AÑO (LETO) XXVIII (22) No. (štev.) 15 ESLOVENIA LIBRE! BUENOS AIRES 10. aprila 1960 Slovenski dan Slovenska demokratična emigracija, ki je prišla v svet po drugi svetovni vojni, je pokazala veliko življenjsko ti- ne množice vernikov pred baziliko sv. to. S to ugotovitvijo nočemo podcenje- ' Petra v Rimu ter je izjavil, da „Cer- PAPEŽEV1 POZIV3 CERKVI IN ČLOVEŠTVU Papež Pavel VI. je imel za velikonočne praznike več nagovorov na zbra- vati dela prejšnje slovenske emigracije, Nasprotno; zasluži priznanje za vse napore pri ohranjevanju slovenske besede in slovenskih izročil. Struktura protikomunistične emigracije je bila le bistveno drugačna in pestrejša. Zaradi številnih inteligenčnih poklicev je bila možnost udejstvovanja te emigracije mnogo širša. In te možnosti je izrabila v veliki meri. Nele, da so se uveljavili posamezniki v umetniškem ustvarjanju, v znanosti, gospodarstvu, športu itd. je število ustanov in Organizacij po vseh kontinentih tolikšno, da pred dobrimi 20 leti ■vsega tega nismo ne slutili, ne pričakovali: cerkve, dvorane, društveni domovi, pristave, športni prostori, hranilnice itd. Osnovnošolski in srednješolski tečaji ter slovenski del univerze. Že slovenski domovi v svetu sami so vzbudili pozornost in presenečenje, ko smo v Zborniku Svob. Slovenije za leto 1967 opisali vse in to iz vseh kontinentov. Pregledi knjižnih izdaj slovenske' politične emigracije, ki jih vsako leto objavlja Zdravko Novak iz ZDA, so neprecenljiv dokaz ustvarjalne sile posameznikov in ustanov v politični emigraciji. Zgodovinar te emigracije pa bo našel tudi senčne strani. Drobljenje in cepljenje sil zaradi različnih, velikokrat le navidez različnih pogledov na ta ali oni problem iz naše preteklosti ali bodočnosti; zaradi nestrpnosti, ker ni osebnih razgovorov in izmenjav misli; zaradi pomanjkanja medsebojnega poznavanja in krajevne občutljivosti. Če tako, samo bežno nakažemo pozitivne in negativne strani naše emigracije, moramo priznati, da je bila zamisel Društva Slovencev — sedaj Zedinjene Slovenije — pred 13 leti v Argentini o uvedbi Slovenskih dni nad vse posrečena. To dokazuje tudi okol-nost, da so jo prevzeli tudi izseljenci po ostalih kontinentih. Slovenski dan naj bo dan, ko si obljubimo, da smo Slovenci, ki se •zavedamo svojega poslanstva kot politična in ideološka emigracija. Le tako moremo dati tudi dober zgled mlademu rodu. Saj ga le prevečkrat odbijamo z medsebojnimi razprtijami in osebnimi obračunavanji. Dokažimo, da je to le bolj videz in zunanjost, ali pa delo posameznikov, ki niso zreli za javno delo in poslanstvo naše emigracije. Dokažimo, da med tistimi, ki se zavedajo odgovornosti javnega dela, ni sporov. Različni pogledi pa so v vsaki demokraciji in v svobodi, kjer posamezniki in skupine iščejo najboljšo pot za duhovno rast in blagostanje posameznika in družbe. V Argentini ima skrb za izvedbo Slovenskega dne osrednje društvo Zedinjena Slovenija, ki naj skupaj z vsemi ostalimi organizacijami in ustanovami pripravi in izvede ta dan. Med dosedanjimi slovenskimi dnevi so mnogi zelo uspeli po sporedu in udeležbi. Nekateri so bili posvečeni pomembnim zgodovinskim dogodkom (40-letnica Majniške deklaracije), ali velikim možem (Slomšek). Videli smo lepe razstave, nastope pevskih zborov in folklore, fantov, deklet in otrok. Slišali smo govore, polne bogatih misli. Nad vse razveseljivo pa je bilo to, da so ta dan prišli slovenski izseljenci, različnih misli in pogledov, različnih ustanov in organizacij. Ohranimo sedaj že tradicionalni slovenski dan! Dajmo mu vsako leto še močnejši poudarek! Naj bo to manifestacija naše skupne volje, da smo pripravljeni vse storiti, da slovenska beseda v naši emigraciji ne bo zamrla. 'Naj bo slovenski dan mogočen klic bratom v domovini, da, zvesti krščanskim in demokratičnim načelom, nismo prav nič popustili v odnosu do komunizma, o katerem smo slajkoprej prepričani, da je prinesel našemu narodu največjo nesrečo, in da komunistična diktatura uničuje narodno in duhovno rast in zavira gospodarski razvoj ter napredek. Zato si na vsak slovenski dan znova obljubimo, da bomo vztrajali v skupnem kev danes prestaja težko trpljenje... Gospod nas težko preizkuša“. Omenjal je tiste, ki zapuščajo Cerkev, in upor mnogih duhovnikov proti cerkvenim ustanovam, tradiciji, avtoriteti in edinosti. Dodal je: „Cerkev trpi vsled izstopanja in škandalov nekaterih duhovnikov in redovnikov, ki križajo Cerkev.“ Omenjal je potek 2. vatikanskega koncila, ko je kazalo, da se je Cerkev podala na novo in optimistično pot „odprtega krščanstva, svobodnega sleherne srednjeveške trdote in sleherne pesimistične razlage o človeštvu“. „Vendar pa,“ je nadaljeval sv. oče, „Cerkev trpi vsled silnega pomanjkanja zakonite svobode v tolikih deželah sveta. Trpi vsled zapuščanja tolikih vernikov in predvsem vS’ed nemirnega, kritičnega, neurejenega in uničevalnega upora tolikih njenih otrok... proti njeni nujni edinosti, proti njenim bistvenim ustanovam, proti njenim kanonskim načelom, njeni tradiciji, njeni notranji strnjenosti, njeni avtoriteti, nenadomestljivemu načelu resnice, edinosti in usmiljenja; proti njenim zahtevam po svetosti in žrtvah.“ „Trpi vsled bega ih škandala nekaterih duhovnikov in redovnikov, ki kri-. žajo Cerkev.“ , Papež Pavel VI. je nato pozval vernike, naj ne odrečejo Cerkvi svoje duhovne solidarnosti in svojih molitev. „Naj vas ne prevzame strah, nezaupanje, temveč trpite in ljubite s Cerkvijo. Delajte in upajte s Cerkvijo.“ V svoji velikonočni poslanici svetu pa je Pavel VI. zahteval, naj se današnji človek nauči samega sebe vladati, čeprav je težko sredi vse vrste obilja modernega sveta. „Krščanstvo ni lahko, toda je srečno,“ je vzkliknil papež. Srečni smo, da vam moremo oznaniti srečo velike noči. Srečno ekumensko veliko noč želimo vsem bratom v Kristusu, vsem ljudem.“ Nato je nadaljeval: „Učenje božje besede je težko učenje, ker prehaja okvir običajnosti in logiko razuma. Je staro učenje, ki cesto uporablja izraze, tuje in komaj dojemljive današnjemu človeškemu razumu in didaktičnemu žargonu modeme generacije. Je resno učenje, v neprestanem nasprotju z lahkotnimi čutnimi navadami, v katere se pohota odeva z bleščečim oblačilom svobode. Krščanstvo mora vzbuditi nove in junaške moralne sile v slabotnem človeškem telesu,“ je dodal papež. In zaključil: „Je to zato dolžnost, ki je cesto nepopularna in po mnenju mnogih zastarela ter neprijetna za uho I Z modernega človeka, ki je odprto le vabilom dolce vite počutnosti, naslade, oblasti in samozadostnosti.“ Buscad ante todo el reino de Dios Durante la festividad pascual, el papa Paulo VI saludó a todos los pueblos con un mensaje esperanzado. Refiriéndose entre otras cosas a la doctrina cristiana puntualizó: “Es una doctrina impopular y juzgada por muchos como algo superado y hostil a los oídos de la gente modema, abiertos a la lisonja de la dulce vida de los sentidos, de la opulencia, del peder, de la autosuficiencia.” “No será superfluo recordar en este momento que la economía de la salvación polarizada en torno de la ciudad del espíritu hoy y dél cielo mañana, no paraliza la economía temporal que edifica la deidad terrena, donde él hombre pueda vivir como hombre, en la verdadera libertad, en lá justicia social, en la búsqueda del saber, en la laboriosidad, en lá justa distribución de los bienes terrenos, en el amor honesto y amigo, en el orden siempre huevo y en la paf, en una palabra: en esa a'egría de vivir que Cristo mismo ha anunciado como fruto abundante para quien busca, por encima de todo, o' reino de Dios.” Iščite predvsem božje kraljestvo Med velikonočnimi prazniki je papež Pavel VI. pozdravil vse narode s poslanico, polno upanja. V njej je med drugim zatrjeval: „Krščanstvo ni privlačno, mnogi sodijo, da je nekaj preživetegd in sovražnega posluhu modemih ljudi, ki so odprti le prilizovanju, sladkostim življenja, bogastvu, oblasti in samozadovoljevanju.