List 36. •A Tečaj XLVI i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemare za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr četrt leto 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 5. septembra 1888 Obseg: Vinska pokušnja. Vprašanja in odgovori. govinska in obrtna zbornica. Na&i dopisi Zemljepisni in narodopisni obrazi Novičar. Nasledki nšnopsa u Tr- Gospodar kt m stvari. Vinska pokušnja Ob dežel razstavi, katero prired kmetijska družba v proslavo štiridesetletnega i c. kr. vladanja pa mu tega ne dopuščajo razmere; po vinskem poku-šanji si pa bode lahko na podlogi pokušanega vzorca naročil dobrega vina po primerni ceni. r. kmetijska družba hoče s to vinsko pokušnjo C. narediti začetek toliko potrebnemu vinskemu semnju v vel. presvetlega cesarja, pokušala se bodo tudi Ljublj Podpirajte torej, kranjski vinščaki, družbo pri kranjska vina. Take pokušnje so uže mnogokrat pri njenem težavnem delu; ne zanašajte se drug na drugega 5 dili po drugih deželah, pri nas pa bode letos prva. [jela, upa. da umni vinščaki dežele kranjske. marveč za se naj stori dolžnost svojo Kmetijska družba katera se je te reči, popr jo bodo v tem podpirali vsi Marsikdo bode vprašal, čemu pa bode tako vinsko po- : Po Gorenjskem Vinska pokušnj bode prirejena taiso Na raz kušanje? V odgovor bodi to le pojasnilo zlasti pa po Ljublj in po Kranjskem povsod tam koder ne pridelujejo vina, točijo po gostilnah razno vino, ki ga največkrat ne moremo imenovati dobrega. Resnično vino po naših gostiluah kakih 15 let sem od stavi bodo odmerjeni posamezni prosteri, ki bodo ozaljšani. Vsak tak prostor (pokušalnica) bode odprt na sprednji strani ter primerno prirejen za točitev vina za pokušnjo. Vsakemu, ki se oglasi da se hoče udeležiti vinske pokušnje, odkazal bode odbor tako pokušalno stalnico. Ker Je> da pa morejo po več vinskih pokušenj imeti le veči posest niki, zato naj se pa manjši vinogradniki udeleže vinske leta do leta slabše in draže. To pa prihaj od tod ker pokušnje na ta čin, da vzamejo združeni v občine je gostilen od do do dne več, in vsled tega potočij v ali v zvezi s kmetijsko podružnico eno stanico, v kateri tako malo, da se malo komu zdi vredno iti vina vinščaku, ampak kupujejo ga naj- vsaki kupovat naravnost več od vinskih prekupcev. Kako vino prodajajo ti pre- kupci, o tem menimo da ni treba govoriti. Imeli smo pa zelo mnogokrat priliko slišati po Dolenjske in Vipavskem besede : Od kod vender imate po Ljubljani in po Gorenjskem tisto nepitno tekočino, ki jo vam prodaja vino? Po Gorenjskem pa zopet pravijo , Ko- seh stanicah enaki, priskrbel bode bode kaka oseba v njih imenu točila za pokušnjo zarcev, ki bodo po a razstavni odbor. Vinščaki ki se bodo udeležili vinske pokušnje, ne bodo imeli drugega posla, nego da bodo Ljublj priprav vina, in sicer po dve ali po več za Naša kranjska vina so od leta do leta slabša Dolenjci in Vip je in ostane Ljubljana in Gorenjsko ! Naravno tržišče vašemu vinu Priredite iz vseh veder vsake vrste, ter priskrbeli osebo, ki bode točila ter dajala potrebnih pojasnil. Sicer priskrbi lahko tudi odbor takih oseb. ki pa ne bodo mogle za kupčij česar storiti proti plačilu ni Vino se bode za pokušnjo točilo seveda kar bode odbor uže tako uravnal, da ne bode dotičnik imel nobene izgube boljših goric vaših pokuš za nekaj veder ter jih pri Dolenjci in Vipavci Ne zamudite prilike, katera peljite v Ljublj Obiskovalci zstave katerih bode se Vam ponuja in udeležite se obilo prve vinske pok obilo, zlasti pa Ljnbljančanov in Gorenjcev, med katerimi bode gotovo veliko gostilničarjev, izpoznali bodo vaše pristno, nepokvarj Vipavcem dana prilika šnj kranjske. Zlasti so dolžne kmetijske podruž da eno vino. Tu bode Dolenjcem m da si pridobodo v novič kredita za*svoja vina ter da sklenejo kupčijske zveze. Marsikak gostilničar bi rad šel po vina na Dolenjsko ali v Vipavo se zanimajo za to prevažno podjetje. Kdor se hoče udeležiti vinske pokuš naj to naz nani c. kr. kmetijski družbi najkasneje do 20. septembra da se mu potem pripravi pokušalnica. r - v r 286 Vprašanja in odgovori. mesto drugega suhega. To hitro menjavo imenujemo Vprašanje 59. Pri nas so češplje letos posebno dobro obrodile,v denar spraviti pa jih bodemo mogli le tedaj, ako jih posušimo. Naše sušilnice suše vse po starem načinu, iu to z dimom. Vsled tega mislim jaz prepih. Komu ni znano, da se suši vsaka reč ob vetru veliko hitreje nego ob mirnem vremenu? Sedaj pa poreče morda kedo sušimo pa na vetru. Prav tako su šimo sadje tudi na ta nači narediti mi » novo sušilnico. Predno se pa lotim dela, svetujte ste toplem soinci Eadj ki sušeno na dovolj i katera sušilnica se Vam zdi boljša, ali tista Tako pa ne kaže sušiti ima dosti prepiha in posuši se najlepše jo objavili pred štirimi leti v „ Novicah * in je ne motim, narejena po Dolenčevem načinu , če se ali pa mrzlo in povsod in vselej ker ravno šenj lažno vreme jesensko nasprotuje takem 8U Kako torej ravnajmo, ako so stare sušilnice slabe morda tista, ki ste jo priobčili pred kakimi dvema toma v „Novicah j ki je narejena po ameriŠKemu na činu? v Pr. na Primorskem.) na planem pa ne moremo sušiti? Naredimo sušilo kateri je močen prepih vročega