Dvodncvno Slomschova proslava v Plarihoru. Prihod in sprejem škofov. Da se Maribor zaveda, kaj da mu je dal in zapustil Slomšek, je dokazal ob sprejemu mladine pred enim tednom. Še bolj praznično lice si je nadelo Slomšekovo mesto že 27. junija ob bližanju Slomšekovih dnevov za odraslo mladino, izobraženstvo, može in žene. Ni je bilo hiše brez velike in malih zastavic, okna so bila okrašena z zelenjem in vse cerkve ter bolj vidni javni prostori eo bili vnaprej preskrbljeni s siovesno in bleščečo električno razsvetljavo. Maribor je bil že 27. junija predpoldne pripravljen na sprejem škofov, ki so se pripeljali s popoldanskim brzovlakom kot prvi izmed številnih odličnikov. K prisrčnemu sprejemu na glavnem kolodvoru se je zbralo na tisoče ljudi s predstavniki oblasti in zastopniki društev. Prvi je iz- stopil iz brzovlaka nadškof dr. A. B. Jeglič, za njim vladika dr. G. Rožman, škof iz Skoplja dr. Gnidovec ter prelat dr. Matija Slavič kot zdstopnik vodstva ljubljanskega vseučilišča. Dobrodošlico je izrekel visokim gostom naš škof dr. Tomažič, za njim župan dr. A. Juvan ter biv^i oblastnl predsednik dr. Leskovar. Belo oblečene deklice so pozdravile v imenu mladine in izročile vladikam šopke. Pred kolodvorom je pričakovala škofe četa rediteljev, vojaška četa, godba »Danice« in ljudske množice so uprizorile sprevod po mestu. Večerna predstava v Ljudskem vrtu. Veličasten zaključek sprejema prvih gostov-škofov je bila večerna predstava v Ljudske mvrtu, prl kateri je sodelovalo 250 igralcev v narodnih nošah. Igro »Naša apostola« so posetili škofi in občinstvo, predvsem iz Maribora. Povsem novo predvajanje zgodovinske igre na prostem ob sodelovanju tolikih moči, konj ter prikupljivo učinkovite razsvetljave je radostno presenetilo vse obiskovalce, od katerih pretežna večina kaj sličnega niti še ni videla. Da je žela igra uspeh in priznanje, je dokaz dejstvo, da je celotno občinstvo vztrajalo tri ure in dasi je pričel sredi prireditve rahel dež motiti razpoloženje. Kmalu po pričetku igre je izročil vodja predstave g. podžupan Žebot pisatelju igrokaza g. Davorinu Petančiču v priznanje njegovemu delu venec. — Po končani igri so se gledalci razšli po mestu in so si ogledali mično razsvetljavo Slomšekove kapelice na starem mestnem pokopališču, na cerkvah in po izložbah. Prvi dan proslave 28. funltaOtvoritev Slomšekovih dnevov s škofovo sv. mašo in proslava Vidovega dne v cerkvi. Slomšekovi dnevi v Mariboru so bili otvorjeni v nedeljo, 28. junija s škofovo sv. mašo v stolni cerkvi, kjer so se zbrali istočasno zastopniki oblasti k proslavi Vidovega dne. Pred sv. daritvijo so škofa slovesno sprejeli dostojanstveniki: mestni poveljnik Milenkovič na čelu častniškega zbora, srezka načelnika dr. Popovič in dr. šiška, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, mestni župan dr. Juvan z občinskimi svetniki, prvi državnl pravdnik dr. Zorjan, predstojnik okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, šef mestne policije dr. Trstenjak, vodja obmejne policije Krajnovič, ravnatelji srednjih šol, šolski nadzorniki ir. predstavniki uradov in oblastev. Pred stolnico je bila postrojena častna četa. Zbrala se je tudi množica ljudi z zastavami mariborskih katoliških društev. Po slovesnem vhodu v stolnico je Prevzvišeni odslužil sv. mašo, med katero je prepeval