“ „Ne bo odveč, da se spomnimo v tem trenutku, da je ekonomija odrešenja osredotočena v mestu duha danes in v nebesih jutri, in ne paralizira časovne ekonomije, ki gradi zemeljsko božanstvo, kjer bo lahko človek živel kot tak, v resnični svobodi, v socialni pravičnosti in iskanju znanosti v delu, v pravični razdelitvi zemeljskih dobrin, v pošteni in prijateljski ljbezni v vedno novem redu in miru, z eno besedo: v tislem veselju, ki ga je že Kristus napovedal kot stoletni sad za tistega, ki išče predvsem božje kraljestvo.“ češkoslovaška pod novim sovjetskim pritiskom Moskva je vsled Češkoslovaških protisovjetskih demonstracij v Pragi in po vsej. češkoslovaški ob priliki zmage češkoslovaškega hokejskega moštva nad sovjetskim na mednarodnih tekmah v Stockholmu z rezultatom 4:3, poslala v Prago svojega vojnega’ ministra gra-la Grečka te namestnika sovjetskega zunanjega ministra ¡Semjonova. Oba sta v imenu sovjetske vlade zahtevala najstrožje varnostne ukrepe češke vlade proti izgrednikom, Semjonov pa je še posebej zahteval najstrožjo uvedbo—tiskovne cenzure v državi. Rezultat novega sovjetskega pritiska je bil Dubčekov govor na praškem radiu, v katerem je opozoril češkoslovaško prebivalstvo, da je „država znova v nevarnosti pred sovjetskimi tanki. Ni razloga za paniko, toda vsakdo mora vedeti, da nam čas za ‘normalizacijo’ poteka. Imamo samo dve možnosti: takoj vzpostaviti red ali pa se znova znajti v položaju, v kakršnem smo bili ob koncu lanskega avgusta“, je zaključil Dubček. Češkoslovaška komunistična vlada je izvedla prve čistke med češkoslovaškimi časnikarji. Iz uredništva vodil- nega češkoslovaškega dnevnika Rude Pravo je odstavila dva ‘napredna’ urednika in ju zamenjala s tremi ‘konzer-vativci’. Nekateri delavski sindikati so se pridružili češkoslovaški vladi in napadli „napredne elemente v državi, ki so v resnici prot ¡revolucionar Y‘. Opazovalci menijo, da skušajo sindikati pomagati vladi prebroditi novo krizo v odnosih do sovjetov na ta način, da na zunaj nastopajo proti naprednim elementom, kakor so to storili v zvezi s študentovskimi protisovjetskimi akcijami pred nekaj meseci. Ker je bilo tudi med češkoslovaškimi častniki in moštvom čutiti močno protisovjetsko razpoloženje in v nekaterih vojaških edinicah celo protisovjetsko gibanje, se je na inšpekcijsko potovanje po državi podal predsednik države gral. Ludvik Svoboda. V daljšem razgovoru se je zadržal predvsem v velikih vojaških taboriščih pri čeških Budjejovi-cah, od koder so prihajala v Prago poročila o vedno večji opoziciji med častniki in moštvom proti sovjetski okupaciji države. TEDNA Posebna koordinacijska konferenca za Latinsko Ameriko je na zasedanju v Santiagu v Čilu nastopila proti gospodarskem pritisku ZDA proti Peruju, ki je v sporu z ameriško vlado zaradi po-državitve ameriške petrolejske družbe. Med tem je ameriška vlada že sama objavila, da je odložila izvajanje gospodarskih sankcij proti Peruju. Brazilski predsednik maršal Artur da Costa e Silva je ob petletnici brazilske revolucije izjavil, da ni diktator, ker to noče biti.. Tistega, ki bi skušal to revolucijo izrabljati za uvedbo diktatorske oblasti, bi obsodila tako narod, kakor tudi tisti, ki so v njegovem imenu izvršili revolucijo. V Caracasu je v 84. letu starosti umrl biv. venezuelski predsednik Ro-mulo Gallegos. Bolj kot državnik je v svetu znan kot pisatelj romana Gospa Bárbara, V Meksiku je v premogovniku Nueva Rosita zaradi eksplozije plina izgubilo življenje 157 rudarjev. Na Dunaju je vodja avstrijske socialistične stranke na zborovanju predstavnikov socialističnih strank iz dvanajstih držav kritiziral de Gaulla za- V TEDEN radi njegove „trmaste“ politike, s katero ovira graditev Združene Evrope. Generalisimus Franco je ob 30-let-nici zaključka španske državljanske vojne proglasil splošno amnestijo za vse zločine med državljansko vojno. Vojske držav Varšavskega pakta so zaključile vojaške vaje, katerih se, je prvič po sovjetski zasedbi udeleževala tudi češkoslovaška vojska. Na veliko noč so čutili močne potresne sunke v Turčiji, na1 Danskem in Norveškem. Sezerol Aga Yahia Khan, novi pakistanski predsednik, ki je za ohranitev reda v državi proglasil obsedno stanje, je pozval ljudstvo naj prijavi vsak primer korupcije v državni upravi. Za korupcioniste, črnoborzijance in navi-jalce cen so predvidene kazni do 14 let. V Italiji imajo znova stavkovna gibanja delavstva. Povečali so se tudi teroristični napadi. V Atlantskem oceanu se mudi močna skupina sovjetskih vojnih ladij: 8 podmornic, 3 rušilci in 3 križarke opremljene z raketnimi izstrelki, ter več pomožnih ladij za spremstvo. Ni še znano, kam je namenjeno to sovjetsko vojna ladjevje. Za pomiritev Bližnjega vzhoda Razgovori med ZDA. Anglijo, Francijo in ZSSR o ureditvi položaja na Bližnjem vzhodu so utrpeli pretekli teden udarec, ko je prišlo med ZSSR in Francijo na eni ter ZDA in Anglijo na drugi strani do nesoglasja glede sprejetja v Varnostnem svetu ZN resolucije, s katero je bil Izrael opozorjen na krivičnost njegovih nedavnih letalskih napadov na Jordanijo. ZDA in Anglija sta glasovali proti resoluciji, medtem ko sta jo ZSSR in Francija predložili ¿n izglasovali. Izraelski vojni minister Dayan je izjavil, da Izrael ne bo pristal na ukaze katere koli zunanje sile o urejanju razmer na Bližnjem vzhodu ter vztraja pri direktnih pogajanjih med Izraelom in posameznimi arabskimi državami. Jordanijski kralj Hussein pa je medtem imel razgovore z agipčanskim diktatorjem Nasser jem, arabskim kraljem Fejsalom, libanonskim predsednikom Heloujem ter francoskim predsednikom De Gaullom. Iz Pariza je odletel tudi na razgovore z ameriškim predsednikom Nixonom v Belo hišo. in složnem delu vse dotlej, da bodo svobodni tudi naši bratje v domovini in deležni dobrin demokratične vlade, ki si jo bo narod sam izvolil. M. S. ZSSR v umakni- Iz življenja in dogajanja v Argentini Argentinska vlada v Patagoniji ZDA, Anglija, Francija in glavnem pripravljajo načrt o tvi izraelske vojske z okupiranih arabskih področij, ki jih je zasedla v predlanski bliskoviti vojni, kakor je že takrat sklenil Varnostni svet ZN, česar pa Izrael ni hotel izpolniti. Vsaka država na Bližnjem vzhodu pa mora istočasno tudi priznati pravico do obstoja katere koli druge države na tem področju. Zadnja poročila z Bližnjega vzhoda omenjajo hude letalske ter topniške Bo je Izraelcev z Jordanci in Egipčani. Papež Pavel VI. nadalje čisti cerkev razne zunanje navlake. Tako je odredil, da morajo iz rimskih cerkva, ki jih imajo titulami kardinali odstraniti njihove slike, razkošna in dragocena oblačila naj kardinali in škofje veš ne uporabljajo. Prav tako je odpravil rdeče klobuke kardinalov ter dragocene čevlje s srebrnimi zaponkami. V bodoče je naslavljati kardinale samo z „eminenco“ ali „gospod kardinal“, škofe pa z nazivom „ekselenca“ ali „gospod škof“. Služabniki Cerkve morajo že na zunaj kazati, da so predstavniki božje ustanove, ki jo mora razodevati skromnost, ne bogastvo