zraka. Sušilnice, narejene na ta način, imenujemo ameriške, ker so bili co, v ki so Amerikanci prvi, ki so praktično izvedli to, kar poznamo Odgovor: Ker se letos sploh zanimajo za sadne mi uže dolgo, a žalibog le po teoriji. Ameriška sušilnica šušilnice, hočemo odgovoriti nekoliko obširneje. sušil bodi si sisteme 1 nicab, o katerih povprašujete, in kateri sta bili pred sestavlj štirimi, oziroma pred dvema letoma priobčeni v »Novicah" Aldenove, Ryderjeve ali katere druge y je na ta način, da prihaja v sušil zrak bodi Vam to hco vroč ki gre hitro mimo sadja in potem kar je le hitreje v odgovor: Prva t. j. Dolenčeva sušil- mogoče zopet iz sušilnice ven, ker je poln niča, sestavljena je po nemškem, t. j. Lukasovem vlage Ta » drugu zrak je vroč kakih 80 do 90° in kolikor enakomer pa po ameriškem načinu. V zadnjih petih letih se je pa nejši in silnejši je prepih, toliko boljša je sušilnica. izpremenilo glede sadnega pretvarjanja, da se laže raz- Tako sušilnico prirediti seveda ni tako lahko, pečava, toliko da ne moremo daneš nikakor priporočati pogoj je, da je peč pravilno napravljena. prvi Lukasove sušilnice. Lukasova sušilnica je sestavljena tako, kakor naše navadne sušilnice, le s tem razločkam da dim ne prihaja do sadja. Vodilna misel pri sestavi Oporekati mi utegne kedo: Saj imajo Luisasove sušilnice tudi zračne privotne cevi in oddušnike. teh sušilnic je, da je prostor pol vročega sopara v torej niso dobre? Zato ker katerem naj se suši sadje. Ta misel je pa popolnoma stane pačna, ker se sadje v taki sušilnici ne suši , Zakaj privajani zrak ni dovolj strezajo. Zračni prepih na-v neposredni črti med zračno privodnico in vroč, in ker oddušniki ne » se kuha v soparu. Na zadnj ampaK oddušnikom » čez kakih 12 do 24 ur se sicer posuši vloženo sadje, izdelek pa ni veliko vreden in kuriva je pogorelo veliko. Prostor, v katerem se suši sadje, ne sme nikdar biti topel do 100 Ta zračni prepih pa obstoji iz popolnoma kvaro, kajti tu nezadostnega zračnega slopa dela pa tam na lesi se sadje suši še precej dobro, po največ naj ker sadna vodna zavre ob tej toploti pa prav slabo in počasi ameriški sušilnici je pa sadj popoka prepih enakomerno deljen čez vso leso in iz njega se cedi sok. Tako sušeno sadje je malo ali pa nič vredno. Ako pa vzdržite v Lukasovi sušilnici pravo Glede uspeha Vam sporočamo to-le: Lukasovi po- toploto t nad 80 do 90 o tedaj pa lahko sušite kar ste enkrat v sušilnico vložili sapja, tudi dni sušilnici, pri kateri imajo vso lese skupaj 10 m2 vršja, lahko posušite, če se prav dobro vede, v 12 urah ako denete na vsak pa m2 33 klgr. češpelj, 333 klgr. Ker '-t še ne bode suho Zakaj pa ? Obesite mokro nad pet jih veliko popoka in se obilo najboljših tvarin izcedi i kotel, v katerem vre voda, in nikdar se vam ne nadejati se morete največ 100 klgr. suhih češpelj. posuši, ker bode perilo vedno mokro od vodene sopare ki puhti iz kotla. Ravno tako je s sadjem v stari su j Koliko kuriva pogori v teh 12 urah, mislite si lahko ameriško sušilnico katera ima ravno toliko lese sami. šilnei. Vroči zrak v voda DJeJ dela samo, da zavre sadna vložite tudi vsakih 20 minut eno leso z 33 klgr. Ker ? > in sadje popoka, ampak tudi da voda izpuhteva vodena para ostane pa potem v sušilnici. Vsak pameten človek lahko izprevidi, da se sadje ne more sušiti v tem prostoru vročine se 10 les, pride zadnja les čez ure in 20 minut vrsto, in tedaj je prva naložena lesa tudi uže suha ? je na ter izpraznite. Vsakih 20 minut vdenete v sušil leso ki silno poln vodene pare. Vsled velike raztegneta v sušilnici zrak in vodena para ter izkušata oditi po raznih razpokah. Skozi te razpoke in sušilnična vrata prihaja v sušilnico nekaj svežega in suhega zraka in ta dela, da se suši sadje. Zato pa je sušilo zelo počasno. naloženo s svežim sadjem, in vzamete iz nje eno leso 8 suhim sadjem 27 les po ostalih urah bodete torej posuš 33 klgr. ali vsega ki dado 300 klgr. suhega blag meriški skupaj 900 klgr. češpelj, sušilnici posušite v istem času trikrat toliko sadja nego v Lukasovi, porabite pa morda trikrat manj kuriva. Posu- Nastane Odgovor je:Z t o r e j zrači vprašanje, kako je sušiti snno adj 9 blago se pa niti primerjati ne da, toliko lepše mu vlago, a le do neke mere, in cicer prepihom. Zrak okoli sadja jemlj je iz ameriške sušilnice. Svarimo Vas pa da ne kupite toplejši Ako toliko več, kolikor majhoih sušiluic, ki so še celo premične, in katere sičeni zrak okol ostane ta do gotove mere z vla o na- Treba sadi potem se sad i ne suši več ta odpraviti in pripraviti imeuujcjo „Wanderdorren", ker te so ravno tako sleparske kakor Lukasove „Wanderdorren". članku „Novic" v katerih na njegovo še to-le: Lukasovi sušilnici j je govor o omenjeno je, da je tako sušilnico 281 naredil pokojai Dekleva v Košani Za tačas, ko je bila tista sušilnica narejena iu da mu ugaja, svetuje, naj se ogibajo javnih gostilnic, kolikor je moči » bila je dobra, ker boljših nismo poznali. Leta 1886. je pa De- vlja gostilnik, vendar ali vsaj previdni naj bodo. Ce te tudi prijazno pozdra 9 kleva predelal sušilnico, ker mu ni nič več ugajala dvakrat premisli, preden notri in sicer po ameriškem načinu, kolikor so seveda razmere dopuščale. Dekleva je dobil od kmetijskega ministerstva ribo ter jo dal gostilniku za svojo ameriško sušilnico 100 gld. premije greš, izlasti če hiša ni na dobrem glasu; ako je še eua blizu, hodi mimo. Nek Lakonec si je kupil v gostilnici , da mu jo pripravi za jed. Prav v vaši bliži sedaj j v Trnovem dela ravno Ali ko je gostilnik od njega zahteval tudi sira, olja in kisa » zavrnil ga je Špartanec tako-le n Kaj g. župan Urbančič večo sušilnico po ameriškem teh treh stvari še, da imam > ne bil ribe kupil." Ta anekdota nam načinu; pri njem lahko vidite vse natanko, kakšna je pojasnuje prečudno razmerje mej gostilnikom in gostom. taka sušilnica. Podučite stvari. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Jaro s lav. Gostilniki grški so bili razvpiti ljudje, nekaj zato, ker so preveč drli in sploh na denar gledali, in nekaj zato, ker se njihova obrt ni slagala z gostoljubnostjo. Za Homerove dobe so se potniki rajše vozili; pozneje so začeli vozove opuščati in so rajše jahali. Na kakoš-nih vozeh so se vozili starodavniki, kako so bili vozovi narejeni, o tem imamo zelo malo podadtkov. Navadno kakoršne nahajamo na sta-Ti dvokolesci nas spominjajo 86. Kako so potovali starodavni Grki. Toliko in tako so se vozili v dvokolescih, rodavnih spominkih zrisane. sila preprostih karioletov, kakoršnih je še dobiti v se-vernej Tinskej in Švedskej. Polagoma je ježa bolj v navado prišla. Za makendonske poslance je najel Demosten , Za kakor dandanes ljudje še nikdar več mul, a on jih je spremil na konju do Tebena niso potovali In kaj bi ne! Vsi znamenitejši kraji so take mule so imeli posebno sedlo z nasnonilom. No vi-prepreženi z železnicami, po katerih moremo za malo deti je, da so tako jahale večinoma ženske in pomeh- po morji švigajo vitki kuženi možaki. Sploh je vsak najrajše peš potoval. Tudi novcev v kratkem daleč priti, in parobrodi. Naši dedje niso mogli daleč z doma 9 zaprt javno poslaništvo atensko je peš potovalo Filipu Da umetninami, in o daljnih jim je bil svet s svojimi prirodnimi krasptami, zaprta so potovanje si olajšali, jemali so seboj robove, ki so jim nosili hrano, posodje, odejo in še drugo. Grške ceste so bile zložne in trde. Sicer je Strabon Grkom očital, da so zanemarili zidanje kloak, vodovodov in velikih cest, na kar so Rimci vso pozornost obračali. so jim bila mesta s svojimi stanovnikih naše zemlje so malo znali. No, kako je bilo to v starodavnem času kako so ondaj potovali? Po prašajmo Grke in Rimce, oni nam bodo največ povedali Prvak grškim bogovom je bil Cevs, ki je čuval ^a varuha cestam in potom so imeli boga Herma. Na vse ljudi, osobito potnike. Vsled tega je starodavni verni mnogih mestih so stali njemu posvečeni stebri, ali so Grk drage volje sprejemal potnike pod streho ter jim ležale groblje, na katero je vsak potnik po starodavnej stregel, kajti javnih gostilnic je bilo malo. Preprosti navadi vrgel kamenček, in na razpotju je stal kip tri- Grk je peš potoval, z gorjačo v roki, plemenita gospoda glave varuhinje Hekate. Pred ta znamenja so pokladali in stari ljudje so se vozili ali 8 konji ali z mulami. Vo starodavniki raznih jestvin. Kdor je prišel mimo, mogel zovi so bili ali mali na dva sedeža, ali veliki na več Je vzeti jesti, ako se je mu poljubilo. Tudi niso bra-sedežev. Čim bolje je napredovala kultura v Grkih, tem potnikom sadja trgati in jesti, kolikor je kdo potreboval, bolje je pojemalo gostoljubje. Vendar ne gre misliti, da so tujce neprijazno sprejemali, ali jim vrata celo zapirali. Ni pa istina, kar se je dolgo trdilo, da v starodavnem (Dalje prihodnjič.) času ni bilo gostilnic, ali če so vendar bile, da so red kokeaaj zahajali vanje, in to edino le nepremožni potniki : Sama ob sebi se nam naziva misel, da vsak brez izjeme vendar ni ostajal v zasobnih hišah, kedar je potoval. Gotovo je bilo posebnih hiš, ki so bile odprte vsa- Nasledki v 7? snopsa u (Dalje.) Ko potem oba Plahtača denar pri luči pregledata hotel nadlege delati drugej, stopil je v in preštejeta, deneta par bolj umazanih bankovcev na kemu. Kdor ni tako javno hišo. Pindar preslavlja Atene in Korind radi stran, drugo vsoto spravita pa pod lastni ključ. Okra-gostoljubja. Kedaj pa kedaj je bilo tu toliko potnikov, deni cestar se pa to noč ni več streznil, a drugo jutro da ni misliti, da so se namestili edino pri gostolj tudi ne pri Plahtačevih prebudil se. Precej po polunoči bnih prijateljih in znancih. Gizdani Bizantiuci so dajali naložita ga Plahtača; odneseta ga ravno na nasprotno svoja stanovanja v najem tujcem, kakor čaj nam to sporo- stran od hiše svoje po kolovozu med njive 9 tu in razni pisatelji. Tudi ob cestah in potih so stale tam ob krajih žito po nekoliko pomandrata, čes mislilo gostilnice, v katere je mogel vsak zaviti, ako ga je bila se bode, da je to Cestar sam padaje v pijanosti napravil, volja. Platarh svari v svojej dietetiki potnike, ter jim Tikoma ob poti pustita potem vsega razmršenega ležati. Rokavnjk (rekeljc) in klobuk vrgla sta nekoliko v str n 9 To 80 veliki obrisi, v katerih sem skušal pre isto tako tudi prazno listnico Cestarjevo. Tudi onih par dočiti delo, katero je pod pokroviteljstvom Nj. veličanstva umazanih bankovcev, katere bila sta