično in praktično znanje v gospodinjstvu ter da bodo vsaj v glavnem spoznale za-kone o razvoju človoške družbe. Vse to rabijo dekleta v vsakdanjem življe-nju. Tečajnice Suen Stefka, Selinger Stefka, Brumen Ana, Belec Julijana, Ljubec Liza, Matjašič Angela in Te-rezija, Kurbos Marija, Cuš Marija, ču-ček Lizika, Marica, Stefka in Marija, Munda Kristina, Vršič Katica, Brun-čec Ljudmila. Osterc Otilija in Ceh Katica so morale preko raznih pred-sodkov. Odločile so se in nikdo jih ni mogel zadržati. Nekje je treba začeti z borbo za napredek Zjutraj ni bilo daleč zdoma in zvečer daleč domov. Učiteljice  tov    Smolejeva,   Tomažejeva
in Verdelova, učitelji tov. Dereani, Stibler in Smolej iz Juršinc niso imeb daleč na predavanja. Za predavanje se je žrtvoval iz Ptuja tudi zdravnik dr. Rakuša Franc. Predavateljici tov. Vrbnjakova in Valnerjeva iz Ptuja eta bili stalno zunaj. Novi tečajniški ko-lektiv je bil kotnpleten.
Mnogo praktičnih gospodinjskih iz-kušenj so pridobila dekleta, poleg tega pa so znatno razširila znanje v negi dojenčkov, o otrocih v predšolski do-bi, o jetiki in veneričnih boleznih, o prvi pomoči, o zadružništvu in o raz-voju socialistične družbe.
To vse je potrebno bodočim mladim gospodinjam, da bodo sebi in svojim bodočim družinam laž.ie ustvarile bolj-ši   življenjski  standard.
Razpoloženje deklet in povabljenih udeležencev je na zaključku dokazalo, da je bilo to prvič, da so dekleta iz te.h vasi prisle za več časa skupaj in nedvomno ne bodo ostale pri tem osamljene, ker bodo njihovemu zgledu rada sledila še ostala dekleta iz oi<o-liških naselij.                                    Ro.   
   Slava
Prežihovemu
Vorancu
V soboto, 18. februarja je v Ma-riboru umrl v 57. letu svojega živ-ljenja slovenski pisatelj in borec za pravice delovnega siovenskega ljud-stva in proletarijata vsega sveta Lovro Kuhax — Prežihov Voranc.
Težka življenjska pot pokojnega Voranca, ki ga je vodila skozi bor-bo za obstanek po raznih pbdjetjih, v času prve svetovne vojne od fronte do fronte in končno do italijan-sikih ječ, po letu 1929 pa v emigracijo po raznih deželah Evrope. V drugi sve-tovni vojni ga je delo na političnem in kulturnem področju spravilo v akupatorjeve ječe in taborišča.
PLsateljsko delo pokojnega Voran-ca sega v leto 1909, ko je napisal prvo črtico, pozneje pa je s svojimi spisi sodeloval pri raznih revijah in časopisih. V drugem desetletju po prvi svetovni vojni so mu izdane novele in romani priborili ime pri-znanega pisatelja. Po drugi svetov-ni vojni je Prežihov Voranc izdal več knjig, pisal bi pa še več, če bi ga ne ovirala dolgotrajna bolezen, ki ga je končno zlomila.
Smrt Prežihovega Voranca pome-' ni za slovensko književnost nena-domestljivo izgubo. Z njim so slo-venski književniki izgubili velikega vzornika, slovensko delovno ljudstvo pa ljudskega pisatelja in najdosled-nejšega borca za njegove pravice.
Slava njegovemu spominu!
Posmrtni ostanki pokojnika so le-žali v ponedeljek v avli Doma Ar-made v Mariboru, kjer so se od veli-kega pokojnika poslovili Mariborča-ni, v torek pa so bili prepeljani v Ljubljano. Veliki pokojnik je bil v četrtek pokopan v svojem rojstnem ¦ kraju v Kotljah pri Guštanju.
   REPUBLISKA   PRESKRBA   ZA
MATERE                           I
Zvezno ministrstvo za trgovino in areskrbo je sporazumno z zveznim mi-listrstvom za delo in Komitejem za naščito narodnega zdravja odredilo ko-ičino dodatkov živil za prvih 6 meso-:ev doječim materam, ki so v zagotov-jeni preskrbi. Te matere bodo preje-nale od 1. marca t. 1. naprej poleg živij z zvezne preskrbe še živila iz repn-ališke preskrbe in sicer:
pol litra mleka dnevno, 600 gr suro-/ega masla mesečno, 3000 gr svežega nesa mesečno, 15 kom. jajc me«ečno m J00  gr sira mesečno.