na koru stolni pevski zbor pod vodstvom kapelnika g. Gašpariča. Po službi božji je bilo klicanje Sv. Duha v pobožnem namenu, da bi Slomšekovi dnevi uspeli v slavo božjo in v počastitev služabnika božjega A. M. Slomšeka. Stanovska zborovanja. Nedelja — prvi glavni dan Slomšekovih praznikov — je bila posvečena v glavnem stanovskim zborovanjem. Vse večje in manjše dvorane po Mariboru so bile nabito polne kmečkega ljudstva in izobražencev, kar je posebno lepo kazalo vzajemnost v res Slomšekovem duhu. Stanovska zborovanja so se vršila strogo po določenem programu. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila polna žen v narodnih, kmečkih in mestnih nošah. Kar najbolje je bilo obiskano dekliško zborovanje v dvorani šolskih sester. Dekleta so sledila z očitno vidnim zanimanjem besedam predavateljice in predavatelja, ki sta ogrevala nežna in dobra dekliška srca za poglavitno mladostno cvetko nedolžnost in navduševala naš dekliški cvet za Slomšekovo šolo. V veliki unionski dvorani so se zbrali fantje v tolikem številu, da je bil najobsežnejši prostor v Mariboru nabito poln. Vsi so bili praznično oblečeni, v belih srajcah in z nageljni na prsih in za klobuki. Sledili so govoru z vso pozornostjo in dali večkrat duška odobravanju z navdušenim ploskanjem. Zlasti je prekipevalo navdušenje med fanti srednješolci, ki so poslušali predavatelje v Karlinovi dvorani. Središče vseh nedeljskih stanovskihi zborovanj je bilo kazinsko poslopje na Slomšekovem trgu, v katerem so se vršila predavanja kar v treh dvoranah. Slovenski možje so bili zbrani v dvorani Ljudske univerze, kjer so se navduševali kot nositelji Slomšekovih izročil med slovenskim narodom. Naših dobrih mož je prihitelo od vseh strani toliko, da so nekateri morali oditi, ker v nabito polni dvorani ni bilo za vse dovolj prostora. V prvem nadstropju v veliki kazinski dvorani se je vršilo zborovanje vseh stanov iz vrst naših izobražencev: visokošolci in visokošolke, gospodje in gospe. Posebno pohvalno moramo omeniti zborovanje našega učiteljstva, kojega krščanska organizacija Slomšekova zveza je napolnila prostore gledališča. Škofje na stanovskih zborovanjih. Škof je, ki so posetili Slomšekove dneve, so počastili s svojim obiskom in besedo vsa stanovska zborovanja. Še celo sivolasi nadškof dr. Jeglič je obiskal zborovalce. Ustavil se je najprej pri možeh, potem pri izobražencih in nazadnje pri učlteljih. Povsod ga je sprejel vihareii pozdrav, ki se je polegel šele, ko se je začel ginjen. zahvaljevati. Potem je še sam povzel besedo. Z mladeniškim zanosom je umel vliti v srca poslušalcev ognjeno navdušenje. — Ljubljanski škof dr. Rožman, skopljanski dr. Gnidovec in naš lavantinski dr. Tomažič so začeli z obiskom v dvorani Zadružne gospodarske banke, kjer so zborovale žene. Po navdušenem sprejemu od strani mater je spregovoril škof dr. Tomažič matei-am, katerim je želel, da bi jih vodila Slomšekova misel v njihovem poslanstvu za dobrobit slovenskega naroda. Ljubljanski vladika jim je dal svoj nadpastirski blagoslbv, ki ga naj ponesejo domov med svoje družine, svojim otrokom, z željo, da bi na otrocih doživele stoterno plačilo za svoje žrtve in skrbi. Vladika iz Skoplja jim je prikazal uboštvo svoje škofije, ki nima niti duhovnikov, ter želel slovenskim materam, da bi jim Bog dodelil srečo, da