Plahtača na stran povsod napredovalo, vsled česar imajo naši trgovski in dejala, našlo se je v pomendramen žitu. Prej kot sta obrtniški krogi pred Plahtača Cestarja ob poti med njivami zapustila, sta ga znovati štiridesetletno vladarstvo o vsemi drugimi povod, dostojno pra Cesar Fran kako Josip našega cesarja. zviško mišljenje samo nam po rokah in obrazu še dobro opraskala, poleg njega pa precej grčavi krepeteljc ležati pustila. Vse to napravila je kažipot sta Plahtača v namen tako, češ: mislilo bode se, da je smatra bliščeče in šumeče veselice kot izraz čaščenja bil Cestar po kakem hudobnežu vzunaj na prostem ro- in ljubavi svojiž narodov, temveč želi. da se ti čuti iz- naj se to zgodi, Nj. veličanstvo ne ražajo v tihih bližnjega. delih parsko napaden in okraden. Cestar zbudil se je iz svojega šuopsarskega dima še le drugo jutro zunaj na prostem potem, ko ga je bilo solnce dobro ogrelo. Tresii se je na vsem životu. Kose predlagam: S blage človečnosti in ljubezni do Menim torej, da govorim iz vseh čislanih udov » avna zbornica naj v tem zmislu pra je slednjič dobro ogledal, v kakem stanu je ter opazil, znuje veselo spomenico ter naj izvoli odsek iz predsed nika f pa je ob ves denar, bilo mu je kar za obupati, ne sicer za-to, ker ne bode mogel davkov plačati, marveč za to posveto in tajnika in drugih udov katerem se je najprvo o nači kako ker mu nič več za šnops in za PlahtaČKO ostalo ni. 9 Ce8tarjevemu razdevajočemu gospodarstu prišla je sodnija na sled; preklicala ga je kot zapravljica ter mu postavila varuha. Ker pa uže tako več s čem gospoda-dariti bile ni, izročilo se je Cestarjevo zanemarjeno po- sestvo novemu pridnemu gospodarju; ta poplačal je dol- vladarja dostojno pra se v zmislu presvetlega velepomenljiva štiridesetlet- nica, in o tem poročati zbornici. Ko zbornica temu nasvetu jednogl pritrdila izvoli v odsek Ivana Perdana pode: Frana Kolmana, Mak*a Krenerja Petričiča in Frana Souva gove, Bivši popravil poslopja in hlev zopet se živino napolnil. Pristopnik imel je se ženo svojo pri novem gos- podarju še kot najpotrebnejšo obleko in navadno, hrano do smrti svoje izgovorjeno. Za koristno delo pa t m dC * ' Pristopnik ni bil več sposoben; kadar je in tam z kakim tS - T T V i . ^tf^Hfl _flfl malim opravilom si prislužil soldek, zapil ga je brez od- loga pri Plahtaču na šnopsu. Za cerkev ni več dosti • ' y "P maral. Kadar je bilo ob nedeljah lepo vreme, polegal • > — je navedno na tratini ob cesti vodeči v farno cerkev med tem, ko so drugi ljudje hodili po svojo krščansko dolžnost. Prav pogostoma je ob takih prilikah vse, kar je božjega in poštenega, proklinjal. Slednjič vzel je konec v neki mlaki, kamor bil se je šnopsa pijan prekopičnil. Nad njim se je popolno vresničil slovenki pregovor: Nes- Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko imela je, kaker smo že javili, dne 21. avgusta 1. 1888. redne sejo pod predsedništvom gospoda zborničnega predsednika Josipa Kušarja, v navzočnosti gospoda c. kr. viadnega svetnika Antona G-lobočnika in naslednik gdspodov zbarničnih svetnikov: Oroslav Dolenca, Frana Hren a, Frana Kolmana, Karla Luckmann a, s Blaža M oh ar j a, Frana O mer s o, Tome P a vš le rja Josipa Ribiča, Fr. Ks. S o u v a n a. Ljud. W r i e ss n i g a in Jerneja Žitnika. j ; Gospod zbornični predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovolno število članov navzočnih, otvori sejo in iuiennje overovateljema zapisnika gospoda zbornična svetnika: Frana Kolmana in Karola Luckmanna ? Po „Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo, zvrne, rečni šnops ! (Dalje prihodnjič.) u tem naznani, da je povodom godu presvetlega Jcesarja Franca Josipa I. prosil gospoda c. kr. deželnega pred- sednika barona Winklerja > da izvoli na Najvišjem Trgovinska in obrtna zbornica. (Konec) Previdna politika v državnem gospodarstvu mestu izraziti najudanejše čestitke trgovske in obrt- •1 ■ "Ajfl^Bir^ niške zbornice. Nato došel mu je naslednji dopis c. kr. deželnega predsedništva z dne 20. avgusta 1888. št. 2237 pr.: „Vaše blagorodje! Njega ces. kr. apostolsko veličanstvo blagoizvolilo je zahvaliti se najmilostneje za čestitke, ki jih je Vaše blagorodje izrazilo v imenu trgovske in obrtniške zbornice povodom Najvišjega pro rojstnega dne. Čast mi je to javiti Vašemu blagorodju vzočila je vidno zboljšanje naših finančnih razmer in vsled brzojavke gospoda glavnega pobočnika Njega vse to je pospeševalo našo trgovino in obrtnost. Razcvet veličanstva z dne 19. t. m. v nadaljne objavljenje. Naj narodnega pouka vplival je močno na naše trgovinske prejme Vaše blagorodje zagotovilo mojega popolnega kroge in obrtniške združenem delu kulturnega napredka. Svetovna razstava je podpiral izpolnjevati naloge pri spoštovanja. u Zbornica sprejela je to poročilo z vidnim zadovolj- 1873 pričala je o velikim napredku naše države v stvom. zadnjih desetletjih in leto ze letom se ponavljajoče raz- Zbornični predsednik spominja se potem z laska stave dokazujeja, da napredujemo v trgovini, industriji, vami besedami bivšega poslanca zborničnega v dežel in obrtnosti. nem zboru, dne 23. jujja 1888 umrloga visokorodnega _ 2 M) družnic. gospoda Gustava grofa Thurn-Valsasine, na