   Nove družine
Na ptujskem mahčnem področju bo bile od 11. do 22. februarja 1950 skle-njene naslednje poroke:
Horvat Janez (Strelci — Ptuj), Dog-ša Jožefa (Ormož — Ptuj); Brodnjak Alojz (Formin — Ptuj), Fric Otilija (Gorišnica — Ptuj); Horvat Al. (Ptuj), Gavez Ana (Maribor, Jezdarska 8); Vo-grinec Martin (Moškanjci), Simonič Ro-za (Dornova), Roškar Janez (Nova \jas), Kostanjevec Antonija (Nova vas); Bel-šak Alojz (Muretinci), Vajda Elizabeta (Stojnci); Cuš Franc (Hlaponci), Pukšič Marija (Mezgovci); Pignar Jožef (Mala vas), Strelec Elizabeta (Muretinci); Br-lek Jožef (Ptuj). Plotnicky Neža (Spuh-lja); Petek Peter (Krčevina), Fiiks Ur-šula (Krčevina); Hoedl Jožef (Nova vas p Ptuj), Fuks Rozalija (Krčevina); Pri-možič Janez (Bukovci). Kristovič Te-rezija (Bukovci); KO6 Martin (Bukov-ci), Bezjak Neža (Nova vas p. Markovci); Somer Anton (ViČava — Ptuj), Cvetko Ivana (Kicar); Cvetko Janez (Kicar), Kohler Neža (Kicar); Horvat Franc (Sobetinci), Plohl Elizabeta (Zagojiči) — oba zadružna deiavca, Belšak Janez (Dravci), Kukovec Terezija (Bukovci), Sok Jožef (Moškanjci), Klemenčič Emi-lija (Bukovci); Vieenjak Franc (Moš-kanjci) Karo Marjeta nviaškanici); Rojko Franc (Krčevina). Stergar Ana (Krčevina); Vičnik Janez (Kicar), Krap-ša Rozalija (Placar); Hoj*ki Blaž (Sp. Velovlak) Horvat Katarina (Sp Ve-lovlak); Feguš Konrad (Nova vas — Marko), Stumberger Olga (Bukovci); Kovačič Jožef (Pacinje), Ciglar Neža (Kicar); Cuk Franc (Stuki), Zuran Bar-bara (Stuki) — oba zadružna delavca, Batinič Stevo (Ptui), Bubul] Mara (Ptuj); 2inko Franc (Ptuj). Babir Ana (Maribor), Vujasinovič Mirko (Ptuj). Čercrol  Marija  (Petrinje-Sežana).
   VABILO!
Potrošniška zadruga z o. j. v Ptuju obvešča svoje članstvo. da bo imela svoj
REDNI LETNI OBCNI ZBOR
v soboto,   26.   februarja ob  18.30 uri v Zadružni   gostilni    na    Bregu   (Strašil)
z   običajnim   dnevnlm   redom   in   vabi na  polnoštevilno  udeležbo.
Potrošniška   zadruga   Ptuj
OPOMBA: V zadnfi številki objav-Ijeni oglas popravljamo v toliko, da se občni zbor ne bo vršil v ne-deljo, kot je bilo objavljeno, temr več kot je zgoraj navedeno.
   Prosim naj ostane med nami
\; ikdo se v ptujskem okraju ob pu-stu ni tako razveselil kot delavci gozdnp  aprave.
Tik   pred   pustom  $o  prejeli  letoš-njo  prvo  plačo.
'Ifmečko delovna zadruga v Cvethov-' *¦ cih ni tako v skrbeh za okoli 150 k? zita. ki ga fe lani dala v Ptnj v zastrupitev kakor je v skrbeh za miši  same
Vsi člani zadruge upafo, da bodo dobili vnaf do prihodnje zime vrnfeno isto količino zastrupljenega iita, doo-miio pa da Hm bo tetos uničevnlo prideieh iato šfpvilo miši kot lari Ker rtiso bile pnhončane z zastrunlienim žitom, bo fptos nfihova armada ne-dvomno narasla za nekaf tisoč ilanov.
<T) avnodušni    Ifudfe    nafraje    rečefo: *^   »Saf je vse eno!«
Kmrtie  niso radi  ravnoduSni.