bi videle svoje sinove kot duhovnike pred oltarjem. Za. materarni so posetili škofje zborovanje fantov, ki so sprejeli nadpastirje z gromovitim ploskanjem in jili pozdravljali. Škof dr. Tomažič je fantom eestital h krasnemu zboru in jim je stavil za zgled fanta, kakor ga je slikal v govorjeni in tiskani besedi veliki Slomšek. — Ljubljauski vladika dr. Rožman je fantom kratko in jedmato priporočal, da je treba slovenski fantovski mladini moenejše korajže za dobro, da se bo lažje upirala slabernu. — Škof dr. Gnidovec je opomin.jal fante k tolikanj potrebni treznosti in jim je podelil svoj blagoslov. Od fantov sta se podala ljubljanski in skopljanski škof v Karlinovo dvora.no med dijaštvo. (Škof dr. Tomažie ie bil zadržan radi sprejema na kolodvoru.) Dijaštvo je spi^ejelo kleče blagoslov škofa dr. Rožmana. Ganljiv je bil sprejem obeh omenjenih t/ladik pri dekletih v dvorani šolskih sester. Dr. Rožman jih je pozdravil v imenu zadržanega domačega nadpastirja ter jim želel, da bi v Slomšekovem duhu cvetele in rastle Bogu v slavo in veselje in v ponos slovenski domovini. Skopljanski škof jira je povedal nekoliko zgledov o težkem življenju slovenskega dekleta v tujini, zlasti na področju njegove škofije, kjer si služi kruh kot služkinja. Po navdušenem sprejemu s ploskanjem pri raožeh je veljal nadaljnji obisk zboru učiteljev, na katere je naslovil ljubljanski škof naslednje pomenljive besede: »Kot škof znam globoko ceniti delo dobrega učitelja, ki svojih ur ne «odbrenka» samo tako, da lahko potem prvega plačo potegae, ampak ki se čuti odgovornega narodu in Bogu. Učiteljski poklic je božji poklic. Kdor se tega ne zaveda, ta ne bo imel zadovoljstva v svojem delu. Narod vam ne more nikoli biti dovolj hvaležen za vaše delo. Saj vas spoznavamo šele takrat, ko dorastemo v zrele može, ko ae lahko z umirjenimi čuvstvi oziramo nazaj na našo mladost in vidimo veliko vlogo, ki jo je igral učitelj. Narod bo učiteljstvu hvaležen, če mu bo vzgajalo mladino v duhu krščanstva, poštenja in ljubezni do domovine, v duhu Onega, ki je bil največji učitelj, ki ie mladino najbolj ljubil, ki je dejal: Pustite male k meni, kajti njih je nebeško kraljestvo.« S posetom pri učitel^tvu so bili končaai obiski škofov pri posameznih stanovskih zborovanjih. Od uoiteiiev so se po- dali vsi trije z nadškofom dr. Jegličem v unionsko dvorano k slavnostnemu zaključku Ciril-Metodovega jubilejnega leta. Letos obhajajo vsi slovanski narodi Ciril-Metodovo jubilejno leto v spomin 1050letnice snirti sv. Metoda. S skupnim pastirskim listom za leto 1935 so jugoslovanski škofje cdredili, da se vrsijo ob 1050 letnici smrti sv. Metoda posebne proslave v dobi od 4. novembra 1935 do dne 5. julija 1936. Govornika na omenjenem zborovanju v Mariboru dne 28. junija sta razložila, zakaj so se združile v naši škofiji Metodove slovesnosti s prireditvami za proglasitev Slomšeka svetnikom. Kakor Ciril in Metod, tako je Slomšek z besedo in pismom pospeševal bogoslužje in izobrazbo v domačem jeziku. Kakor sta sveta brata Slovane vodila k sv. Petru, k rimskemu prestolu, tako je Slomšek molil in delal in ustanovil posebno bratovščino sv. Cirila in Metoda, vse z željo in namenom, da bi se po cirilmetodijski zamisli čimprej vsi Slovani zedinili v eno Cerkev pod enira poglavarjem tako, da bi bila ena čreda in en