če- razmerni razdelitvi tudi v gar rakev položila je zbornica venec in čegar pugreba se je udeležil on z več gospodi zborničnimi svetniki. znamenje, da ga hoče v poaauiičeih po- Govornik prosi zbornico v nič prvem slučaji ne doprinašajo ta podjetja čisto deželnim in občinskim bremenom stajališča svo-dobrem spominu ohraniti, da vstane s sedežev. Zbor- jih podružnic, ker je gotovo neopravičeno, ako pomislimo, da imajo te podružnice in njih uradniki svoje koristi od občinskih troškov za cesto, zdravstveno redar-stvo. šole itd. in bi tedaj morali tudi razmerno k temu niča to stori. I. Rapisnik zadnje sednje ze odobri. II. Gospod zbornični svetnik Fran Ks. Souvan i poroča i da so se najodličnejši posestniki občine sodra teljstva v Trstu s prošnjo za napravo brzojavne žiške obrnili do č. kr. poštnega in brzojavnega ravna- po- staje in da je c. kr. postno in brzojavno ravnateljstvo izročilo zbornici v izjavo. Odsek se je nataoko pečal s prošnjo ter se uveril, da šteje občina sodražiška 15 doprinašati. Dežele in občine imajo tedaj pravico zahtevati, da take v njih področje nahajajoče se podružnice tudi prevzamejo razmerno njih bremena, a to bode, ker se zdaj ves davek plačuje le v mestu glavnega podjetja, le s tem mogoče, da se z zakonom določi, da s podružnicami krajev ? kateri so pri zadnjem številjenju imeli 2563 m prebivalcev, od katerih je 732 v trgu Sodražici. Tukaj spojena podjetja le primeren del svoje dobitkovine dohodnine plačajo v mestu glavnega podjetja, drugi del je 34 trgovcev in obrtnikov vrhu tega je v krajih ? spadajočih v občino; Zamoštec, Nova Štifta, Ravni dol, Šigmarice, Podklanec, Globelj in Vinice 47 obrtnikov. Posebno je treba poudariti, da je vrhu tega v Sodra- pa bo ruzmerni razdelitvi davčnim uradom tam ♦ < so podružnice* > kjer Kako to razdelitev urediti, to more dognati po unanjih znamenjih o obsegn glavnih podjetij ali po žici znatna trgovina z lesnim blagom kot domačimi obrt družnic. nimi izdelki, kateri se koti retre, sita, itd mnogo prodajejo na vse strani. Vrhu tega škafi, sklede pospe- Konečno je treba še omeniti, da s to prenaredbo sovala bi naprava brzojavne postaje znatno tudi ostalo trgovino. Gozdovi so toliki, da se znatno izvaža rezan in drug les ter tudi lesao blago. Odsek priznaje z ozirom na zdanje trgovinske odnošaje, da je potreba brzo-javne postaje v Sodražici, ter predlaga: Zbornica naj priporoča napravo te postaje pri poštnem in brzojavnem prakse, za katero se tu gre podjetja nicami spojena kakor za držav( bolj bi bila taka s podi obremenj ? kajti j vo, ,tako je tudi za podjetje vse jedno, ali naj ves davek v mestu glavnega podjetja, ali pa le jeden del v ostalem jednakih davkov plačajo tamkaj, drugi del ra pri podružnicah. Doklade, ki bi jih imele plačevati te tvrdke, bile bi navadno manjše, ravnateljstvn v Trstu. Predlog je bil sprejet i III. Gosp. zbornični svetnik Karol Luckmann Ker so w H W M navadnem mestu glavnega podjetja, namreč na Dunaj večje deželne in občinske doklade, nego v deželah. v > poroča i da linžka zbornica poslala prepis peticije, s Odsek pritrjuje temu in predlaga: Zbornica katero se je obruila radi obdačenja podružnic do c. kr finančnega ministerstva, naši zbornici s prošnjo, podpira to peticijo. l da priporoča prošnjo linške zbornice sprejet. it *"■ i - * • « (Dalje prihodnjič.) naj Predlog je bil peticiji se navaja, da je uprašauie obdačenja tistih podružnic, katere si ustanavljajo posamične tvor-nice za prodajanje svojih izelkov zunaj svojega obrto-vališča, nadalje tistih podružnic, ki si jih ustanavljajo banke in druge družbe, treba zakonito urediti. Samo ob sebi se umeje, da je glavno podjetje s svojimi ne- samostalnimi podružnicami vred le jeden jedini davčni Naši dopisi. ljubljanske okolice. 30. avgusta (Šolsko). Šolstvo je v tem okraju v pretečenih šestih letih prav pošteno objekt in da se sme obdačiti le z jedno jedino dobit-kovino in dohodarine. predovalo Nove šole ustanovile so se v Hrušici in Pirničah; stare razširile pa na Vrhniki, Dobrovi v Šiški in Preserji. Nove šole enorazrednice v Bevkah, Tomišlju Za državo je vsekakor vse jednako, kje se jej pla- in pri sv. Martinu ob Savi bodo se v kratkem ustano-čujejo davki. Za njo je vse jedno, ali se jej ves davek, vile, a one v Borovnici, na Igu in v Šmariji pa razširile ki ga ima plačati katera tvrdka, plačuje na Dunaj ali v tri in štirirazrednice. Da se šolstvo v tem okraju jeden del pri davčni blagajnici v mestu glavnega tako krepko razvija, gre vsa čast in hvala v prvi vrsti podjetja, drug del pa pri davčni blagajnici v stajališču neutrudljivemu delovanju p. n. gospoda c. kr. okrajnega njenih podružnic glavarja Janeza Mahkota, kateri za napredek šolstva v Toda to uprašanjeje zelo važno za deželo in ob- svojem okraji v resnici prav po očetovsko skrbi. dru čine, v katerih se nahajaje take podružnice, kajti ker gi vrsti Je P& tudi učiteljstvo sploh za šolo vestno vneto si morajo največji del svojega potrebnega denarja omisliti z dokladami od davkov, imajo tudi pravico do tega Na Vrhniki in v Šentvidu nad Ljubljano namera in zelo delavno. da taka s podružnicami spojena podjetja ne plačajo svo- vaJ° se ustanoviti obrtnijsko-nadalj