ter razkošje in sijaj. Pretekli ponedeljek, 7. aprila, je predsednik države gen. Ongania s svojimi ministri, državnimi tajniki in podtajniki ter šefi posameznih oddelkov po ministrstvih — vsega spremstva je nad 100 — odpotoval, da se za več dni nastani na jugu Argentine, ter tam, na licu mesta, spozna resnične potrebe in ukrene najnujnejše korake za boljši razvoj in večji napredek Patagonije- To, potovanje ni prvo te vrste. Že lansko, leto se je podoben proces izvršil v provinci Tucuman. Že sedaj predvidevajo razne ukrepe, ki jih bo vlada podvzela za izboljšanje ekonomskega položaja Patagonije. Med temi izstopajo zgradba veleobrata za centrale Futaleufii, katerih skupni stroški znašajo okoli 60 milijonov dolarjev; modernizacija pristanišč; pogodba o re-aktivaciji živinerejstva; demografični razvoj; načrti za rešitev stanovanjskega problema; ter razne kulturne in turistične pogodbe, ki bodo skupaj doprinesle končno vključitev Patagonije v integralno narodno življenje. Predsednik Ongania se bo mudil na jugu šest dni. Glavni sedež bo imel v Rio Gallegos, obiskal pa bo tudi Ushu-aio in Rio Grande na Ognjeni zemlji, Puerto Santa Cruz in Comodoro Riva-davia, Rawson, Esquel in Trelew. Na vseh teh krajih bo imel sestanke s ta-mošnjimi oblastmi in prebivalci, s katerimi se bo razgovarjal o potrebah krajev in ljudi, ter poslušal njihove že- lje, kako naj se usmeri razvoj Patagonije. Ob zaključku svojega bivanja bo govoril preko radia vsemu narodu. Potovanje zunanjega ministra Argentinski zunanji minister dr. Ni-canor Costa Mendez, nadaljuje z obiski raznih evropskih držav. iPo večdnevnem bivanju v Franciji, se je odpeljal v Romunijo, kjer je imel pogovore z romunskim kanclerjem Comelijem Manescujem, 's tajnikom romunske KP CausešCujem in s predsednikom Maurerjem. V -Romuniji še je mudil 36 ur. Od tam je poletel v Italijo, a se med potjo ustavil na beograjskem letališču tor se razgovoril z jugoslovanskim zun. ministrom Mišo Pavičevičem. — V Italiji se je tudi sestal z raznimi vladnimi osebnostmi. S predsednikom Saragatom. z zun. ministrom Nennijem in z ministrskim predsednikom Rumorjem. Imel je tudi sestanek z argentinskimi poslaniki v evropskih državah, kateri so mu poročali o svojem delu in odnosih do posameznih držav. Bil je tudi v avdienci pri papežu. Od 29. marca do 3. aprila se je mudil v Buenos Airesu minister za tehnična raziskovanja Zahodne ¡Nemčije dr. Gerhard Stoltenberg. Med svojim obiskom je imel razgovore z najvišjimi predstavniki arg. oblasti in znanstvenih ustanov. Podpisal je tudi meddržavno pogodbo za izmenjavo in sodelovanje na polju znanosti in tehnike med Argentino in Nemčijo. Ob 50-letmlci jugoslovanske partije Z zadnjim devetim kongresom Zve- I kratskih držav je bila v znatni meri se komunistov Jugoslavije je bila združena tudi proslava 50-letnice ustanovitve in dela Komunistične partije Jugoslavije. Slavnostni govor je imel sam Tito. O partiji ter njenem petdesetletnem delu je govoril tako, kakor to dela pravi totalitarec: partijo je poveličeval na vso moč, v nič pa deval prejšnje demokratske stranke in vse, kar je obstojalo pred uvedbo komunistične diktature. Za Tita je bila predvojna Jugoslavija država, v kateri je „buržoazija uporabljala najbolj surove oblike izkoriščanja delovnega ljudstva, da bi se čimprej obogatila“, je bila dalje „država razrednega in narodnega zatiranja“, partija pa edine politična sila, ki je bila ob sovražnem napadu na Jugoslavijo „sposobna s svojim ugledom >'n a plivOm. ter prekaljenostjo svojih kadrov popeljati narode Jugoslavije v boj zg; nacionalno osvoboditev“. Znano je, da komunistična partija ni bila dosledna glede stališča do narodnih vprašanj in narodov v Jugoslaviji. Enkrat je bila za Jugoslavijo, potem za njeno razbitje, nato zopet za njeno ohranitev in tik pred napadom nacistov ¿n- fašistov na Jugoslavijo, je sam Tito izdal navodila, da morajo komunisti podpirati vse tiste, ki razbijajo državo. .¿Komaj poldrugo leto nato je pa v Bi-haču razglašal „bratstvo med jugoslovanskimi narodi“ in nova Jugoslavija je po njem „država pobratenih in enakopravnih narodov in narodnosti, ki je krenila po poti samostojnega socialističnega razvoja“, Tito je krivdo za tako zadržanje jugoslovanske partije zvračal na Kremelj. . Po izvedbi komunistične revolucije tn prigrabitvi vse oblasti v državi, je omenjal naloge, ki so bile pred partijo, in težave, ki so spremljale njeno delo zlasti po izključitvi iz Kominforma. Tedanji položaj je označil takole: „Obnoviti je bilo treba razdejano deželo, preskrbeti milijone vojnih žrtev, preprečiti pretečo lakoto, onemogočiti špekulacijo in črno borzo, začeti liaglo industrializacijo, ki je terjala od ljudstva veliko odrekanja“. Po Titu je hilo to „dejansko veliko dejanje, ki ga ne •bi zmogli izpeljati brez udeležile vsega ljudstva in brez učinkovitega centralističnega revolucionarnega sistema oblasti, ki je koordiniral dejanja milijonov ljudi“. Po Titovi izjavi so bile tedaj težave -tolikšne, da je na kongresu zatrjeval, da ,se sam „čudi, kako so sploh mogli vzdržati“, Pri tem Titovem zatrdilu se je znova potrdila resničnost slovenskega pregovora, da : je hvaležnost sirota. Kajti, če nič drugega ne, vsaj trohica moralnega čuta je: zahtevala, da bi vsaj z eno besedo omenil ogromno gospodarsko in finančno pomoč, ki jo je Titov komunistični totalitarni režim prejel ne od Sovjetske zveze, ampak od Severne Amerike in ostalih zahodnih demokratskih držav v hrani, industrijskih napravah, v denarju in vseh mogočih drugih oblikah. Samo pomoč demokratskih držav je preprečila lakoto v Jugoslaviji in samo z gospodarsko pomočjo demo- omogočena obnova od vojne opustošena držaava in samo z demokratsko pomočjo so v državi nastala nova številna industrijska podjetja. Pa Tito za vse to nima niti ene besedice zahvale ali vsaj omembe! Medtem ko je sam prejemal gospodarsko pomoč od demokratičnih držav, je pa po njegovi izjavi jugoslovanska komunistična partija bila solidarna z raznimi „revolucionarnimi gibanji, razrednimi, osvobodilnimi in protiimperia-lističnimi organizacijami“ ter jih je tudi podpirala. Zanj tu ni veljalo načelo nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav. To načelo velja tudi zanj samo tedaj, če kdo opozarja na nasilja, ki jih njegova komunistična tiranija izvaja nad narodi še kar naprej. V govoru je pripisoval partiji tudi vse zasluge za gospodarski in politični razvoj od začetne državne lastnine, centralističnega gospodarskega sistema, do uvedbe samoupravljavskega načina gospodarjenja ter zmagoslavno vzklika, da so iznašli rešitev za vse probleme, kajti po njegovem zatrdilu „ni druge poti razen dosledne demokratizacije naše družbe v smeri vse bolj vsebinskega samoupravljanja in uresničevanja nove vloge ZKJ na tej podlagi“. Tako bo po Titu partija še naprej tista politična sila, ki bo vodila vse politično, gospodarsko, kulturno ter socialno življenje v državi. O komunistični partiji in njeni preteklosti pa imamo demokratski Slovenci svoje pričevanje, ki je povsem verodostojno. Kajti o njej ga je zapisal njen dober poznavalec rajni prvak slovenskih socialistov dr. Celestin Jelenec. Ta je o njej zapisal v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1965 tole ugotovitev: „Vsa zgodovina komunistične stranke v Jugoslaviji je grda. Od šestih tajnikov, ki jih je imela od leta 1920 do časa, ko je poštah tajnik Tito, je enega ubila jugoslovanska policija, ostalih pet pa je bilo poklicanih v. Moskvo in so bili tam likvidirani. V takem ozračju je tam zrastla generacija komunistov, ki danes gospodari v Jugoslaviji. Vsi smo ljudje. Tudi na naši strani te je med okupacijo zgodilo nekaj stvari , o katerih bi raje videli, da se ne, bi ' bile. zgodile. Razlika pa je v tem: Kar ie bila na naši strani neljuba izjema v oodivuinem času, je bil pri komunistih premišljen sistem. Vsi smo grešni ljudje, komunisti pa so hudodelci. Poleg šentjernejske noči, Hitlerjevih grozodejstev in Katyna bodo tudi Vetrinj in kraška brezna po kočevskih gozdovih in pri Bazovici ostala v zgodovini kakor v nebo vpijoči spomeniki nečloveštva in komunistične podlosti. Vsiljuje se vprašanje, ali se je v jugoslovanskem komunizmu kaj spremenilo, da so se morda kaj otresli komunistične podlosti, odkar so bili izključeni iz kominforma.