pastir. S Slomšekovimi dnevi zaključuje lavantinska škofija zunanje slovesnosti CirilMetodovega jubilejnega leta, proseč in moleč: Sv. brata, slovanska apostola Ciril in Metod, podpirajta nas s svojo priprošnjo, da se bosta vama pod božjim tronom kmaIu pridružila kot svetnika slovenska škofa Slomšek in Baraga! Bodi tako! Fantje kolesarji na Slomšekovih dnevih. Po kratkem opisu stanovskih zborovanj ne smemo pozabiti na fante kolesarje, ki so se zbrali v počastitev Slomšeka iz Štajerske in Kranjske. Kmalu po peti uri popoldne se je popeljalo iz Maribora na Tezno 500 kolesarjev, kjer so pozdravili in sprejeli tovariše iz Kranjske, katerih je 70 prevozilo 130 km dolgo pot. Ob pol dveh zjutraj so se kljub nalivu odločili, da se popeljejo v Maribor. Ob pol petih zjutraj so že imeli v Celju pri kapucinih sv. mašo. Po zajtrku so nadaljevali pot proti Mariboru. S Tezna pri Mariboru je bil občudovanja vreden vhod množice kolesarjev v Slomšekovo mesto Maribor. Na čelu sprevoda so vozili trije kolesarji. Sledili so avtomobili, ki so kranjske kolesarje spremljali že iz Ljubljane, odnosno Domžal, za temi je vozil avto ~ godbo, na kar so se razvrstili kranjski fantje in za njimi štajerski kolesarji. Sprevod se je pomikal proti mestu čez ¦dravski raost, okrog po mestu mimo Slomšekovega groba in na Slomšekov trg, kjer je bilo fantovsko manifestacijsko zborovanje. Kot prvi je nagovoril zbranim fantom pozdravne besede domaei vladika dr. Tomažič. Po raznih navdtiševalnih govorih voditeljev fantovskega gibanja so vzklikali fantje Slomšeku, vsem sl-ovenskim škofom, slovenskim voditeljem in slovenski fantovski organizaciji. Nočna manifestacija mož in fantov z gorečimi bakljamr. V neizbrisnem spominu bo ostala vsem očividcem nočna manifestacija 7000 mož in fantov z goreeimi bakljami pod vodstvom fanfaristov in ob navdušenem igranju godb. Za moško manifestacijo, ki je bila zaključena s polnočnico na prostem, je bil ves Maribor slovesno in tako bpgato razsvetljen kakor še gotovo nikdar prej. Vse mariborske cerkve so žarele od stoterih električnih žarnic. Z najlepšo razsvetljavo tisočerih velikih in manjših, belih in barvastih žarnic je bil okrašen Slomšekov trg okrog stolne cerkve. Slovesno razsvetljeni so bili vsi večji javni trgi in javna poslopja. Stanovanjska okna zasebnikov in trgovine so tekmovale, katera bo lepše razsvetljena in okrašena. Posebno privlačno so vplivali nekateri svetlobni napisi in znaki ali siraboli. Za zbiranje k nočni procesiji z bakljaml so bile določene Razlagova in Maistrova ulica ter Zrinjskega trg. Na teh zbirališčih so dobili možje Ln fantje baklje. Točno ob 11. uri v noči je pričel sprevod, ki je bil vzoren glede reda in discipline. Pomikanje sprevoda je spremljalo zvonenje po vseh cerkvah. Kresovi so zagoreli na količkaj vidnih mestih po mariborski okolici, topiči so zagrmeli in. 7000 gorečih bakelj je zamigljalo v nadvse veiičastno nočno moško manifestacijo. V Kolodvorsko ulico je krenila pod vodstvom rediteljev kot prva fanfara fantovskih odsekov Ijubljanske Prosvetne zveze. Sami zastavni fantje v krasnih gorenjskih narodnih nošah, ki so v široki vrsti zavzeli celo širino ceste. Za njimi se je vila standarta Prosvetne zveze iz LjubIjane, za njo so se zvrstili možje v narodnih nošah iz Kranjske. Sledilo je katoliško starešinstvo in