jih davkov vseh v mestu glavnega podjetja, ampak po dino tetKU poduku pristopno. tečaji za mla 290 Rednih šol bilo je v tem okraji pretočenega šols- pričakovala tje tudi gospa Hočevarjova in da je tudi kega leta 27, šole za silo pa 3 na Golem, pri sveti Ka- v obče še marsikedo, komur bi vsaj po volji ne bilo, tarini in v Podlipi, dalje ena privatna šola y Medvodah ako bi bil slavnostni govor zgol le slovenski. in dve ekskuredni šoli: v Bevkah in Tomišlju. vsem skupaj bilo je 16 eno » dvo i 1 tri, m štirirazrednih šol. Na vseh eno-in dvorazrednicah bil je poduk poludneven; le na dekliški dvorazrednici na Vrhniki podučevalo se je celodnevno. Slučaji bili so pa tudi nanesli, da se je bilo v nekaterih razredih na čveterorazrednicah v Šentvidu in na Vrhniki moral za časno poludnevni poduk vpeljati. Tako bil je skoz celo leto celodnevni poduk edino na trirazrednici v Šiški. Edina vrhniška šola bila je po spolu ločena. Na šolah tega okraja podučevalo je 36 učiteljev in učiteljic. Od vseh teh bili so le 4 učitelji se zrelostnimi vsi drugi učitelji in učiteljice pa se spričali učiteljske sposobnosti prevideni. Brez vsakih učiteljskih spričeval podučevali so samo učitelji za silo. Veroučiteljev bilo je 33. ženskih ročnih delih podučevalo je deklice pri vatnih oseb in 7 izprašanih učiteljic iz tega predmeta. Premeščena bila je med šolskim letom gospodična Roz- sno bilo Primožiču, začasnemu su- man iz Dobrove v Kropo; njeno mesto podelj je izprašanemu kandidatu plentu na vadnici c kr učiteljišča v Ljublj Gosp učitelj Suhadobnik v Šmartinjem pod Šmarno goro bil je upokoj to mesto podeljeno bilo potem Čr nagoju. Umrl je med šolskim letom g. nadučitelj Primož Ušeničnik na Igu. Šolska poslopja so sploh v dobrem in prav dobrem stanu; le na treh krajih ne zadostujejo. Tudi v tem obziru se je v pretečenem šolskem letu uže precej zbolj- šalo 5 tO da ne povsod. Šolska hiša mora se uže od vzunaj po snagi in čednosti od drugih poslopij v kraju ločiti! učitelji voditelji šol naj toraj vsako pomankljivost prec sproti javijo krajnim šolskim svetom, da se tako vsi nedostatki sproti odpravljajo in vsaka hiba koj zopet popravi. Na prezračevanje šolskih sob naj se ima več po- > na zora. Šolska oprava je na 7 šolah v prav dobrem 15. v dobrem, na 3 v zadostnem in na 2 pa v nezadostnem stanu. Prav stare klopi so na a čisto nove pa na šolah. Stare, nevkretne klopi naj se na dotičnih mestih po upljivanju šolskih voditeljev pri krajnih šolskih svetih z času primernimi novimi nadomestile. (Dalje prihodnjič.) Krškega septembra. Nekateri ljudje so take Res, da je bila navzoča tudi šolska mladina z učitelj i pa tudi vodja meščanske šole nagovarjal je zbrane le nemško, večina njegovih učencev, ki so nastopili oder, govorila je nemško, — tako da se nam dozdeva, da je omenjeni dopisnik moral le prav name noma v govoru Pfeiferjevim dlake iskati, ako je v par nemških stavkih njegovih našel kaj spodtakljivega. Pri slavnosti navzoče prebivalstvo Krško in gostje sprejeli so slavnostni govor z veliko in glasno pohvalo. Slavnostni govor glasil se je tako: Slavna gospoda! Kedarkoli praznuje se v hiši staroslavne Habsburške rodovine slovesni dogodek, takoj s hrepene V8i narodi prostrane (širne) naše domovine pri taki slovesni priliki, ponavljati prirojene čute iskrene ljubezni in neo- • « mahljive zvestobe do presvetle vladarske hiše. . o priliki Enako vzvišene čute izražali smo 1879 25 letne cesarjeve poroke, 1881. ob cesarjeviča Ru- dolfa zaročitvi in 1883. Ko smo obhajali slavnost 600 letne zveze naše dežele z Habsburško vladajočo hišo. Zopet se bliža slovesni dan dan 401etnega vladanja Nj. Veličanstva premilostljivega našega cesarja Franca Jožefa I. Tudi naša občina polna goreče ljubezni in glcboke hvaležuosti do Njega, ki ga zaupljivo imenujemo svojega dobrotljivega Očeta, praznuje danes pomenljivi ta praznik. Mladih let stopil je viteški naš vladar na vzvišeni prestol v burnem času, ko so divjale politične in narodne strasti po vsi Europi ko celo bratje in sinovi skupn naše domovine Austrije sovražno nasproti si stali na bojnem polji prelivaje bratovsko kri v krvavem boji. fH fi ' i p r, LWB7Jr t ii r • JHffl p I B^BE Wm hbeLm H yP| M ilh, ■ T ^^pHflBnBS^B^^HE^ H Modrost mladnga vladarja premagala je srečno te težave, viharni valovi so se polegli, Avstrijski narodi se umirili v kulturnem delu in napredku, tako da je naš premilostljivi vladar v očetovski ljubezni odvezal težke spone zemljiškega jarma reševaje kmeta družne tlake, ter podelil vsim mnogojezičnim svojim narodom enake pravice, narodno ravnopravnost in ustavno življenje, kterega deležni so samopravni zbori počenši od občine do deželnega in državnega zbora. Nopolnile so nas tedaj nove nade, požrtovalna do-morodna ljubezen razgorela se je z novo silo. Ogreti z vjenim blagim plamenom, pozabili smo i krvi, da jih vedno kaj šiplje ali bode. Tako je tudi ne- kmalu krvave rane 1859 1. in 1866. 