Vedo nnmreč, da ni vse eno, če ne-sefo v Ptuj svinjske kože in za nfe ne dobijo govejega ttsnja in podplatov ali pa ee nesero hožp na Hrvaško. Od tam se sicpr vrnejo brez svinjskih koL. ne pa tvdi brez govefega usnja in podplatov.
*
1/ ečina trgovin tma prodajalce za /o, da razproda/ajo Ijudstvu blago, dokler ne  izpraznijo predalov.
Železnina na Srbskem trgu v Ptuja pa tma prodafalce za to, da iuvajo ie 2 leti nad milijon vredno železni~ no, Tekom 2 let je niso kupili niti kmetfe, ki imafo bone niti drugi in-teresenti,   ker   nimafo  bonov
škoda, da se tega železa nikdo ne usmili. Izdelano fe bilo po plana ali drugače rečeno na podlagi potreb delovnega Ijudstva, da bi mn čim-preje začelo sJuziti. ne pa zato, da bt ga ob inventurah vedno znova pre-števali  ter dajali  o  njem  poročila.
tVanimivo fe listati po prošnjah Ijudi, ki še  nimajo stanovanj.
Še zanimioefe fe poslušati izgovore hišnih gospodarfeo, ki imafo več sob kot   fih   poirebujejo.
Zelo zanimivo ie pnsiušatl med dru-fiimi fttdi Ozvald l^naca iz Ptufa, Volkmarieva eesta 8. Za tri osebe rnhi 4  sobe' fn kvhinfo.
Pravi. da np morp vzeti nikogar v hfšo. hpr sp boft, da bi mu naiemrtik kaf nkradel. ker tma kmetijsho orodfe.
<T)ovsod imenufefo prostore po </c/o, '     ki $e v  njih opravlfa.
Naslov prostora »Rdeči kotiiek* pri OZKZ ne odgovar/a dogajanja v tem   prostora
Temu prostora bi tnorali dati na-slovr »Sušilnica koruze«, ker imajo v rtfpm več ton koruze, s katero nimajo mkakega  dela.
1/ easih so postregli v restavracijah gostom z jedilnihom, na katerem je bilo napisano: »Danes mrzla je-dila*. Mnogirn to ni agajalo, najmanj pa pozimi, ko si vsakdo želi le topla fedila.
Z mrzlimi fedili so imela letošnfo zimo najslabbe izkušnje svinjska pi-tališča.
Mnogi prasiči so bili pozimi smrtno ogorčeni, da so imeli stalno »Mrzla jedila« Ni jim bilo mogoče iopove-dati, da tega ni bila kriva Direkcija za vzrejo prasieeo v Mariboru, tem-več le pomanjkanje drv. *
Cfeorfo, da večina dispečerjeo ne zna ^  igrati šaha.
Če bi to znali, se gotovo ne bi do-gajalo, da bi hodilo podjetje »Mleko-odkup« iz Ptuja po premog v Mursko Središče  namesto  v Podgorce.
Slabe poteze z dispozicijaml mate-riala niso nič lepše kot slabe poteze na šahovski deski. Ene in druge vo-difo v šah-mat.
*
<7 e steklorezea je rezanje krogoo o ^ steklo posebnost. Tega pa ne opravljajo   oedno   sami  steklorezci.
Enostavnejše opravijo to na Ljuto-merski cesti v Phiju fantje s fračami. Tudi kamenčki režejo kroge v steklo.
Qem doma, pridi fttfri 11. II. si-"^ gurno domoo — Borta« je bese-dilo telegrama, ki bi ga moral prejeti 10. II. ob 18.30 uri naslovnik v Ljub-Ijam.
Ta telegram ni doseget namena, temveč fe povzročrt vsestransko raz-očaranje.
Žena iz Ptnja je 11. II. zaman ia~ kala moža. Moz fe bil v Ljubljani ne-volfen. da ni dobil od žpne pošte. Upravnika mariborske pošte pn fe razočarala npzanesffivosf tehflrafisthe, ki je med dmp.imi zamuiemmi telp-prami odpraviln tudl ta telegram šele 17   Tl   dopoldne.
Verfetno teleftrerfhtka ni pravilno pourena o tpm. kako *o železniski za-virači  posiali  udarnikt.
lyiarsikdo trdi, da se pocuti v Ptaja *¦       kot bi iivel na vasi.
Ta trditev ni utemeljena, ker ob-stofafo razlike.
Na vasi imajo pri vsaki hiši jasli, ki so vsaki dan polne. v Ptuja pa imamo samo ene fasli fOtroške jasli), ki so ie leto dni prazne.
TsAnogi se radi spominfa/o »dobrih« ^   *¦   starih  iasov.
Izgleda, da imajo »dobre« stare ča-se tudi na posti v Podlchniku zelo v čislih, sieer ne bi pečatili poštnih vreč z lepljivim trahom, ki nosi na-pis: *Postamt Lichtenegg fKollos) Steierm.«  in  osmohraho   zvezdo.
   Nekomu smo se 
zelo zamerili!
Ptuj, februarja 1950.
Prosimo, da objavite naše pripombe k članku »Nove sindikalne skupščine — nove izkušnje!« v štev. 6. »Našega dela«:
V   štev. 6.   »Našega dela«   smo   bili predstavljeni   množici    delovnih   ljudi in njenim sovražnikom kot kolektiv, ki je   najslabše   izvedel   letno   skupščino sindikalrie   podružnice.   Prikazani  smo kot   boječi,    neodločni,   nedisciplinirani in  neresni  ljudje,   da  imamo  prevzet~ nega   ravnatelja,   birokrata in pijanca ter nedelavne  sindikalne    funkcionar-je, skratka rečeno, da smo kolektiv, ki se vtaplja v močvirju napak in nebog~ Ijenosti  ter  da je bil   skrajni  čas.  da je prišel  med nas junak, ki  je odkril ta nered in nam zažugal, zakaj «>e ne zavedamo  resnosti organiziranega  sin-dikalnega dela.
Ob tej priliki nam je dobrodošel pregovor: »Ni tako važno, kaj si mi-slijo poedinci o množici kakor to, kaj si misli množica o poedincih«.
V  socialistični družbi je vloga kon-t.rol s strani nadrejenih forumov čisto drugačna  kot je bila v  stari Jugosla-viji.  Sedaj ima kontrola nalogo,  s to varrškim načinom   pomagati   delovnim ljudem  in  niihovim   funkcionarjem ist okoliščin.    ki   jim   onemogočajo    tako širino življenja kot je dosegljiva v so-cialistični družbi. Razumljivo je, da so svoječasne kontrole uživale na tem, da 6o  odkrile   kake   slabosti   delavcev in njihovih   funkcionarjev  ter  jih   pnka-zovale  sovražnikom napredka:   »Glejte jih,   kako   so   nedisciplinirani in  pre-drzni. Taki naj se borijo za nase bolj-ie  življenje?«        .
Gornji članek v štev. 6. smo čitali z občutkom, da veje iz n}ega enaki odnos do delovnih ljudi. Pisal ga je podpisndk Z G., nedvomno tovariši-ca Z. Goste, zastopnica republi&ke-ga odbora sindikata trgovskih podjetij iz Liubljane,   ki  nas  je obiskala,   Ne
dvomino v to, da jo je repupl. odbar poslal k nam z nalogo, da nam z osebnim vplivom in nastopom ter z vzglcdnim in vzgojnim delovnim nači-nom pomaga dvigniti organizacijsko delo na višino, da ne bi zaostajali za tistimi sindikalniml podružnicami, ki pač izpolnjujejo poleg planskih nalog boljše od nas tudi organizacijske aa-loge. Z eno besedo, ni hotela tov. Z. G. v članku opisati, kako se je te na!o-ge lotila, s kakimi prijemi in kaj jo je utrudilo v borbi za naš dvig. S tem bi dokazala svojemu pristojnemu sta-rešini veličino odnosa do nas kot Iju-di, ki se dnevno trudimo ob najtežjih pogojih, da bi otroci imeli mleko. Ce bi hotela posvetiit svojemu delu malo več ljubezni, bi se morala prepričati, da se vodi tudi v našem podjetju bor-ba za plan. Tako pa je bilo drugače. Tov. Z. G. je bilo žal njenega truda. Morala si ga je poplačati z zadošče-njem, da nas je prikazala množici v naj6labši luči. Ko smo stalno na cesti, znojni, umazani in blatni, se res mo-ramo zdeti tov. Z. G. nerodni in ne-disciplinirani, to tem prej, ko vidimo pred seboj meščanko z dragocenim krznenim plaščem, kako se vanj po-smehuje vsaki malenkosti, ko se na-pram njej izraiamo delavsko, pre-prosto.
. Nismo domišljavi. Naši dosedanii delovni uspehi in tudi «nekateri sindi-kalni niso 6lučajni. Zavedamo se, kje smo se začeli zgrajevati, kje to delo nadaljujemo in kdaj bomo dosegli še boljše uspehe. Konec petletke bo tudi za nas pomenil konec najtežjih napo-rov in začetek novih velikih uspehov. Ni izključeno, da se bomo tudi takrat zdeli poedincem nebogljeni in nedisci-plinirani delavci, večina delovnega ljudstva pa nam bo priznala, da smo heroji ča6a, ki smo kljub težavam iz-vedli prvo Titovo petletko.
Tukaj   6i   dovoljujemo   priznati,   da tov.  Z.  G. na nas  ni  mogla napraviti
vtisa resne in skromne delavske višje funkcionarke, ki je prišla k sotovari-šem na obisk iz Ljubljane, temveč smo videli v njej velikomestno gospodično, ki jo je utrudila zavest, da ima pred seboj ljudi, ki še dolgo ne bodo nosili njenemu enakih krznenih plaščev in ki 6e še ne znajo velemestno obnašati ter smehljati napakam skromnih de-lavcev.                                             ČS.   
   Opozorilo obrtnikom
Uradu za cene pri Okrajnem Ijud-skem odboru v Ptuju predloženi ra-čuni večkrat niso pravilni. Tako na-staja nezadovoljstvo. Računi se vra-čajo nepotrjeni ter je potrebno, da 6e obrtniki seznanijo s tozadevnimi pred-pisi.
Obrtniki, ki imajo za gotove izdelke in za popravila določen cenik, izstav-ljajo račune na podlagi cenika. Kjer tega ni, sestavijo za nove izdelke ka3-kulacijo po  sledeči   strukturi:
1.    Material   se  računa   po   nabavnl ceni.    Slednje  ne  smejo  biti  višje  'jd komercialnih (višjih enotnih).
2.  Pribitek za material: 6% na nižjo enotno ceno.
3.   Izdelavne  mezde  se  računajo  po Uradnem  listu FLRJ 86 in 95  iz leta 1948.    Morajo  biti   specificirane:    tnoj-6trske, pomočniške in vajeniške.
4.    Režijski    pribitek    je    dolo^en   v Vestniku Urada za cene št. 20  iz leta 1947. Računa se na mezde iz leta 1947 ali za gotovo razliko med mezdami iz leta 1947 in 1948 nižja renjska stopnja.
Pri obrtnih storitvah, kjer je dolo-čenih več skupin pri režijskem r>ribit-ku. uporabliaio podietja niijo režijfiko stopnjo, v kolikor še nlmajo odločbe. Kjer imajo pogoje za višjo režijsko etopnjo, vložijo Uradu za cene pri OLO prošnio za višjo skupino.
5.   Zaslužek   je   določen v Vestniku Urada za cene št. 20 Iz leta  1947. Ra-čuna se prav takp kot režijski pribitek na mezde iz leta 1947.
6.   Davek   na  promet  proizvodov  se računa po Uradnem listu FLRJ H.  10 iz leta  1949.   Osnova za izračunav^nje so elementi 1—5 (proizvodna cena).
Kalkulacija se izstavi za vsak Izde-lek v treh izvodih, račun pa na pod-lagi  kalkulacije  v  dveh izvodih.
Za vsa državna podjetja, zadružna, KLO-je? moraio podjetia predhodno račune predložiti v proRled in potrdi-tev Uradu za cene pri OLO Ptuj.
Pri popravilih, za katere pod*etja nimajo cenika, se prav tako poslužu-jejo gornje strukture.
Urad za cene pri OLO PtuJ.
   Zanemerjanje sadnega
drevja pospešuje
razvoj kaparja
Danes je že vsakemu kmetovalcu, oziroma sadjarju znano, da se izvaja škropljenje sadnega drevja proti nevar-nemu škodljivcu — kaparju San Josč Naš okraj je v celoti razglašen kot okužen, zaradi tega danes ni vpraša-nje, če se bo škropljenje izvajalo ali ne. Urcdba o škroplieniu sadnega drev-ja obvezu.je \ ' ua lastnika sadov-njaka,  da                   in    očisti    sadno
drevje mahu m n^aja ter sploh skrbi za svoje sadno drevje.
Vsakodnevna praksa dokazuje, da je ški-opljenje sadnega drevja učinkovito le takrat, če je pravilno izvedeno. Za to je treba pri škropljenju stremeti za tem, da sadno drevje s škropivom operemo, ne pa, da bi samo debla po-škropili, kakor da bi bil e tem uspeb že zagotovljen. Če dreves ne poškropi mo kakor je treba, je bolje, da sploh ne škropimo Po površnem škropljenju se bo kapar naprej razvijal.
Tudi količina porabijsnega skropiva je za uspešno izvedbo odločilne važ-nosti. Povprečno rabimo za drevo 9— 10 litrov razredčenega škropiva. Ci-stega škropiva pa rabimo za drevo okrog 0,9 litra. Skropivo in trud s škropljenjem so malenJcosti v primeri s škodo, ki preti našim 400.000 sadnim drevesom v okraju. Vsako leto proda-no sadje teh dreves nam je prinašalo lepo število deviz in s tem izboljše-valo naš gospodarski položaj. Vse to je v nevarnosti, če bi škropljenje za-nemarili.
Doslej je škropljenje uspešno poteka-lo v KLO-jih: Dsstemik, Grajena, Po-lenšak, Sakušak, Podvinci, Gajevci itd. Slabo pa v KLO-jih: v Juršincih, Ormo-žu, Humu, Loperšicah, Vel. Nedelji, Zamušanih in na drž. posestvu v Pod-lehniku. Ponekod je 6labemu uspehu krivo nesodelovanje KLO-ja s kme-tijsko zadrugo, ali pa slaba organiza-cija.
Iraamo pa v okraju tudl še poedince, ki se te gospodarske akcije ne zave-dajo, ker ne vedo ceniti važnosti in koristi 6adjarstva. Primer imamo v KLO-ju Središče, kjer poseetnika Pin-tarič Jurij in Perger Ana nista sledila nalogu KLO-ja, da je treba posekati od kaparja že uničena sadna drevesa. Omenjena sta bila predana v kaz.no-vanje. Vsakdo je lahko prepričan, da se mu bo dogodilo isto, če ne bo imel urejenega sadovnjaka.
Vsak kmetovalec je dolžan sadovnjak primerno očistiti in pripraviti za škropljenje tako, da bo ekipa lahko ne-ovirano škropila od sadovnjaka do sa-dovnjaka.
Z uspešno izvedbo te akoije 6e zago-tavlja Lzboljšanje gospodarskega stanja ter s tem dvig življenjskega standarda, zato je potrebno temu posvetiti vso pozornost.
Poverjeništvo za kmetijstvo pri OLO Ptuj.
   Foto krožek Ljudske tehnike v Strnišču dosega lepe uspehe
Kakor marsikje v državi, obstoja tudi v Straišču klub ljudske tehnike. Pod tcm okriljem se je osnoval že v drugi polovici meseca decembra 1949 foto-krožek. Iniciativo za ustanovitev tega foto-krožka je dal tov. Hronek Saša, ki je bil predsednik pripravljai-nega odbora. Kaj hitro mu je uspelo z živo agitacijo zbrati akrog sebe res-ne in marljive sodelavce-ljubitelje te lepe panoge. Z vsestransko pomočjo uprave podjetja tovarne glinice in alu-minija v Strnišču ter 6 pomočjo tov. Stoparja Viktorja, ki je predsednik kluba ljudske tehnike v Strnišču, so se lahko pripravili primerni prostori v novih in lepih stanovanjskih blokih S tem so bili dani osnovni pogoji za uspešen razvoj foto-krožka, kar je prav gotovo zasluga navedenih. Na občnem zboru foto-krožka je članstvo izbralo iz svoje sredine že dotedaj naj-požrtvovalncjše tovariše, tako iz vrst članov kolektiva tovarne aluminija, kakor tudi gradbenega podjetja ->Gra-dis«. Za predsednika foto-krožka je bil izvoljen šef ing. »Gradisa« tov. Borut  Maister.
Prva   naloga,    ki   so  si jo postavili
člani foto-krožka že na občnem zbon^ je bila ustanavljanje foto-tečajev. Da bo uepeh res popqln, so predvideni trije tečaji in to A, B in C. V tečaju A bodo dobili tečajniki najosnovnejše pojme o sodobni fotografijL Tečaj B bo izpopolnjevalnega značaja. Tečaj C pa bo več ali manj že specializacija posameznika. Tečaj A je že v tekti Teoretičnemu pouku sledi v okviru razpoložljivih sredstev tudi praktično delo. Za ta namen je bila urejena z udarniškim delom članor/ kluba ijud-ske tehnike potrebna temnica. Od po-trebne opreme bodo izdelali člani ko-lektiva tovarne izven delovnega časa povečevalnik, aparat za kopiranie in aparat za razsvetljavo, vse po načrtih tov. Hroneka. Tudi tu je pokazala uprava tovarne polno razumevanje in dala na razpolago manjkajoča potreb-na sredstva.