“ Mislimo, da partijci s Titom na- čelu sami z vsem svojim, delom rajnemu dr. Jelencu odgovarjajo na njegovo gornje vprašanje ter potrjujejo, da so ostali to, kar so bili pred in po izključitvi iz Kominforma. Zato je na mestu še naslednja dr. Jelenčeva ugotovitev: „Bodočnost nam je zastrta. Eno pa Kako dolgo še? „Komisija Združenih narodov za človečanske pravice in Organizacija Združenih narodov za vzgojo, znanost in kulturo bosta sodeloval: p proslavah stoletnice rojstva Vladini'.'¡a L Lenina v letu 1970. Komispa Združenih narodov za človečanske pravica z zadovoljstvom ugotavlja, da bo UNESCO izvedla priprave za proslavo stoletnice rojstva moža, ki je imel tolik zgodovinski vpliv s svojimi humanističnimi idejami na razvoj gospodarskih, socialnih in kulturnih pravic človeštva.“ To je bila novica, ki so jo tiskovne agencije objavile . v svobodnem delu sveta zadnje dni minulega marca in presenetile celo povprečnega bralca svetovnega tiska. Kajti vsebina zgornje novice je neizmerno tragična za človeka, ki v današnji duhovno tavajoči Človeški družbi še ohranja zdrav pogled na osnovna krščanska načela, na podlagi katerih je edino možno graditi človeštvu varno bodočnost. Gre namreč eno najkrutejših klofut v obraz vsem vrednotam človeškega dostojanstva, ko se Komisija ZN za človečanske pravice in UNESCO, organizaciji, ki ju finančno podpira predvsem svobodno človeštvo, odločita pokloniti se največjemu in najbrutalnejšemu zatiravcu človeške svobode, vodji krvave boljševiške revolucije v ¿Rusiji in organizatorju zasu- žnievalnega komunističnega sistema, Leninu. Že lanski leto je UNESCO ra konferenci, ki je zasedala od 15. oktobra do 20. novembra lani v Parizu, z 48 glasovi za, nobenim proti ter 21 vzdržanimi, odobrila sovjetski predlog o proslavi Leninove rojstne obletnice. Glavni tajnik UNE&CO-a je bil takrat poverjen „spraviti v pogon priprave za proslavo Leninove rojstne obletnice in predvsem organizirati debate o temi: ‘Lenin in razvoj znanosti, kulture in vzgoje’.“ Komisija ZN za človečanske pravice je nato na svojem 25. zasedanju v Ženevi 21. marca t. 1. tudi odobrila zadevni predlog, ki so ga predložile Finska, Indija, Mauritanija, Poljska, Senegal, Egipt, Tanzanija, Ukrajina, ZSSR in Jugoslavija. Za predlog je glasovalo 15 držav, med njimi Francija (!) proti samo ZDA in Anglija, 12 držav (Avstrija, Čile, Kongo, Gvatemala, Izrael, Italija, Jamaika, Nova Zelandija, Pakistan, Perú in Filipini) pa se je vzdržalo glasovanja. Komisija je nato ..sporočila UINESCO-u, naj imenuje svojega predstavnika, ki se bo udeleževal sovjetskih proslav Leninove rojstne stoletnice v Moskvi. Leninova komunistična osebnost je postala središče zanimanja dveh mednarodnih organizacij, katerih namen je, Freisinger Denkmäler Tak je naslov za Slovence in Slovane pomembne znanstvene knjige, ki ima poleg nemškega še slovenski naslov Brižinski spomeniki ter latinskega Mo-numenta Frisingensia. Knjiga obsega 285 strani, je v platno vezana, natisnjena ha najboljšem papirju ter zelo lepo opremljena. Delo, ki je strogo znanstveni prikaz ter razčlemba Brižihskih spomenikov, je uredil Jože Pogačnik, ki je tudi napisal uvodno poglavje o usodi Brižinskih spomenikov v slavistiki ter temeljito analizo sestavnih -in slogovnih značilnosti ter zgodovinske slovenske listine. Poleg Jožeta Pogačnika so pri tem znanstvenem delu še sodelovali: Rudolf Kolarič je obširno jezikovno razčlenil spomenike, Edvard Hcrcigonja preučuje slovnično in slogovno izgradnjo dela. „Poziva k pokori“ v posebnem odnosu do cerkvene staroslovanščine. Reinhard Laurer je preučil besedne naglase, Kajetan Gantar pa primerja druge, časov- Narodna sloga naj bo med nami in naj obstoja v bistvenih stvareh in t večji prostosti v nebistvenih. Bistvene stvari, v katerih naj nas druži sloga pa so: Smo Slovenci in se čutimo Slovence. Priznavamo krščanska načela ter jih skušamo uveljavljati v našem javnem življenju. Ljubimo svobodo, je največja dobrina, ki jo je Bog dal človeku, svobodo, ki spoštuje človeško osebnost in dopušča najrazličnejša mnenja ter njihovo širjenje. Ing. Albin Mozetič, na drugem slovenskem dnevu na pristavi v Castelarju 5.5.57 no poznejše Brižinske spomenike z latinskim rokopisom, napisanim v isti pi- V drugem delu so objavljeni fotografski posnetki. Brižinskih spomenikov v paleografiji, zatem točen prepis celotnih listin v tisku kot se uporablja danes. Nato prevod iz staroslovenščine, zatem pa še v nemščini in končno-¡«v latinščini. ive“ Tretji del vsebuje slovarček v spomeniku rabljenih besed. Sestavili so ga Jože Pogačnik, Kajetan Gantar in Ade-la Žgur. Slovarčku sledi po letnicah ure- jena bibliografija (od leta 1807 do 1968), ki ni koristna le za študij Brižinskih spomenikov, ampak za celotni študij slovenske književnosti. Celotno delo je strogo znanstveno, skrbno dokumentirano ter spada med najodličnejše študije slovenskega jezika in slovenske kulturne zgodovine sploh. Izdal in založil je to važno in pomembno znanstveno delo dr. Rudolf 'Trofenik v Muenchenu v .Nemčiji, ki je pred tem izdal že več drugih odličnih del o Slovencih. V zadnjem času zlasti Slodnjakovo knjigo Slowenische Lyrik. Konenó le zelena lué na cesti št» lij—Gorica O prizadevanjih za zgraditev moderne avtomobilske ceste od št, lija nad Mariborom prek Ljubljane, Vrhnike in Postojne prbti Gorici smo v našem listu že pisali, O njenih načrtih,; zlasti še o zagotovilu. finančnih sredstev, ki naj njeno zgraditev omogočijo. Končna odločitev o njeni zgraditvi je pa bila podana šele 10,.marca t. L, ko 'je republiška skupščina sprejela potrebna zakonska določila.; O graditvi te ceste sta l6.. marca razpravljala republiški in gospodarski zbor. V obeh zborih je. bilo s posebnim odlokom določeno, da bodo cesto začeli graditi ha dveh odsekih in sicer Vrhnika—Postojna—Razdrto ter na odseku Hoče—Levec.. S;tem odlokom je urejeno tudi financiranje te gradnje. Republiški zbor je ta zak.on sprejel soglasno. Medtem ko je .bil zakon o gradnji avtomobilske ceste sprejet soglasno, se 'je stvar zapletla oh predlogu za finan-ciranje projetiranja novih cestnih odsekov. Gorenjske občine so nanireč predlagalei amandman, 'po katerem naj bi do leta'i970 'izdelali tudi glavni načrt ža cesto od Podkorena do Ljubljane, skupina poslancev; iz. Dolenjske je pa nastopila z zahtevo izdelave glavnega projekta tudi za)SM ceste od Ljubljane do Bregane. Pred to sejo so bili bojeviti tudi goreftjgki poslanci, ki so na sestanku.v Kranju kritizirali poslovanje republiškega cestnega sklada pri razdeljevanju denarja za investicijsko vzdrževanje pest, Sklenili so, da bodo na republiški skupščini predlagali