1. ko so nenasitljivi kega dopisnika s krškega v „S1. N." bodlo onih par Lahi s pomočjo nam vedno sovražnega zaveznika odtr- nemških stavkov, katere je poslanec in župan V. Pfeifer gali solnčne Lombardske ravnine in krasne pokrajine dne 18. avgusta pri slavnosti mesta krškega v proslavo Beneškega raja. 401etnega vladanja cesarjevega vpletel v svoj slavnosti . m { W govor. Vendar nismo zgubili poguma v tej britki nesreči, v s še večjo marljivostjo posvetili smo se kulturnemu delu kateri namen je to storil g. Pfeifer, je po vsem ter na svetovni razstavi 1873. 1. s svojim velikanskim umevno, ako ne preziramo, da so bili pri slavnosti nav- caprdkom začudili ves s\et. zastopnik vojaštva, sosednji zastopnik velikega posestva kranjskega grof Erwin Auersperg, da se je plemenito pogumno srce srečno rešilo Berolinsko častno Nadejati se je tudi, da bode vitežkega vladarja 29 J nalogo, ter uvedlo red iu mir v sosednih deželah, kjer je dolga stoletja gospodovalo turško barbarstvo. Tako stoji sedaj naša slavna država mogočna in ponosna med velikimi evropskimi državami. Ni ga ljudstva po vsem širokem svetu, loublj&ne Ravno pred tednom, dne ki tako zvesto udano Nov deželni glavar kranjski. 29. avgusta, ko smo imeli še zadnje novice, došla nam je uradna vest, da je za deželnega glavarja Kranjske imenovan gos. sprejeti v »Novice bilo skrbnemu svojemu vladarju, kakor je Avstrijansko; vsaj pa tudi dobro zna, kako neumorno posvečuje Njegovo Veličanstvo svoje moči vsestranskemu blagostanju, f 1 kako verno deli srečo in nesrečo z zvestimi svojimi narodi, kako je blago Njegovo srce voljno nakloniti bogate njo Poki u k da nism Naj nam n. čitatelii naši ne zame ravno skimi listi te novice naznanile že pred tednom, ako bili to mogli storiti prvi med vsemi ljublj podpore cerkvam, šolam i. t. d, ter usmiliti se revežev, ktere zadenejo toča, ogenj ali druge nesreče. le veljalo do zadujega zdihleja, fce danes velja bo kar je pred davnimi stoletji izrekel preded slavne n?še valstvo, po vsem zadovoliti tem imenovanjem je toraj konec storjen onem kedo izmed poslancev deželnega zbora pride v — -----in odboru. r vlade da je najvišj avtonomnega oblastva, podelilo oni osebi, sami in prosto zbrali za freie Gemeinde, als festeste Grundlage des freien Staates geschaffen, und durch Vervollkommnung der Heeresor- vseh krajev dežele in tudi ganisation, eine wirksame Vertheidigung unseres Vater- naše vojvodine Pa zadovoljnost o tem imenovanji veselo odmeva z od prijateljev naših izvan Seg- Her- Ne landes ermoglicht sowie eifrig bestrebt ist, nungen elementarer Bildung, das ist jener wahren zens- und Charakterbildung, die der Religion und Sitte nicht entbehren kanu, zum Gemeingute AUer zu machen. Novomesto novemu glavarju omenjamo več brzojavnih pozdravov, ki so došli J rodoljubnih častiteljev, društev in od posameznih tovarišev, prijatelj » Vrhnika bčin n. pr. občine Dieser Seiner Fiirsorge fiir j Cultur und Bildung med drugimi navedemo n haben wir es zu dankeu, dass unter seiner Regierung se glasi sich ein edler Burger dieser Stadt gefunden, welcher auf diesen historischeu Boden, den einst wilde Osmanen- novemu deželnemu glavarju Horden mit ihrem blutigen Handwerk trankten, diesen Vipava, Dolenji-Logatec iu pa ono došlo z mesta Lož Bled ■a ki Občina mesta Lož častita svojemu zastopniku, kot herrlichen Friedenstempel zur Erziehung und Bildung der Jugend geschaffen." Draga moja mladina, nada naše prihodnosti, Ti imenovauju in izrekuj njegovemu zasluženemu prepričanje, da se bode imenovanja radovala vsa kranjska dežela tega Enako gorak odmev nahaja to imenvanje na Pri morskem, Tirolskem stopiš nekdaj na naše mesto, kedar mi ostareli > Moravskem in Češkem Posebno iščemo mir in počitek; Tebi izročimo zvestobo in uda nost do presvetlega cesarja neskaljeno. Kakor smo jo si po- Prijazen je novemu glavarju iz Prage došli.'pozdrav dežel nega maršala Češke kneza Jurj n Moja mi sprejeli neomadeževano od svojih očetov in ajboljša vošila Lobkovica, ki se glasi pred nikov pred davnimi stoletji; ohrani jo v čistem srcu, da jo nekdaj zapustiš tudi neskaljeno, kot sveto naročilo Vsim prihodnim rodovom. pozdraviti kot svojega kolega Veselim se, da Vas zopet morem u Občina i Dobro v kateri je glavar do sedaj redno bival pri Ljublj > izrazila je svoje veselj in -----J ~ " * jV Naj nam vsim ostane v neugasljivem spominu veli- Ljubljane zvedila ta častni denašnji praznik, kterega naudani goreče ljubezni in hvaležnosti do našega cesarja obhajamo danes ob bregovih bistre Save in prijaznih vinskih goric z vročo občani in željo: sočutje s tem, da je dne 29. avgusta zvečer, ko novica, nad hišo izvolj se je pod cerkvenimi lipami dala z možnarji streljati celo uro od 8 do 9. ure. drugi dan prišli so mu čestitat trije odlični peli nedeljo večer so mu domači pevci Naj Vsigamogočni ved čuva Vladarja, kterega mila roka naj premilostlj zavetje v ih asih težnjah in potrebah vrsto lepih pesem pred hišo. Narodna stranka na Kranj skem sme se ponašati, da ima na razpolaganje za to v. Novo nam bodo vsigdar varno dostojanstvo več izvrstno sposobnih zastopuiko imeuovani glavar pa se sme Bog ohrani, Bog obvaruj nam cesarja, Austri Slava našemu inilostljivemu cesarju Franc Jožefu I ejati, d bode s prijate! blagor dežel in gel roda nositi častn podporo to dostajaustvo v Minuli ponedeljek pozdravili so gg. deželui odborniki novega glavarja v njegovi pisarni v dvorci, glavarjev namestnik cesarski svetnik