vodstvo slavnostnih Slomšekovih prireditev, za njimi panonske narodne noše mariborskih mož in fantov, potem raožje iz Ijubljanske škofije. Častna četa je bila teh mož in fantov, ki so prihiteli iz daljnje Gorenjske in Dolenjske v severni Maribor in šele v tem sprevodu je prišla njihova mogočna skupina do izraza. Za njimi se je zvrstila posebna skupina štajerskih in kranjskih fantov-kolesarjev, potem pa možje Lavantinci po svojih dekanijah: najprej Maribor levi breg, Braslovče, Celje, Dolenja Lendava, Dravograd, Dravsko polje, Gornji grad, Jarenina, Konjice, Kozje, Laško, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Ljutomer, Marenberg, Maribor desni breg, Mežiška dolina, Murska Sobota, Nova Cerkev, Ptuj, Rogatec, Slovenska Bistrica, Stari trg, Šaleška dolina, Šmarje, Velika Nedelja, Videm, Zavrč. Ni je dekanije v lavantinski škofiji, skoraj je ni fare, ki ne bi bila poslala k tej nočni prireditvi svojega moškega zastopstva. Pohod mož in fantov je napravil na vse neštete gledalce nezaben in najgloblji vtis. Možje in fantje so korakali ob zvokih godb po najvidnejših mariborskih ulicah mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer so ugasnili baklje in se razvrstili za polnočnieo, ki se je darovala zunaj na trgu na vzvišenem prostoru ob križevi kapeli stolne cerkve. Oltar je bil bajno razsvetljen. Polnočnico je služil naš škof dr. Tomažič. Po evangeliju je govoril možem in fantom Ijubljanski vladika. Njegovo pridigo so prenašali zvočniki v sleherni kot obsežnega trga. Po pridigi se je služba božja nadaljevala. Do solz ganljiv je bil prizor, ko so prinesli duhovniki ciborije \z cerkve in so začeli deliti pobožno zbranim manifestantom za Slomšekovo svetniško čast sveto obhajilo, katerega je prejelo krog 3000 mož ter fantov. Polnočnico je zaključil škof dr. Tomažič z molitvijo za proglašenje Slomšeka in Barasre svetnikom. Polnočnici na odru je prisostvoval minister dr. Miha Krek, ki se je pripeljal v Maribor že s popoldanskim brzovlakom in je bil na kolodvoru sprejet od zastopnikov oblasti in mnogobrojne ljudske množice. Po škofovi mo- litvi se je začel tisočeri in tisočeri moški svet in brezštevilni drugi razhajati k vsaj delnemu počitku za najslovesnejšo ttianifestacijo na Petrovo in Pavlovo, 29. junija. Drugi in zahljufrii dan proslave 29. fnnija: Prcd službo božjo na prostem. Zadnji dan Slomšekovih praznikov je bil najveličastnejši, ker ga je zaključil slovesen obhod s predajo podpisov domačemu škofu s prošnjo, naj jih izroči sv. Očetu, da podeli Slonišeku čast oltarja. Vrelika narodna manifestacija, katere se je udeležilo 30.000 ljudi iz vseh delov Slovenije, je pričela s škofovo sv. mašo na Glavnem trgu pri Marijinem znamenju, ki "je bilo bogato ovenčano in sta bila pripravljena dva lično pokrita vzvišena proetora za razne odlične osebnosti. Zbiranje ljudskih množic se je izvršilo pod vodstvom požrtvovalnih voditeljev v najlepšem redu in so bili vsi verniki na Glavnem trgu krog oltarja ob določenem času. Ko je bil narod zbran, so se pripeljali po Gosposki ulici avtomobili, iz katerih bo v bližini oltarja izstopili z živahnim mahanjem deset- in desettisorečih robcev pozdravljeni ministri: dr. Anton Korošec, dr. Miha Krek, minister Jankovič, minister Djordjevič, ban dr. Marko Natlačen, poveljnik mesta general Milenkovič, mariborski župan dr. Juvan in podžupan F. Žebot. Komaj so se razvrstili omenjeni visoki gosti po tribunah ob oltarju, že so se bližali skozi špalir narodnih noš cerkveni dostcjanstveniki s sivolasim nadškofom dr. Jegličem na čelu. Cerkveni knezi in duhovščina so bili deležni tihega, a liki belo valovito jezero živahnega mahanja belih robcev v iskren pozdrav. Škofova sv. raaša. Ko so bili na Glavnem trgu vsi odličniki, zastopniki vojaške ter civilne oblasti, društev ter organizacij z zastavami, godbe in narod v navadnih in posebno številnih narodnih nošah iz vse Slovenije, je pričel Ijubljanski škof s sv. daritvijo. Glavne dele sv. maše je spremljalo navdušeno ljudsko petje naših tako lepih starih, vsem znanih in v srce segajočih mašnih pesmi pod vodstvom stolnega kapelnika g. Gašpariča. Vsakega je moral prevzeti duh prave pobožnosti, ko mu je božala uho in povzdigovala k Bogu srce mila slovenska nabožna pesem iz 30.000 grl. Lepemu narodnemu petju so se z velikim odobravanjem čudili visoki gosti z juga. Pri evangeliju je imel jedrnato pridigo naš škof dr. Tomažič. Službo božjo je zaključila iz 30.000 zbranih src kipeča goreča naslednja molitev: »Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar, in ki si nam v svojem služabniku škofu Antonu Martinu poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.« Slovesen sprevod. Od sv. maše se je razvil nad eno uro trajajoč slovesen sprevod ljudskih množic, cerkvenih dostojanstvenikov. ministrov, odličnikov, zastopnikov oblasti, organizacij in društev z zastavami, v smeri proti Slomšekovemu grobu. Obhod je bil izredno pester in slikovit. Vsako skupino je bilo že od daleč spoznati, odkod da prihaja. Najbolj so okitile manifestacijo številne bajno bogate narodne noše iz Kranjske in bolj priproste mične od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, iz Haloz in iz Savinjske doline. Med ženskimi narodnimi nošami so bile zastopane tudi moške. Zelo rrmogo je bilo v sprevodu zastav. Občo pozornost so vzbujali zastavni kranjski fantje in možje, katere je vodila standarta Prosvetne zveze, za katero je korakala fanfara kranjskih fantovskih krožkov. Vse te številne pestre množice so se poklonile spominu velikega Slomšeka in se nato razvrstile po Slomšekovem trgu, kjer je bil prav za prav zaključek vseh svečanosti s predajo podpisov škofu in s podpisom posebne izročilne listine. Na tribuni nasproti škofije ob stolni cerkvi so se zbrali k svečanosti izročitve podpisov poleg štirih škofov tudi gg. ministri: dr. Anton Korošec, dr. Miha Krek, Djura Jankovič in V. Djordjevič. Dalje ban dr. Marko Natlačen, predsednik apelacijskega sodišča dr. Golia, mestni župan mariborski dr. Alojzij Juvan in ljubljanski mestni župan dr. Jure Adlešič. Pred mikrofon je tedaj stopil notranji minister dr. Anton Korošec in je nagovoril škofa dr. Tomažiča z naslednjimi besedami: »Prevzvišeni gospod knezoškof! Prosim Vas v imenu vseh vernih Slovencev in Slovenk, da blagovolite sprejeti prošnjo okrog štiri sto tisoč podpisanih Slovencev in Slovenk za beatifikaeijo (proglasitev svetnikora) prvega slovenskega škofa Antona Martina Slomšeka. Prosim Vas, prevzvišeni gospod knezoškof, da blagovolite to prošnjo slovenskega naroda predložiti Njegovi svetosti svetemu Očetu s pobožno željo, da tudi On združi svoje molitve z našimi molitvami, da se čimprej uresniči najbolj vroča želja slovenskega Ijudstva, da se proglasi Anton Martin Sloinšek za svetnika.« škof dr. Tomažič je odgovoril: »Prav rad bom to storil. Prosil bom Boga, da bodo imela naša prizadevanja uspeh. Prav tako tudi, da bi vsa radost in vse veselje, ki smo ga danes doživljali, da bi vse to pri dobrem Bogu bila prošnja naših src za beatifikacijo božjega služabnika Antona Martina Slorašeka. V ta namen dajem tudi vam vsem v slovo božji blagoslov in želim, da vas spremlja na vaše domove in vselej pri vas ostane.« Izročilaa listina. Po škofovem blagoslovu je stopil pred mikrofon ravnatelj Cirilove tiskarne g. Fraiic Hrastelj in je obvestil uavzoče o podpisu in o vsebini listine z besedami: Sedaj se podpiše izročilna listina, ki se glasi: »Danes, dne 29. junija 1936, ob priliki Slomšekovih praznikov, je prvopodpisani dr. Anton Korošee, notranji minister kraIjevine Jugoslavije, kot voditelj katoliških Slovencev, s sopodpisanimi v navzočnosti tisoč zastopnikov raznih krajev in stanov slovenskega naroda izročil prevzvišenemu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču 400.000 svojeročnih podpisov na prošnjl za beatifikacijo služabnika božjega škofa Antona Martina Slomšeka.« Nato je podpisal kot prvi izročilno listlno g. dr. Anton Korošec, za njim minister dr. Miha Krek, nato ban dr. Marko Natlačen, nadalje mestni župan dr. Alojzij Juvan kot zastopnik mesta Maribora in Slomšekove družine. Nato so listino podpisali še knezoškof lavantinski dr. Tomažič, nadškof dr. Jeglič, škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman in škof skopljanski dr. Ivan Gnidovec. Ko je bila izročilna listina podpisana, jo je ravnatelj Hrastelj zložil v lično usnj-*no listnico ter jo izročil knezoškofu dr, Tomažiču z besedami: »Prevzvišeni! Prosim Vas v imenu Slonišekove družine, da sprejmete to izToHShib listino, jo pridružite podpisom Jn Jo predložite svetemu Očetu.« Brzojavke s Slomšekovih praznikof fia najvišja niesta. ' i S pomočjo zroSnikov so bile vsem zbr&> nim Slomšekovim častilcem prečitane tri brzojavke, kl so bile odposlane na najvišja mesta, in se glasijo; i Nj. Vel. kralju Petru H. Do 30.000 Bogu in državi zvestiSi Slpvencev, zbranih na mogočni verski manifestaciji za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomšeka, moli obenem za blagor Vašega Veličanstva in vzvišene kraljevske dinastije. Nundju Pellegriaettiju: Do 30.000glava množica vernega slovenskega ljudstva pri prošnji za beatifikacijo Slomšeka, božjega služabnika, moli za blagor sv. Očeta. Knezu namestniku princa Pavlu. Do 30.000 Bogu in državi zvestih Slo vencev, zbranih pri mogočni verski manifestaciji za beatifikacijo škofa Slomšeka, moli obenem za blagor Vašega kr. Viso čanstva. Slomšekovi prazniki so za nami. Vern slovenski narod se jih je udeleževal v naj lepšem številu, nebo nam je naklonilo zr te nepozabne dneve izredno ugodno vre me, upati smemo, da jih bomo slavili š enkrat, in to tedaj, ko bo prispela iz Rima prevesela vest, da ie našemu Slomšeku priznana čast oltaria. Kot spomin na Slomšekove tineve v Ma riboru je odredil prosvetni minister nr predlog braiske uprave. da se letošnje letcv dravski banovini v narodnih šolah praznuje 24. septembra kot dan smrt škofr Antona Martina Slomšeka, naradnega deLtvc?. i~ r'pt.U:elja S!oveni*}e!