nezaupnico vodstvu republiškega cestnega sklada, ker da je od 277 milijonov din. predvideno za rekonstrukcijo gorenjskih cest samo 7 milijonov. Predstavnik izvršnega sveta Boris Vadnjal je na zahteve gorenjskih in dolenjskih poslancev izjavil, da v Sloveniji ni zadosti projektantov-strokov-njakov, da bi zahtevano delo zmogli opraviti do leta 1970. Tudi po drugih republikah so močno angažirani in bi 'bilo treba zato iskati projektantske organizacije v inozemstvu, kar bi bilo združeno z velikimi finančnimi izdatki. Mnenja je bil, da bi izdelavo vseh zahtevanih načrtov podaljšali do leta 1972. Med razpravo so oba amandmana združili v enega, kateremu se je potem še pridružila zahteva primorskih poslancev, naj bi izdelali še glavne projekte za odseke cest škofije-^-Sečovlje in Postojna—-Rupa. ■ V gospodarskem zboru je bila pred glasovanjem o firtaciranju ceste št. Ilj-Gorica tudi živahna razprava o načrtih za. avtomobilsko cesto Podkoren—Ljubljana—Bregana. V razpravo so spravili tudi poslovanje cestnega sklada ter opozarjali na slabo stanje cest v Sloveniji. Pri tem so zahtevali čimprejšnjo prerazdelitev sredstev od prometnega davka na gorivo, ker po dosedanjih predpisih dobi federacija levji delej omenjenih sredstev: 80:20 v korist zveznega proračuna. S sprejetjem potrebne zakonodaje v skupščini ni sedaj nobene ovire več za Začetek graditve modeme avtomobilske ceste št. Ilj—Gorica. Z deli bodo zato začeli v najkrajšem času. Predsednik ustavnega sodišča Slovenije o narodnem problemu v Jugoslaviji se mi zdi gotovo, da namreč komunisti ne bodo mogli zatreti svobode v človeški naravi in spremeniti človeka v termita.“ ' Uredništvo revije Naši razgledi v Ljubljani je postavilo predsedniku, u-stavnega sodišča v Sloveniji dr. Vladimirju Krivicu več. vprašanj o narodnem problemu y sedanji Jugoslaviji. Njegovi odgovori ’ na postavljeni?,; vprašanju ■ so objavljeni v. januarski- številki te revije. Dr. Vladimir Krivic na stavljena vprašanja o narodnem problemu v .Jugoslaviji pravi, da je še pred nekaj leti veljalo mnenje, da je nacionalno vprašanje v Jugoslaviji dokončno rešeno. Posamezni popkusi reševanja teh vprašanj so bili • večinoma blokirani z oznako. ,¡nacionalizem“ ali celo „šovinizem“. Pripominja, da so politično in ide‘no prepočasi' ter premalo demokratično reševali te probleme. Dolgo so se vdajali tudi iluziji, da zadošča samo-npravljanje v delovni organizaciji, občini in federaciji in da lahko „preskočilo“! nacionalno oziroma republiško raven. Zdaj je prodrlo spoznanje, da je razviianje samoupravljanja na ravni naroda in republike eden najpomembnejših pogojev za hitrejši razvoj samoupravljanja na vseh ravneh. V nasprotstvu s Kardeljevimi trditvami ugotavlja, da bo zgodovinska ka- odn. bi moral biti delovati v diametralnem nasprotju z načeli, ki jih je propagiral in dejansko izvajal njun slavljenec. Lenin je bil „velik“ v ..zatiranju osebne svobode posameznika in narodov ter je z besedo in dejanjem zavračal krščanska načela vzgoje, znanosti in kulture. S svojo ustvaritvijo krvave diktature proletariata Leninu nikakor ne pripada podoba borce in obnovitelja življenja, ki mu jo omenjeni organi-organizaciji ZN pod spretnim moskovskim vodstvom poskušata sklesati. UNESCO in Komisija ZN za človečanske pravice se z Leninovim proslavljanjem spreminjata v potvorjevavca za politične in imperialistične interese ZSSR in njenega komunističnega bloka. Ko je že začel razpadati kolonialni sistem zahodnih velesil, se je pojavil na sovjetskem obzorju najkrutejši imperialist modernega časa, Vladimir Iljič Lenin. Kot prvi modemi kolaboracionist s sovražnikom svoje domovine — dogovor z Nemčijo za njegov prevoz v Kremlju spremeni še v makiavelisti-čnega imperialista s prodiranjem svoje doktrine v Azijo, Evropo in Afriko. S pravico močnejšega poziva na razkroj z ironičnim propagiranjem pravice do samoodločbe narodov. Najmodernejši odmev te Leninove zaslepljujoče propagande je pred našimi očmi češkoslovaška. Lenin je s svojimi nasledniki ustvaril najobšimejšLimperij v zgodovini, ki se razteza cd i reenje Evro- pe do Tihega oceana. V tem imperiju ni svobode posameznika, ni svobodnih narodov. HSTi svobode vere, združevanja in tiska, najosnovnejših svoboščin, ki ima ravno Komisija ZN za človečanske pravice dolžnost braniti. Toda danes ta Komisija proslavlja človeka, ki so mu bile svoboščine „buržujski predsodek“. Titova Jugoslavija je med članicami. Komisije ZN za človečanske pravice, ki je predlagala proslavljanje Leninove rojstne obletnice. Titovi vztrajni napori za širjenje komunistične ideologije so za Moskvo nepreplačljivi. Kot „nevezanec“ je z lahkoto pridobil za predlog take velikane po številu prebivalstva, kot je Indija, pa strateško tako važno državo kot je Egipt. Že zdavnaj ugotavljajo svobodne informativne službe, da Tito v vseh važnih vprašanjih ostaja moskovski satelit. In propaganda je ena izmed najvažnejših postavk v komunističnem načrtu osvajanja sveta. Moskva je pripravila velike denarne in druge nagrade za „najboljše študije o Leninovem doprinosu k razvoju znanosti, kulture in vzgoje.“ Na desetti-soče dolarjev je pripravljenih za razdeljevanje med pisce teh „študij“. In v to propagando je sedaj Moskva vključila,. s Titovo pomočjo, tudi UNESCO in Komisijo ZN za človečanske pravice — in proti sta glasovali samo dve državi! Quasque tandem... 1 tegorija (narod) živela še dolgo in za dokaz omenja najnovejše pojave v Evropi (Irska, Belgija) in na drugih kontinentih, kjer narodi šele nastajajo. Zdaj je eas, ko se sto in sto malih narodov £pi$ pojavlja v arepi zgodovine. Oviranje njihove afirmacije kot suverenih. državotvornih sil oziroma razširjanj» „teorije“ o odmiranju narodov v socializmu je škodljivo in koristno le hegemonizmu velesil in blokovski politiki. Razvijanje slovenskega nacionalnega ponosa in zavesti o lastni suvereni državnosti je zelo pomembno za razvijanje materialne in duhovne potenciale naše obrambne moči, da bi se narod povezoval z vsemi narodi v demokratični tekmi enakopravnih in svobodnih narodov, da bi se otresel tradicionalnega občutka majhnosti in nepomembnosti ter škodljivega zapiranja vase ter vodil manj plaho in defenzivno politiko, kadar gre za očitne interese narodne enakopravnosti. Dr. Krivic pravi, da je slovenski :na-rod dolžan to delati tudi glede na tretjino rojakov, ki prebiva izven republike Slovenije (v Evropi, Ameriki in drugod). Slovenci smo brez državne tradicije. Ta okolnost pojasnjuje marsikatero slovensko slabost in neizkušenost glede odnosa do afirmacije lastne državnosti in naroda. Vladimir Krivic obžaluje, da se v Sloveniji še vedno najdejo ljudje, kB vidijo potrebo afirmacije slovenskega naroda le v kulturi in gospodarstvu, ne pa v vseh družbenih področjih. Nekateri pa vidijo v vsaki težnji okrepiti vlogo slovenske republike pojave republiškega etatizma in birokratizma. Pripominjajo, da so imeli jasne avnojevske sklepe glede nacionalnega položaja Slovencev in drugih jugoslovanskih narodov. Kot primer navaja uvedbo slovenskega poveljevalnega jezika pri partizanih. Na vprašanje, zakaj tako počasi napreduje ureditev jezikovne enakopravnosti v federaciji, odgovarja, da je velika ovira naš lastni slovenski oportu nizem, naše drobtinčarstvo. Materinščina je za nas zelo pomembna ne le zaradi tradicije, ampak tudi zaradi dejstva, da živi skoro tretjina Slovencev zunaj meja republike Slovenile. Na koncu dr. Krivic izraža misel, da bi morali v skladu z ustavo mnogo več kot doslej urejati v republiki in na ravni občin ter delovnih organizacijah. Načelo bi moralo biti: stvari, ki so nacionalnega pomena, naj ureja republika, kakor tudi vse tisto, kar je na sedanji razvojni stopnji smotrno urejati na tej ravni. Ker je Jugoslavija v vsej Evropi narodnostno najbolj mešana država, je dosledno in načelno reševanje teh problemov važno politično vprašanje. Promet gostinstva v družbenem sektorju v Sloveniji je lani količinsko nazadoval, čeprav se je turistični promet povečal po številu gostov za 6.5%, po po številu nočitev pa za 6.2%. Nazadovala je tudi prodaja vina. Družbena gostinska, podjetja so ga prodala leta 1965 192.500 hi, naslednje leto 170.000 hi, v letu 1968 pa samo 129.300 hi. Nazaduje tudi prodaja piva. V letu 1966 «o ga prodali v družbenih gostinskih podjetjih 169.300 hi, naslednje leto je prodaja padla na 149.000 hi, v letu 1968 se je pa znižala na 145.000 hi. Kot vzrok navajajo velike ■ upravne stroške po družbenih gostinskih podjetjih, visoke cene in uspešno konkurenco zasebnih gostincev. Dr. Alojzij Dolhar, zdravnik iž Trbiža, se je v nedeljo, 23. marca, smrtno ponesrečil na plazu pod Slemenom nad dolino Tamar. Pokopali so ga 25. marca na žabniškem pokopališču. Zdravnik dr. Alojzij Dolhar je oče tržaškega obč. Svetovalca dr. Rafka Dolharja. ' Na ljubljanski univerzi je v letošnjem šolskem letu vpisanih 9.414 študentov, kar predstavlja doslej najvišje 'število študentov na tej univerzi. Kar za 10.4% več jih je, kot jih je bilo v Šolskem letu 1967-68. Značilno je, da se je največ novincev vpisalo na filozofsko, Pegam v Radovljici, Marija štrukelj v Novem mestu, Andrej Jenko v Skaručni, Anton Virt, upok. v Novem mestu, Julijana Toplak v Kidričevem, Marija Šipelj roj. Goršič v Podtaboru, dr. Av- SLOVENCI V BUENOS AIRES Slovenski Velikonočni obredi Bili so v Slovenski hiši ter se jih je vse dni v velikonočnem tednu udeleževalo veliko rojakov. Zlasti veliko jih je. bilo pri Velikonočni vigiliji in vsta-jenski sv. maši, ki jo je imel g. direktor msgr. Orehar, z njim so pa soi*.a-ševali gg. Gregor Mali, dr. Stanko Gogala, Jože Škrbec ter Jure Rode. Računajo, da je bilo pri vstajenju do 1000 Slovencev, od katerih je 600 pristopilo k sv. obhajilu. Pri vseh obredih je v Slovenski hiši pel Slovenski pevski zbor Gallus. Konstituiranje odbora Zedinjene Slovenije Na zadnjem občnem zboru izvoljeni odbor Zedinjene Slovenije s predsednikom Božom Starihom je imel prvo sejo na veliki petek, 4. aprila t. 1. Na njej se je konstituiral takole: Aleksander pravno, ekonomsko, elektrotehnično in Majhen prvi podpredsednik in referent guštin Tancer, zdravnik na Jesenicah, Alojzija Pelan, vdova po sodnem oficia-lu na Viru pri Domžalah, Janez Kokalj v Žirovnici, Alojzij Jeločnik v Sevnici, Jerca Vogelnik roj. Žemlja v Podhomu, Franc Ločniškar, upok. v Devici Mariji v Polju, Franc Smrkej na Bizeljskem in Fani Senica roj. Čeč v Hrastniku. »————■»■■■■■« ' •(.’ 'j- A * O E IC T I N I branskih pesmi. Nato pa je daroval društveni kurat č. g. J. Guštin sv. mašo za pobite junake. S tem je bil 13. društveni tabor končan; zborovalci, katerim so se pridružili še plani, darovalci in prijatelji Slov. zavetišča, so pa posedli k mizam, ter ob okusno pripravljenem asadu v prijetnem okolju in sončnem dnevu kramljali v pozno popoldne. Arhitekt g. Sulčič in povabljeni stavbeniki pa so s člani pripravljalnega odbora zavetišča razpravljali o zgradbi prve etape predvidenega načrta. Osebne novice Nova slovenska profesorica. V Institutu Saenz v mestu Lomas de Zamo-ra je diplomirala za profesorico zgodovine gdč. Elizabeta Mele. Novi slovenski diplomantki, ki že nekaj časa poučuje zgodovino na Slov. srednješolskem tečaju v Slovenski hiši in v La-nusu, vsi prijatelji kakor tudi naš list, iskreno čestitamo. strojniško fakulteto. Iz drugih republik študira na ljubljanski univerzi 7.3% Študentov, iz tujine pa 1.1%. ’ Železniško progo med Velenjem in Dravogradom bodo verjetno ukinili, ker promet na njej vedno bolj pada. Proga nima statusa javne proge. Na njej so potniški promet že pred časom ukinili, tovorni pa je urejen s pogodbo med občinskima skupščinama Slovenj gradhc in Dravograd ter železniškim transportnim „podjetjem v Mariboru. Po tej pogodbi sta se morali občini ter njune gospodarske ustanove zavezati, da bodo plačali primanjkljaj, če tovorni promet ne bi kril vseh izdatkov. Občina Slovenj gradeč bi morala po dogovoru plačati 83% primanjkljaja, Dravograd pa 17%, Ob zaključku lanskega leta je proga izkazala visoko izgubo 'ter mora sedaj občina Slovenj gradeč prispevati 155 tisoč dinarjev, Dravograd pa okoli 24 tisoč. V teku so razgovori, da bi ta železnica dobila status javne proge,, ker bi v tem primeru k njenemu vzdrževanju prispevala tudi republika. V Piranski galeriji so imeli v marcu razstavo del znanega slovenskega slikarja karikaturista Hinka Smrekarja. Umrli so. V Ljubljani: Martin Škraba, Frančiška Anžič, upok., Ivan Golob, žel. upok., Marta Siard roj. Zadnik, Rozalija šajh roj. Babič, Anton Bukovec, žel. upok., Alojzija Koščak, Alojzija Dolenec roj. Gostič, Ana Burkeljca, Antonija Pisk roj. Maršinc, Pavla Fia-la roj. Sušnik, Avgust Kobilica, tapetniški mojster, Apolonija Zajec roj. Štempihar, babica v p. in Andrej Milavec v Planini pri Rakeku, Miha Šeško, upok. v Zadobrovi, Jerca štiherle roj. Za šolstvo; Robert Petriček, drugi podpredsednik, gdč, Ivanka Krušič, tajnica; Stane Mehle, blagajnik. Referenti so pa: Jože Miklič, gospodarski, Franci Sušnik, mladinski; ga. Pavlina Dobov-škova, skrb za srednješolski tečaj ravn. Marka Bajuka; Ignacij Grohar, za poverjenike in socialno skrbstvo; arh. Jure, Vombergar kulturni; Tone Mizerit, za tisk in zunanje zveZe ter Božo Fink, član izvršnega odbora. LETNI TABOR DSPB TABOR V nedeljo dne 39. marca t. 1. je D, S. P. B. “Tabor” imelo v Zavetišču dr. G. Rožmana svoj 13. letni tabor. Vkljub raznim drugim prireditvam istega'dne je bila udeležba povoljna. Tabor je otvoril in vodil društveni starešina Ivan Korošec. V uvodu se je ¿pomnil , med letom umrlih članov. V. Ptajceta in Led Bradaška. Za pokoj njunih duš so navzoči izmolili „Oče naš“. Nato so društveni funkcionarji podali svoja poročila o delu društva v pretečeni poslovni dobi. Z zadovoljstvom in aplavzom je bilo zlasti sprejeto poročilo o socialni delavnosti društva, ki je v pretečeno poslovni dobi izplačalo DACAR RUDI 60-LETNIK šesti križ mu je zlezel na rame. Glejte ga, kako jih nosi, kdo bi mu jih prisodil? In to še po vsem trpljenju preganjanju, ki ga je bil deležen. Rudi je Blejčan, dasi se je rodil na Koroškem v sedanji Avstriji. Ko je dovršil meščansko in obrtno šolo, je dobil namestitev kot strugar in elektro-mehanik v Tržiču. Poleg poklicnega dela je tudi sodeloval kot izredno razgiban član pri Orlu. ■ Kmalu se je začel ' Zanimati za socialna vprašanja in kot tak je bil zvest in delaven član Strokovne zveze. Ko pa so to infiltrirali. komunisti se je med redkimi znašel in se včlanil v novo delavsko organizacijo ZZD (Zveza združenih delavcev) ter tam aktivno sodeloval. Toda ne samo, da je zvest katoliškim načelom, tudi hkrOdnostna niu niso bila tuja. Zato je bil že v Jugoslaviji — pod Živkovičeyim režimom —f preganjan, še bolj pa, ko so našo deželo preplavili iNemcil Gestajo ga je a-retirala in zaprla V Begunjah. Ker pa je nemška državni potrebovala delav* cev, ga je prestavila ,v , Avstpjo. Od talil pa kot elektromehanika v šentviške škofove zavode. V maju 1945 je nastopil z drugimi desettisočerimi begunsko pot v Avstrijo. Odtod je 1. 1948 emigriral v Argentino, kamor je 1. 1954 poklical tudi svojo življenjsko družico JJarijo. Tu je ollV/hniTol lrof otmi/vn« ----4.tl* našim invalidom in onemoglim 350.000 služboval kot strugar na raznih mestih, pesov podpor. Ta denar je v glavnem dokler ni dobil menda dbkončne name- poslala Zveza iz USA, kateri je bila izrečena iskrena zahvala. Poleg tega je društveni odbor, posvečal vso aktivnost v realizacijo Slov. zavetišča v Argentini, organiziral je v to svrho začasni pripravljalni odbor, kateri je že kupil za ta namen primemo zemljišče in stavbo. Volitev odbora na dnevnem red» letošnjega tabora ni bilo, ker mu poteče poslovna doba prihodnje leto. Izglasovani so bili vdanostni pozdravi: msgr. I. Kunstlju v Rim. gospe Olgi Rupnikovi, Zvezi DSPB “Tabor”, Dušnem11 pastirstvu v Argentini, društvu Zedinjena Slovenija in Vsem slovenskim domovom v Argentini. Drugi del tabora je bil posvečen stitve v tekstilni tovarni' „Bossi“, kjer velja kot izvedenec v-železostrugarski strokj. Dne 14. aprila bo slavil svojo 60-letnico K čestitkam žefle, hčerk Zdenke in Marije, zeta Pavliča in treh vnukov ter njegovih ožjih prijateljev, se pridružuje tudi Svobodna Slovenija in Krščanska demokracija, katere zvest član je bil in ostaja še nadalje. Bog ga živi še na mnoga leta! t Ljuba Golmajer roj. Vidic. Na veliki ponedeljek, dne 7. aprila je po kratki bolezni umrla ga. Ljuba Golmajer roj. Vidic. K zadnjemu počitku so jo položili dne 8. aprila t. 1, na pokopališču Villegas v San Justu. Rajna za- spominu pokojnih soborcev. Spominski pušča moža Cirila, hčerko gospo Dogovor je imel pisatelj dr. Stanko Ko-I ženo, por. dr. Šimenc ter sina Bogdana, ciper, navzoči pa so zapeli več domo- I katerim izrekamo ob hudem življenj- skem udarcu iskreno sožalje, rajni pa želimo rajsko veselje pri Bogu. t Marija Aljančič. V Hrušici pri Tržiču je v 83. letu starosti umrla 3. marca t. 1. ga. Marija Aljančič, mati šesterih otrok. Pokopali so jo 5. marca na farnem pokopališču v Kovorju. Zanjo žalujejo še štirje živeči sinovi: V Munru pri Buenos Airesu sin Janez, ki je tu na obisku iz domovine, ter Vinko, v domovini pa sinova Francelj in Miro. Vsem izrekamo iskreno sožalje ob mrti drage matere, rajni pa želimo večen mir in pokoj. RAMOS MEJIA Slovenska dekliška organizacija si je izbrala v nedeljo, 30. marca sledeči odbor v Slomškovem domu: predsednica, Pavla Joža Andrejak; tajnica, Martina Jeločnik; blagajničarka, Marjeta Pergar; športna referentka, Kati Lipušček; gospodinji: Maruša Šimenc, Marjana Marin; delegatinja v zvezo, Helena Jeločnik. SAN JUSTO Po lepo uspelih počitnicah katere smo večinoma preživeli v znanih letoviških krajih smo se tudi Sanhuščani pripravili za resno delo v novi poslovni dobi pod okriljem Našega doma. Zadnjo nedeljo v marcu je bil 12. redni občni zbor Našega doma, vodil ga je ob številni udeležbi predsednik g. Peter Čarman. Po poročilih odbornikov je bilo razvidno, da se je odbor v preteklem letu potrudil kar je bilo v njegovi moči za napredek društva. Iz živahne debate, ki je sledila poročilom smo prišli do zaključka, da bi bilo potrebno v bodoče posvečati še več pozornosti našemu kulturnemu delovanju posebno med mladino, saj nam šolski prostori in modema dvorana nudijo vse možnosti. Po odobreni razrešnici glavnemu odboru so sledile volitve treh članov glavnega, pet Članov pomožnega ter dveh članov nadzornega odbora. V glavni odbor so bili izvoljeni: g. P. Čarman, g. Jože Miklič ter g. Franc Zupanc, v pomožnega, pa: g. Milan Juvančič, g. Jože Kržišnik, g. Vencelj Ferjančič, g. Vencelj Dolenc ter g. Tone Novak. Nadzorni odbor pa sestavljata g. Stanko Stante in g. Bogdan Kosančič. Na prvi redni seji po občnem zboru pa se je glavni odbor konstituiral takole: Predsednik g, Peter Čarman, podpredsednik' g. Stane Mustar, tajnik g. Jože Miklič namestnik g. Marijan Indihar, blagajnik g'. Jože Zakrajšek, namestnik g. Ludve Hren, gospodar g. Franc Zupanc. Eden izmed glavnih sklepov prve redne seje je bil, da bo glavni odbor tudi v bodof e intenzivno sodeloval z vsemi slovenskimi domovi ter organizacijami, ki delujejo v naši povojni emigracijski skupnosti, da bomo tako vsi skupaj ohranili naš slovenski živelj, še poznim rodovom. SAN MARTIN Občni zbor mladcev v San Martinu je bil na velikonočno nedeljo dopoldne v prostorih 'Slovenskega doma v San Martinu. Po lepih uvodnih besedah duhovnega vodje č. g. Jurija Rodeta so si mladci izbrali svoj odbor, ki ga sestavljajo: Joško Skale, Marko Dimnik, Emil Sever, Peter" Lobnik, Karel Uršič in Janez Hafner. Vsak teden MIR Josip Murn Aleksandrov Zvezda nebroj blešči pokoj, lahko zlati noč pod seboj. Vse brez glasu, polno miru... In bolj žari se plašč Bogu. Občni zbor Slovenske hranilnice V soboto, 29. marca 1969 je bil red- drugo 174 novih članov in odobrenih ni letni občni zbor članov Slovenske hranilnice z. z o. z. (C. C'. “SLOGA” Ltda.) v zadružnih prostorih, Bnie. Mitre 97, Ramos Mejia. Predsednik Ivan Ašič je v pozdravnem nagovoru poudarjal velik socialni pomen hranilnice, ko z naložbo denarja in dejanja posojil mnogim rojakom občutno pomaga pri njihovem gospodarskem napredku, obenem pa kreni zavest skupnosti in medsebojne pomoči. Z zadovoljstvom je ugotavljal, da je tudi v pretekli poslovni dobi zadruga lepo delovala in zelo povečala tako denarni promet kot število članov in vlagateljev. Poudarjal je, da je delo Slovenske hranilnice tako pomembno za vso našo skupnost, da moramo stalno delati na pridobivanju vedno novih članov, da bo tako postalo resničnost naše geslo: „V SLOGI JE MOČ.“ Blagajnik Mirko Kopač je prebral bilanco in izkaz izgube in dobička za poslovno leto zaključeno 31-12-1968. Številke najbolj zgovorno in točno povedo napredek ¡Slovenske hranilnice v preteklem letu. Tako je zlasti razveseljivo vedno večje zaupanje rojakov, ki vlagajo svoje prihranke na hranilne knjižice, kakor tudi onih, ki pristopajo v zadrugo kot člani in vplačujejo kapital. Stanje hranilnih vlog je bilo 124.839.479.— pesov in vplačanega kapitala 12.292.800.— pesov, posojil pa je bilo za 128.405.118.— Predlagal je v imenu odbora tudi razdelitev dobička in sicer 30 na vplačani kapital, ostalo pa se knjiži kot obvezne in proste rezerve. Tajnik Janez Amon je poročal, da je imel upravni odbor v preteklem letu 25 sej, na katerih je bilo sprejetih v za- 180 prošenj za posojila. Poročal je o obisku Slovenski hranilnici mšgr. Kunstlja in dr. Kreka. Oba visoka gosta sta odnesla o našem dolu in naprc ll-ra najlepše vtise in nam priporočala, da naj vztrajno delamo za gospodarsko osamosvojitev slovenskega človeka v Argentini, kar bo pripomoglo k lažji verski in narodni ohranitvi. Poročal je, da se je odbor Slovenske hranilnice po svojih zastopnikih vedno udeleževal vseh slovenskih prireditev in proslav ter tako pripomogel k čim večjemu medsebojnemu razumevanju. Pravna posvetovalnica, ki jo vodi g. dr. Vital Ašič za naše člane brezplačno, je istim v veliko praktično pomoč, kar se vidi že iz tega, da je zelo dobro obiskana. Poslovodja Marijan Loboda je v svojem poročilu navajal, da se je v preteklem letu že pričel čutiti vpliv stabilizacije argentinske valute, kot tudi vedno očitnejši prehod iz dosedanjega gospodarskega nereda v novo dobe argentinskega gospodarstva od katere vsi upravičeno veliko pričakujemo, moramo pa pri nje gradnji po svojih močeh sodelovati. Za našo zadrugo je ta sprememba zelo pomembna in koristna, saj se ljudem zopet vrača smisel hranjenja denarja, kakor tudi pogum za napredek. V primerjavi raznih bilančnih postavk, iz preteklih let je ugotavljal, da je Slovenska hranilnica v zadnjih štirih letih skoro letno povečala svoj promet za 190%. Tako je v preteklem poslovnem letu denarni promet znašal že 440.000. 