Murnik pozdravil je v imenu Smrt pobera. odborovem, čestitaj Dne 31. avgusta umrl je v mu Najvišjem imenovanji z prav Ljubljani po dolgem bolehanji, c. kr. okrajni glavar in srčnimi besedami. Potem zahvalil se je gla z enako in bivši kočevski poslanec W. Dollhoff v starosti gorkim kratkim odgovorom vsemu odboru in vsakemu 63 let. Malo pred umrl je vpokojeni svetovalec nad odborniku posebej s prošnjo, da naj ga prijazno podpi- sodnije Graske dr. E. pl. Lehmann v 72. letu sta i » rajo pri delovanji v blagor dežele. Potem nastopili 80 vsi uradniki s predstojniki čelu. Na pozdrav g. odbornika posameznih uradov na Detela zahvalil se je glavar, je omenjal posla svojega deželnega odbora in deželnih uradov ter priznajoč po-voljno delovanje deželnih uradov, izrekel glede prihodnosti nado, da se iz deželnega zbora, iz vse dežele in druzih krogov, ki poslujejo z deželnimi uradi, ne bode čulo druzega kot hvala. Potem je glavar na kratko nagovarjal posamezne višje uradnike, si je dal po primerju Fuchs-u predstaviti nekatere še neznane mu zdravnike in je s tem sklenil predstavljanje. rosti; dalje umrl je v Trebnem bivši ljubljauski mestni fizik dr. Kovatsch. Včeraj pa je umrl v Mokronogu z ljubljanskih narodnih krogov dobro znani trgovec Ivan Tisen ? se 41 let star m včeraj zvečer ob U1/ i uri je umrl moč stare korenine gosp Anton Povše > oče čitateljem „Novic* dobro poznanega strokovnjaka v kmetijstvu vodje Fr. Povšeta o starosti 86 let. Naj jim bodo zemlja lahka! Včeraj došla se le deželnemu glavarju poklonit Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. — Nepričakovan prihod Ruske carovne si vredujejo svoj red v Grnunden iznenadil je kroge deputacija mesta Idrije, z g. županom Stef. Lapajnetom na čelu. za dalj časa naprej Naravno je vitežki naš ^esar porabil to priliko gostoljubno pozdraviti nam došlo Zagradba potoka Trebiža pri Radečah vrši se v smislu skleni dežel i v posta in 30. avgusta prišla sta si prevzvišenosti gg. poljedelski minister grof F a 1 k e n h a v predsednik najvišjega računskega sosedno vladaribo. Takoj odpeljal se je v Gmunden in akoravno se mu je bilo moč, tam pri svojih gostih muditi se le malo nad 2 uri, opravil je vender ta posel sosedne prijaznosti, potem pa se takoj odpeljal v Pizek dvora grof Hohenwart ogledat zagradna dela, začasna bivališča delavcev na Češko vojaškim vajam radeške avcev kaznjencev in pa vlani pogoreli del _ Visoka obiskovalcabila staž streli možnarjev sprejeta, dvorni svetovalec S a 1 predstavil je prev zvišenistoma navzoče gospode, občinski svetovalec Kirch- je ministru zahvalil v občine, belo oblečena e izročila šop iz gorskih cvetic. Potem se mu Vaje vršile so se v popolno zadovoljnost cesarjevo, on sam pa je bil povsod, kjer koli seje prikazal sprejet z živahno navdušenostjo. Nadvojvodi in pa vojaški zastopniki bili so pri vajah navzoči. Ruska. — Carska rodbina nastopi danes potovanje proti jugu v bližino Kavkaško, za kar je odločen čas dveh mesecev, ob enem predenejo se vojaške vaje pri Elizabetnem Gradu, katerih se udeleži tudi car. maver deklica pa ogledala sta si visoka gospoda že v izdatni meri dognanj zagradna dela ter se po poslovljenji vrnila na Trebiž. Dolžne pisma novega 4°/0 posojila kranjske de žele, prodajajo se po dovolenji c. kr. finančnega mini- rešena. S Tobleh vrnil se je skoz Ljubljano proti jugu Srbska. Videti je j da kralj namerava izvan dežele ostati, dokler njegova pravda o ločitvi zakona ni > sterstva, prosto na borsah prodajo trgov Ljubljani posredujete to se je mudil dva dni v Postojni, ostane tri tedne v Opa Maver in pa Lukmann. Ker se ciji potem nekaj časa v Gleichenbergu in se koncem posojilo v 40 letih gotovo vrne v polni vrednosti kolikor se pisma 1 za tega mesca vrne nazaj na Srbsko. > akoravn toda imajo tudi dolžna pisma se obrestijo s štirim visok kurs (ceno) namreč 98 . od sto primeroma 75 kr. do 99 gld. 25 Žitna cena kr za 100 nominalne vrednosti Sijajno praznovanje 25 letnice obstanka Lju. v Ljubljani 25. avgusta 1888. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 95 kr. banaške bljanskega n Sokola i. vršilo se bode v navzočnosti mno- 7 gold. 32 kr tursice 5 gold 70 k soršice 5 gold gobrojnih unajnih gostov s Hrvatskega dne 8. in in a Ceskeg t. m. Spored obsega: sv. mašo, skupni obed, javna telovadba, tekmovalna dirka slovenskih kolesarjev, ples, izlet na Rožnik, tekmovalna telovadba slavnostni strelišči To kaže 75 kr. ovsa 4 gold rži 5 gold. 30 kr. ječmena 3 gold, 10 kr. kr ajd 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold 44 kr. Krompir 2 gold. 05 kr. 100 kilogramov. občni zbor » V Kranji 27. avgusta. » popoludne banket na starem Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. Rrž 4 gold. 55 kr. i zvečer gledališna slavnostna predstava v Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen da se bode 25 let stari pokazal V vsi svoji 1 gold. 22 kr. — Ajda 4 gold. 22 kr. — Slama 100 kilogr, Špeh 1 kilogr* kraposti in sijajni svitlobi in da bode splošna vdeležba 1 gold. 60 kr Seno 2 gold. kr veličastna 44 kr. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. f I • . — ) r 4,- ^ r .-. .v. V . Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki.