List 47.
Gospodarske stvari.
Nagozdenje starših, trnastih goličav in
pustinj.
O tem zanimivem predmetu napisal je izvrstni gozdar g. Leopold Friedrich, oskrbnik grajščine Pfann-berg blizu Frohnleitna, nekaj prav koristnih vrstic, katere v naslednjem objavimo:
Govoreč o tem predmetu imam pred očmi zlasti takošne goličave, ki so nastale vsled požiganja, da so žito sejali; zemlja je postala izpita, po prisojnih legah je kmalu izgubila vso prst, da štrli v zrak kamenita goličava. Takošnih pustinj imamo v srednji Štajerski še mnogo, ker ljudje pogosto les požigajo in pogorišče z žitom posejejo.
Novi zemljiščni kataster jih ima v predalu za gozde ter bi se morale sedaj nagozditi. Grajščina Pfannberg nakupila je mnogo kmetij ter tako dobila v svojo last veliko goličav, ki so po gori povedanem načinu nastale. Sedaj prizadevamo si uže 12 let, da bi jih uagozdili. Poskusil sem na mnogo načinov reč pospešiti, da bi goličave hitreje ko mogoče z gozdom bile zaraščene.
Pri tem delu sem sledečih skušenj si nabral: na prisojnih apnenih rebrih prijeli so samo: črni bori pomešani z belim borovjem in mecesni. Zasajali smo 2—3letna drevesca. Pred zasajanjem dal sem pogorišča vsega plevela posnažiti in ga pustil ležati v horizontalnih plasteh kot pomoček proti naplavom in brambo po straneh.
Jame sem dal navadno uže jeseni izkopati, mogoče velike in globoke. Zemljišče smo 30 — 10 centimetrov globoko vzrahljali, kar je najbolje sredstvo zoper sušo in glavni pogoj, da novo drevo krepkih korenov spusti.
Poskusili smo jeseni saditi, pa se ni dobro obneslo. Zimski mraz je drevesca iz tal preveč vzdigo-val iz rahlih jam. Zato priporočujem spomladi zasa-jati takošna drevesa. Jako hasni, če drevesca z zemljo na korenih vred presajamo. Kjer pa to predrago hodi ali drugače sploh ne kaže, dobro storimo, če drevescu korene poprej namočimo v ilovno vodo, ker se potem radi primejo. Jame pa kaže na zgornji strani s kamenjem založiti in pokriti.
Jame mogoče velike in globoke izkopavati na opuščenih pašnikih, travnikih, njivah itd., je uže radi tega koristno, ker tako v prvem letu okolo in tik vsajenega drevesca ne zaraste trava. Ta jih torej ne more preraščati in dušiti.
Polaganje količev navskriž v podobi piramid okolo drevesc v zimskem času, da pozneje travo nazaj držijo, to je le za male goličave priporočati, za velike je predrago. Senčnate in visoko v gorovje segajoče goličave zasajamo navadno s smrekicami v gozdih na-kopanimi, katerim dodamo nekaj mecesoovih drevesc, ki so 21etna.   Smrekice so zvečinoma 3—41etne.
V planinskih legah poskusili smo s 41etnimi lim-brami, kar je imelo vspeh enako, kakor v slabih zemljiščih.
Drevesnicam izbiramo kolikor mogoče zemljo podobno oni, v katero se pozneje presajajo drevesca. Če le mogoče, jih spravimo nekaj časa pred zasajen-jem na goličavo ter ondi zakopljemo, se ve prav opazno.
Sadimo jih po 15 metra narazen, da pride na hektar po 4500 drevesc. Nagozdene goličave je treba vrlo nadzorovati in živine vganjati ne pustimo čisto nič. Do sedaj smo imeli povsod srečo in dober vspeh.
Stroški niso bili preveliki. Na hektar zasadilo se se je po 4500 drevesc, 1000 jih velja 1 gold. 20 kr., torej vkup 5 gld. 40 ki\ Za izkopavanje jam, za presajanje od 1000 drevese plačali smo 4 gold., vkup 18 gold., za izsekavanje šibja po 8 gold., tedaj za vse skup 31 gold. 40 kr.
Tako poroča imenovani gosp. gozdar. Želeti je, da bi tudi drugi strokovnjaki svoje opazke in izkušnje blagovolili zapisati in objaviti na občno korist.