S tem so dani tudi ostali pogoji za pravilen in uspešen razvoj foto-krožka v Strnišču. Od članov tega krožka in njihove marljivosti pa bo odvisen na-predek. Da lahko na to tudi računa-mo, nam je garant dobro sestavljen odbor.                                        J.L.   
   Lanskoletne izkušnje nam bodo v vzpodbudo za letošnje uspehe
Marsikdo zavida pevcem SKUD-a »Jože Lacko«, ker potujejo po raznih krajih nase domovine, kjer prirejajo koncerte Malokdo pa se zaveda truda in napora, ki je potreben, preden je zbor pripravljen za nastop.
Pevski zbor SKUD-a »Jo-že Lacko« je v preteklem letu obiskal mnoge kraje v državi, kakor: Maribor, Ljubljano, Kranj, Beograd, Novi Sad, Subotico, Središče, Rogaško Slatino, Radence, Stražo. Muretince, Dornavo itd., nastopal je pred zadružnimi domovi. v tovar-niških dvoranah, bolniških sobah ter drugje in povsod vzpodbujal ljubezen do lepe slovenske pesmi. Na mnogih koncertih si je nabral bogatih izkušenj
Člani zbora se s ponosom spominja-jo oblastnega tekmovanja v Maribo-ru, ko so v težki borbi s soboškim pev-skim zborom in drugimi zbori iz oblasti odnesli prvo mesto kot mešani zbor in ko so delili prvo mesto z Maribor-čani.
Medtem je prišel čas rcpubliškega tekmovanja. V Ljubliani je mali ptui-ski SKUD bfl tcžek boj z najboljšimi pevskimi zbori Slovenije ter se častno odrezal. Po tretji pesmi je zbor zapu-stil oder z občutkom, da ]o uspešno zapel ter res midil množici užitek. Do-seženi uspeh v Liubljani je omogočil sodelovanje SKUD-a »Jože Lacko«r na tekmovanju v Beogradu, kjer je bil zbor postavljen še pred težio na)ogo kakor v Ljubljani. V Beogradu so na-stopali zbori s po 100—120 pevci z izbornlmi glasovnimi kapacitetami. Di-namika teh zborov. ritem, takt, točna izgovarjava in svežina glasov je bila vredna občndovanja. Vsi zbori so bili iz večjih mest kakor je Ptui Po spoz-nanju ptujskih pevcev je bilo kakšnih
pet zborov enaliovrednih in niso ve-deli, komu naj bi prisodili prven-stvo.
Istega dne je ptujskl pevski zbor nastopil v radiu Beograd, prihodnji dan pa Je bil določen za koncertni na-stop. Na nastopu je zbor pel v zavesti da zastopa pevce iz Slovenije. Tudi poslušalci so se zboru zahvalili ter ga nagradili s priznanjem.                  P. A   
   Posebni boni za nakup blaga
Zvezna vlada je izdala odloebo, po kateri prejmejo privatna kmečka ?o-spodarstva, gospodarstva, ki so včla-njena v kmečke delovne zadruge in zadružne ekonomije za p š e n i c o, ti in maščobo (svinjsko mast, sonč-nično in olivno olje), ki jo prodajo državi do 31. raarca, razen plačila v denarju ali akredi-tivnih čekih še posebne b o-ne za naknp industri jskeji blaga   po   nižjih   cenah.
Ti boni se ne vračunajo v najviš^ znesek, do katerega smejo po uredbi prodajati kmetje svoje pridelke po ve-zanih  cenah.
Na te posebne bone se labko kupija kjerkoli vsi predmetj po v«ia-nih cenah, razen tega pa t u-di vsi predmeti zagotovlje-ne preskrbe, Irv zemši živila, v vseh trgovinah. Pri tem ni nobenih omejitev glede kraja nakupa; ti boni veljajo na  področju  vse države.
Kmeeke delovne zadrnge se lahko t odkapnira pofljetjem dcjovore o tem, da jim podjetje nabavi do višine izku-pifka za prodano pšenico, rž in maščo-bo določeno industrijsko b!ago, ki sa potrebujejo zadruge v večjih količinah ln ga same ne morejo nabaviti. Ta od-Iočba velja od  16.  februarja dalje.