000j—• pesov, kar pride skoro 3.00. 000..— pesov na vsak uradni dan. Namestnik nadzornika g. dr. Jože Dobovšek je namesto odsotnega g. Bo- žota Finka priporočil občnemu zboru, da sprejme bilanco in izkaz izgube in dobička tako kot ju je predložil upravni odbor, kar so člani soglasno sprejeli. Pri volitvah za dopolnitev upravnega odbora zadruge je bila soglasno sprejeta lista katero je predlagal odbor. Upravni odbor sestoji: Predsednik, Ivan Ašič; podpredsednik, Albin Kočar; tajnik, Janez Amon; podtajnik, Franc Pergar; blagajnik, Mirko Kopač; podblagajnik, Avgust Maček. Svetovalci: Aleksander Avguštin, Anton Godec, Anton Javoršek, Miro Oman, Alojzij Boh. Namestnika svetovalcev: Ivan Žnidar, č. g. Ladislav Lenček CM. Nadzornik, Božidar Fink. Namestnik nadzornika, dr. Jože Dobovšek. Poslovodja, Marijan Loboda. V naslednjem je poslovodja Marijan I.oboda v nekaj besedah razložil pomen medsebojnega zavarovalnega sklada, za katerega je upravni odbor izdelal sledeči osnutek pravilnika: 1. V okviru Slovenske hranilnice z. z o. z. (C. C. “SLOGA” Ltda.) se ustanovi s 1. julijem 1969 (1-7-19693 zavarovalni sklad za vse člane, katerega vodi in upravlja vsakokratni upravni odbor zadruge. 2. V Zavarovalni sklad so vključeni vsi člani Slovenske hraninice z. z o. z., ki se prijavijo s podpisom posebne prijavnice in se obvežejo izpolnjevati ta pravilnik. V primeru očividne nevarnosti za riziko, upravni odbor Slovenske hranilnice lahko odkloni sprejem člana v Zavarovalni sklad. 3. Zavarovalno razmerje nastopi prvi dan prihodnjega meseca po podpisu prijavnice; od tedaj prične teči doba, lei traja šest koledarskih mesecev. 4. Ob pristopu mora vsak član na posebni prijavnici določiti Vsaj enega lahko določi koliko zavarovalnine pripada vsakemu koristniku. Koristnik je lahko vsaka polnoletna oseba. 5. Višina zavarovanja se določi v razmerju 1:10 z ozirom na vplačani kapital v Slovenski hranilnici ob zaključku poslovnega leta ali na dan pristopa v zavarovalni sklad. Za sedaj se določi najvišje zavarovanje do 10J.090.— pesov 6. Zavarovalna premija se določi na 1 promil mesi čj o od zavarovalnine in se obračunava oh izplačiiu dividende na na kapital za koledarsko leto naprej. Ob pristopu vplača vsak član 1.000.— pesov za rezervni fond. Člani, ki pristopijo med letom, plačajo premijo do konca tistega koledarskega leta. 7. Zavarovalnina se izplača ob smrtnem primeru in proti predložitvi mrtvaškega lista koristniku, katerega je določil v prijavnici. Izplačila se nakažejo samo v argentinskem denarju in koristniku, ki živi na področju Republike Argentine. 8. O vseh zadevah v zvezi z zavarovalnim skladom odloča samo upravni odbor Slovenske hranilnice na svojih rednih ali izrednih sejah z navadno večino m so njegove odločitve za vse člane obvezne. Vsi podatki v zvezi z zavarovalnim skladom se smatrajo za poslovno tajno:- . Ji pravni odbor Slovenske 1 raniJn.ce z. z o. z. na vsakoletnem rednem. občnem zUciu poda posebno poročilo o Zavarovalnem skladu. 9. Morebitni dobiček Zavarovalnega sklada upravni odbor ¡Slovenske hranilnice lahko uporabi po svoji uvidevnosti za podpore ob nesrečah zavarovanih članov. Po krajši debati je bil predloženi o- IIOVCNCI PO SVETE ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Zdravko Novak 60-letnik Dne 12. januarja t. 1. je v krogu svoje družine praznoval v Clevelandu 60-letnico slo zenski kulturni delavec Zdravko Novak. Po rodu je Ljubljančan: Po končani nižji klasični gimnaziji, je obiskoval še trgovsko šolo. Nato pa pomagal doma v trgovini v Devici Mariji v Polju, kjer se je začel udejstvovati tudi pri Orlu. Od leta 1930 do 1936 je vodil lastno trgovino v Sp. Kašlju. Zaradi slabih takratnih gospodarskih razmer jo je opustil ter prevzel mesto občinskega tajnika v Križah na Gorenjskem. Tu je pripravil pravila za združenje občinskih tajnikov, ki naj bi varovala njihove koristi. Organiza- > cija se je dobro razvila. Njeno nadaljnje delo je prekinila vojna. Jubilant se je s svojo družino umaknil z Gorenjske v D. M. v Polje, kjer je prevzel vodstvo prehranjevalnega urada. Med komunistično revolucijo je bil domobranec. L. 1945 je z družino dd-šel v begunstvo na Koroškem ter je med slovenskimi begunci deloval v begunskih taboriščih v št. Vidu na Glihi, v Bistrici na Dravi, Kelerbergu, Lienzu in Spittal kot upravnik taboriščne tD skame. Iz Avstrije je emigriral v ZDA ter s svojo družino go. Milko roj Tr- , pin ter otroki Magdo, Zdravkom in Jožetom živi in deluje v Clevelandu. Jubilant se je na vseh službenih mestih poleg poklicnega dela živahno in vneto udejstvoval v kulturnem in prosvetnem življenju. Zlasti pri prirejanju gledaliških predstav. Tako je dramatiziral Pavinškovo povest Grče, napisal pa je-tudi povest Cilka. Kljub težkemu delu po tovarnah tudi v Clevelandu ni miroval in ne miruje ter se udejstvuje v raznih cerkvenih in drugih kulturnih društvih, v bojevniški organizaciji pa pri Taboru. Vsa leta tudi neumorno piše ter je zlasti znan po svojih vsakoletnih prikazih knjižnih izdaj zamejskih in izseljenskih Slovencev v Zbornikih Svobodne Slovenije, s čimer opravlja izredno pomembno kulturno delo za zgodovino, še važnejše pa s svojo veliko zamejsko slovensko knjižnico, ki je njegovo največje življenjsko delo, za katerega mu moramo biti vsi iskreno hvaležni. K 60-letnici Zdravku Novaku čestita tudi Svobodna Slovenija ter mu želi še dolgo življenje v zdravju in moči, da bi lahko še nadalje deloval med izseljenimi Slovenci ter bil v srečo in veselje svoji družini! KANADA Peti glasbeni festival v Torontu Bil je 15. in 16. marca v farni dvorani pri Mariji Pomagaj. Nastopilo je 161 otrok, mladcev in mladenk, ki niso pokazali le številčne moči nastopajočih, ampak tudi nov umetniški vzpon In in osebno ustvarjalnost, kajti več izvajanih skladb vokalnega, instrumentalnega in tudi ritmičnega značaja je nastalo med Slovenci v Torontu. Pri glasbenem festivalu so -sodelovali Koncertni orkester Lebarjeve harmonikarske šole z dirigentom Matijem Lebarjem, trije mladinski pevski zbori pod vodstvom lazarista g. Toneta Zr-neca, tri rajalne skupine s koreografi Cirilom Soršakom, Silvijo Ovčjak in Majdo Kumelj, instrumentalni ansambli Veseli vandravčki z vodjem Martinom Pušičem, kvartet Sava z vodjem Marjanom Resnikom in kvartet Ovčja-kovih z voditeljico Silvijo Ovčjakovo. Prireditev je popestrilo solo petje Janete Towiejeve, gojenke zavoda sv. Jožefa v Torontu. Na glasbenem festivalu je bila lepo zastopana tudi klavirska glasba: Majda Resnikova in Beli Janova sta izvajali Schubertove skladbe, Anica in Mili Mihevc delo Musorgs-kega, Marta Skubic ter Yvone Za-wierucha sta pa nastopili s prvim delom Koncerta v C duru za dva klavirja od Jeana Williamsa. Zborovsko petje je spremljala s klavirjem Marjetka Skubičeva, napovedovalca sta pa bila Vili in Mirjam če-kuta. Med Slovenci je bilo na festivalu, ki ga je pripravila Slovenska šola Ma- koristnika, lahko tudi več; prav tako I zaključil lepo uspeli občni zbor. snutek soglasno sprejet. Zatem je pred- .. _ . , , . , , , , sednik Ivan Ašič z zahvalo za udeležbo | riJe PomaSaJ oba dm tudl vec kaTia