   Za fizična moč in odpornost
NK Drava : Ganrnifo JA PtuJ 5:2 (4:0)
V nedeljo 19. t. m. je moštvo -»ovo-ustanovljenega nogometnega kluba Dra-ye iz Ptuja odigralo svojo prvo lek-rho, ki je bila obenem prva nogomet-na tekma v Ptuju v letošnjem letu. Za nasprotnika mu je bila izbrana anaj-storica Garnizije JA iz Ptuja. Na igri-§ču se je zbralo okoli 300 gledalcev, ki pa so odšli. kljub zmagi Drave, raz-očarani z igrišča. Tekma je bila nc-zanimiva, obe moštvi pa sta pokazali dokaj slab nogomet.  Drava je zmaga-
la z rezultatom 5:2 (4:0). Gole za Dra-vo sta dala Sirec Franc tri in Repi5 Janko dva. Sodil je Arbes.
TD Mladost (Ptui)  : Polet H (Marfbor) 3:2
Preteklo nedeljo (19. t ra.) bl se y telovadnici Mladike moralo vršiti po-kalno tekmovanje za zimski kup v od-bojki. Ker pa je na tekmovanje po-6lalo svoje moštvo le TD Mladost ii Ptuja (neudeležba v Ptuju je postala že običajna stvar!), je ta tudi brci borbe postala zmagovalec tekmovanja Ker se je izven konkurence nameravalo udeležiti tudi drugo moštvo maribor-skega Poleta, je Mladost s tem odigra-la prijateljsko tekmo. Igra je bila vse-skozi zanimiva in napeta. Po razbur-ljivi igri je zmagalo nekoliko boljše moštvo Mladosti z rezultatom 3:2 (15:6, 15:9, 4:15, 12:15, 15:10). Posebno se je izkazal Jošt Julko, ki je največ pripo mogel k zmagi TD Mladoeti.        M.K.   
   Občni zbor esperantskega društva
V začetku t. m. se je vršil občni zbor Esperantslcega društva v Ptuju. Navzoči so bili tudi zastopniki Espe-rantske zveze Sloveniie, GO ZSS in OSS v Ptuju.
Na skupščlai so bUi sprejeti sklepi, da bo vsak esperantist redno dopisoval z inozemskimi esperantisti, člani odbora pa bodo položili še drugi izpit. Za pred-sednika noveqa odbora ]e bil ponovno izvolien tov. Domanjko Josip. Zastopnik GC ZSS je obljubil vso pomač sin-dT-kalne organizaciie esperantskemu giba-nju. Dejal je, da se bodo ustanavljali krožki po posameznih podružnicah.
Esperau-tska organizacija se je pred kratkim vključila v organizacijo Ljud-ske prosvete Slovenije. Na ta način se bo nudila vsa podpora medr>3rorlnemu jeziku Esperant. Esperanto pridobiva v svetu vedno večji ugled in se bo go-tovo postavil v vrsto velikih svetovnih jezikov. O njem so razpravljali celo v Svetu za sodelovanje med naro-di v Skupščini združe-nih narodov. Esperanto bo letos v naši državi dobil popolnoma Oovo vsebino. S pomočjo množičniih organizacij, zlasti tistih. ki imajo zve-ze z inozems-tvom, se bo oma&ovila tudi esperantska organizacija. Dopiso-vanje med jugoslovanskimi in inozem-skimi esperantisti pa bo poneslo v svet resnico o na<ši sociaJistični 6tvarnosti.
K. M.   
   ZAMENJAVA   BUČNIC   ZA   OLJE
Kmetje! Zamenjujte bučnice za olje, ker je zamenjava možna le do 1. mar-ca. Po tem roku bodo kmetje preje-tuali za oddane bučnice samo t!?nai, olja  pa  ne  bo  več  za  zamenjavo.
   Ugankarji
V prihodnji številki prideto zcrpet VI na vrsto.                          Uredništvo.
   OBVESTILO
Obveščamo, da se je gostišče za služ-beno potujoče goste v Ptuju preselilo iz dosedanjih prostorov gostilne »Bra-čič« v prostore gostilne »Brenčič« na Ormoški cesti v Ptuju.
Ostala službena gostišča in aočiiča v okraju ostanejo nadalje v krajih in prostorih, kot smo pred kratkim ob-javili.